Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta...........................1.75
/
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottkwa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 3. št. 115.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, JUNE 6, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 115.
TEŠKE POSLEDICE OKUPATORSKE PODIVJANOSTI V JUGOSLAVIJI
London. — Predstavnik UNRRE, Alan Hali, kateri se točasno nahaja v Jugoslaviji, potrjuje aktuelno važnost za neposredno pomoč narodom Jugoslavije. V svojem sporočilu o stanju razmer ki vladaju v posameznih pokrajinah, pravi naslednje:
"Sovražnik je z tako dr-zovito surovostjo ropal in požigal, da so cele pokrajine brez potrebnih stanovanj in najnujnejših življen-skih sredstev. Beda in siro-sta povečana tudi z razširjeno venerično boleznijo. Po nekaterih vaseh je ostalo samo žensko prebivalstvo, do-čim so moški padli na. bojišču. Mnogo žena ne more po dnevu iz hiše, ker nimajo potrebne obleke, da bi se obleke in poleg tega pa tudi je razširjena med mnogimi venerična bolezen, ker so bile izgnane v koncetra-cijska taborišča, večina pa v prisiljeno prostitucijo za nemško vojaštvo. .
Smrtni slučaji se pogosto-ma. vrste in v velikem obsegu. Tisoče ubitih otrok je najti ob stranski poti, stezah in cestah, koder so Nemci nastavili mine, katerih žrtve postajajo posebno otroci. Lokalni odbori so na delu noč in dan, da ublažijo te-ške' posledice okupatorske podivjnanosti posebno v Bosni in drugih bolj siromašnih krajih.
Toda kljub temu, da. je Jugoslavija daleč bolj prizadeta in trpi največje po-majkanje zaradi hrane, obleke in zdravilnih potrebščin, ni vzeta z strani odgovornih krogov v obzir za takojšno pomoč, kakor napri-mer Grčija.. Ne more biti opravičenega razloga za tako ogromno razliko, med Jugoslavijo in Grčijo. Gr-či ja naprimer dobi polovico
od celotne pomoči, dočim vse druge evropske države vključno Jugoslavijo, dobe komaj drugo polovico".
Ta potrditev nas neposredno spomne na nov način špekulacije proti narodnim interesom in v tem oziru z nujno potrebnimi živilskimi zalogami za izstradano ljudstvo. Tako čitamo zadnje dni o špekulaciji z omejitvijo hrane ljudstvu pod oblastjo jugoslovanske armade, dočim se isto deli ljudstvu na ozemlju pod oblastjo zavezniške armade, časar ni moglo doseči krvavo fašistično nasilje zadnjih štirih letih, se skuša sedaj doseči na Judežev način z življen-skimi potrebščinami.
Toda narodi, kateri je vzdržal štiri leta krvavo faši-stočno nasilje, bo vzdržal tudi še nekoliko mesecev do prve žetve v Jugoslaviji. Drzni triki ostanejo pred rodom in celim svetom, le' sramoten pečat drzne špekulacije.
Nove intrige v področju Trsta in Koroéke
BRITSKA IN AMERIŠKA VOJSKA DAJ ATE POTUHO NACISTOM NA KOROŠKEM
IZHOD VOLITEV V ONTARIO RESEN OPOMIN SILAM NAPREDKA IN DEMOKRACIJE
Trst. — Po zatrdilu vesti, jugoslovanska vojna komanda je vložila odločno zahtevo britski in ameriški vojni komandi, da umakne svoje čete pet kilometrov iztočno od ceste katera pelje iz Gorice proti Trstu. Ta del ozemlja se nahaja okrog mesta Komen, 12 milj severno od Trsta, katero so brez predhodnega dogovora okupirale britske in ameriške čete minuli teden, medtem mesto Trnovo, katero se nahaja sedem milj severno-iz-točno od Gorice.
Zahteva odločno opozar-jo zavezniške vojne oblasti pred drznimi in neopraviče-nemi izpadi ob obmejnosti formalne črte med jugoslovansko in britsko-ameriško armado.
"Borba." glasilo Komuni-
CHURCHILL NAZNANIL ODLOŽITEV KAZNI ZA VOJNE ZLOČINCE
London — Pretekli teden premier Churchill je naznanil v poslanski zbornici, odložitev kazni za vojne zločince. To naznanilo je podal z izgovorom, da ne bo izvršena kazen nad1 ujetimi nemškimi generali in voditelji, dokler se veliki zavezniki ne soglasijo z metodo kazni.
Med narodom vlada nezadovoljstvo z postopanjem vlade napr.am vojnim zločincem. Ako se že smatra potrebno soglasje glede metode za izvršitev kazni nad vojnimi zločinci, za gotovo da narodi Evrope ne bodo
BRITSKI AGENTI ODGOVORNI ZA NEMIR V SIRIJI - DE GAULLE
Pariz — Premier de Gaul-le je obtožil agente za nemir v Siriji, kjer je bilo kakor trdijo uradna poročila nad 10.000 ljudskih žrtev v spopadu med francoskim, ter vojaštvom Sirije in.Le-banona na Srednjem iztoku. V svojem govoru ki ga je održal minulo soboto in katerega se smatra v uradnih krogih kot odgovor premieru Churchillu za posredovanje britskega vojaštva v sporni zadevi pravi, da so britski agenti odgovorni za notranji nemir. Sirija in Le-banon, ki sta prišla po sklepu bivše "Lige Narodov" pod francosko in angleško "protekcijo", sta sporna zadeva med Francijo in Vel. Britanijo še od zadnje vojne, pravi de Gaull.
Anglija si lasti pravico na te države Srednjega iztoka, ne da bi pri tem vpošteva.la vse druge zainteresirane države* in v splošnem Arabske narode glede nadaljne usode in mira. De Gaulle je pri tem naglasil potrebo, da se vrši konferenca ne samo med Francijo,, Anglijo in A-meriko kakor priporoča Anglija, ampak vključno tudi Sovjetsko Unijo, kot najmočnejšo svetovno državo. Anglija se dela pozabljivo v tem oziru na medsebojno pogodo med Francijo in Sovjetsko Unijo, poleg tega dol-ži Francijo, da ni sposobna dati avtonomne pravice omenjenim narodom. Toda če Anglija resno misli na. rešitev avtonomne pravice, tedaj je le pravilno, da o tem vprašanju se posvetuje vseh pet svetovnih velesil, vključujoč predstavništvo Arab-
skih narodov, Egipt, a Iran a Palestina in drugih obmejnih dežel," je povdaril v svojem govoru general de Gaull.
tvorili opozicijo proti izvršitvi kazni, še manj pa bodo zahteva.li podaljšanje diskusije. Poslanci v parlamentu kritizirajo vlado zaradi od-lašanaja kazni, ter zahtevajo postaviti vojne zločince v strogi zapor in ne v hotele. John McCgovern, neodvisni predstavnik La.bor Partije, za časa diskusije po tem vprašanju je predvrgel vladi rekoč: "Menda ne misli zločince zaia.gati z pečenimi kokoši, vinom panjcem."
stične Partije Jugoslavije dolži britsko in ameriško vojno oblast, da daj a potu-ho nacističnim elementom v Koroški. Dovoljeno je svobodno kretanje dr. Frideriku Rajneru, bivšem nacističnem ravnatelju Koroške, kakor tudi mnogim drugim izdajalcem in vojnim zločincem. Dočim je prisiljeno slovensko prebivalstvo Koroške napustiti posamezne okraje, dovoljena je svoboda bivšim nacističnim zločincem, da na tujem ozemlju počenjajo nove in drzne intrige, kar je v popolnem nasprotju in kršitev sporazuma Krimske konference", pravi "Borba".
Beograd, 4 junija. — Ma-
rčal Tito v svojem govoru preko radia, je povdaril, "Koroška je naša in mi se bomo tudi morili za njo. Mi smo osvobodili Koroško, toda mednarodne okolščine so bile pač take, da smo prisiljeni začasno odstopiti."
Medtem časopisna agencija "Tass" poroča, da se vrši nad jugoslovanskimi partizani (onem delu ozem
pred nedavnim umaknila jugoslovanska armada..
Notranji nemir in drzne izpade povzročajo profaši-stični elementi, kateri se nahajajo na ozemlju okupiranem po britski in ameriški vojski Poleg tega se vrši istočasno špekulacija, s živežem. Britska in ameriška vojska je blokirala normalne prevoz živilskih potreb-ščon in se skuša z lakoto prisiliti ljudstvo na kapitulacijo.
Blago postopanje z nemškimi morilci
EDINO ZDRUŽENE PROGRESIVNE SILE ZMOREJO PORAZITI REAKCIJO 11 JUNIJA
Toronto, 5 junoja. — Re- ji, katera je triumfiraia po zultat provincijalnih volitev zaslugi CCF oportunističnih
Fleinsburg — Končno je naznanjeno minulega tedna, da so britske in ameriške vojaške oblasti aretirale komandi zbor nemškega fašističnega admirala Doenit-za, katerega je Hitler imenoval za svojega naslednika in kateri je podpisal brezpogojno predajo nemških fašističnih oboroženih sil. Aretacija je sledila pod pritiskom javnega mnenja zaradi blagega ponašanja za* lja pod oblastjo britske in vezniških vojaških avtoritet
m
sam-
Narod Vel. Britanije je končno začel spoznavati svoje torijevske krmilce v bistvu pomena, njihovega dela in ponašanja. Volitve, ki se bodo vršile v juliju mesecu, so zelo važnega pomena ne samo Vel. Britanijo, ampak tudi zunanji svet, na katerega prav mnogo vpliva vlada, v eni ali drugi svetovni velesili. Ali bo narod v tem oziru res edinstveno posegel Odgovor de Gaull-a seve-Jpri prihodnjih volitvah, da da ni všeč britskim krogom,, zagotovi izvolitev vlade, ki dočim sovjetsko časopisje bo delal za narodno in med-odobrava stališče Francije v narodno dobrobit, pokažejo tej sporni zadevi.	! volitve.
ameriške vojske) v Koroški, drzen teror in nasilje. "Tass" citira izjavo jugoslovanske delegacije Naro-dno-osvovodilnega Odbora, katera vsebuje obtožbo zaradi drznega postopanja, nad partizani in jugoslovanskimi državljani v delu o-zemlja iz katerega se je
Sedem milijonov žrtev Ukrajine *
Moskva —. žrtve Sovjetske Ukrajine v tej vojni znat-šajo 7 milijonov civilnega prebivalstva, je naznanil polkovnik Vladimir Molčalo v.
Njegov članek, kateri je bil priobčen v "Rdeči Zvezdi", glasilo Rdeče Armade, podaja naslednji pregled: Dva milijona 500 tisoč državljanov je bilo pokon-čanilr; en milijon 500 tisoč pogrešanih brez sledu in 3 milijone odgnano v Nemčijo na prisilna dela. Materi-jalna škoda znaša nad 100 bilijonov dolarjev.
napram nemškim fašističnim morilcem.
Sovjetsko časopisje je opozorilo britske in ameriške vojaške avtoritete na nevarno politično igro ter ba*-rantanje z nemškim admiralom Doenitzom. Sovjetski listi so zahtevali pojasnilo od britske in ameriške vojaške oblasti glede blagega ponašanja napram vojnim zločincem. Kot znano so ponekod morali zavezniški častniki pozdravljati "visoke" nacistične zločince, ko so ti kar v gručah bežali na stran zavezniške armade in se ji predajali. Dokaj verjetno, da niso računali na trdo postopanje z ene in ¡druge strani na dosledno kazen, za strašna zločinstva v Evropi. To obenem pojasni, za kaj so se predajali na strani zavezniške armade, tembolj ako vpoštev.amo dejstvo, da so procesi proti fašističnim elementom v Italiji, zelo počasni, neodločni in popustljivi. Nastane vprašanje, kako se bodo vršili procesi proti nemškim in drugim vojnim
pri katerih je zmagala kon servativna reakcija, je resen opomin vsakemu iskrenemu rodoljubu ne glede na. politično ali narodno pripadnost ali verske nazore, da podvoji avojo aktivnost na polju združitve progresivnih sil, za poraz konservativne reakcije dne 11 junija.
Zmago konservativne reakcije v Ontario, je pripisati ne njenemu programu, ampak oportunističnemu sta lišču vodstva CCF stranke, katero je odklonilo enotno sodelovanje z Delavsko Progresivno Stranko, unijskem in progreso naklonjenimi gibanji. Oportunistično stališč vodstva CCF stranke, je postalo očividna posledica razdvojenih sil organiziranega delavstva ter progresu in napredku naklonjenega ljudstva. Odprlo je na stežaj vrata konservativni reakci-
voditeljev.
Tej zmagi je pripisati istočasno dejstvu, da so tisoči volilcev bili sprečeni pri volitvah iz enostavnega razloga, ko niso bili registrirani. Politična konservativna mašina je vnaprej po- ■ skrbela za svojo zmago tako z površno registracijo, kakor tudi drznimi intimi-dacijami, šovinistično in fašistično propagando, drznim izpadom proti tujezemcev in terorjem. Na ta način ,so torijevci izbrali 66 svojih poslancev kar pomeni nad-polovično večino v poslanski zbornici od 90 poslanskih sedežev.
Rezultat provincijalnih volitev je naslednji: Konservativci 66; liberalci 11; CCF 6; delavsko progresivne stranke 2 in liberalno-deLavska 2 poslanca.
PRAVDA ODGOVARJA NA DRZNO KAMPANJO ZAVEZNIŠKEGA TISKA GLEDE TRSTA
Moskva — Pravda, glasilo komunistične stranke Sovjetske Unije, odgovarja na drzno kampanjo gotovega dela zavezniškega tiska, katero izrablja konflikt zaradi okupacije Trsta pod krinko ža širenje drzne kampanje proti Jugoslaviji, potvarja-nje resnice in podžiganje nezaupanja med zavezniki.
članek, ki ga je napisal Jakov Viktorov na. poseben način odkriva zaledje zlobne propagande, Hearstovo časopisje v Združenih državah, medtem tudi londonski list Economist, katero prinaša provokacijske narave članke in sporočila, glede sporne zadeve Trsta in drugih južnoslovanskih pokrajin v severni Italiji in južni Avstriji. Taka provokacij-ska razlaga o Trstu potom omenjenega časopisja odpira na stežaj vrata onim elementom in krogom, ki so proti sodelovanja zaveznikov, ter istočasno vrata prikritim javnim sovražnikom
kriminalcem. Ali bo zapad-na demokracija res "blagoslovljena" z pečatom pomilostitve mnogih, kateri so zaslužili kazen?
Prva Narodna Vlada Federalne Slovenije
časopis "Politika", kateri izhaja v Belgradu, prinaša z dne 9 maja t.l. obširnejši članek o novo vstanovljeni narodni vladi federalne Slovenije. članek se glasi:
"Po osvobojenju v Ajdovščini pri Vipavi v Slovenskem ltrimorju se je vršila sejra Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta.. Temu svečanemu sestanku poleg članov predsed. in narodnih poslancev, prisostovali so dr. Ivan Ribar, predsednik AVNOJ-a; podpredsednik zvezne vlade in minister ustavne Skupščine Edvar Kardelj; predsednik " srbske narodne skupščine dr. Arso Jovanovič; Sava. Kosanovič minister za informacije; dr. Dragotin Marušič, minister pošte; Edvard Kocbek minister za Slovenijo; Vicko Kr-stulovič, minister hrvaške narodne vlade, delegacije zavezniških vojaških misij in predstavniki javnega življenja Slovenije."
"Sejo je odprl predsednik dir. Josip Vidmar, kateri je
v svojem nagovoru pozdravil dr. Ivana Ribar j a, člane zvezne vlade in predstavnike zavezniških vojaških misij. Nato je naznanil dnevni red in obenem poudaril, da je na podlagi tozadevnega zakona o oblikovanju narodne vlade Slovenije, potrebno sestaviti prvo narodno vlado svobodne federalne Slovenije. Poslanci so to izjavo pozdravili z dolgotrajnim pozdravom."
"Zatem je zbornico pozdravil dr. Ivan Ribar, gene-ral-lajtnant Arsa Jovanovič, minister Vicko Krstulovič, dr. Siniša Stankovič in France Bevk v imenu oblastnega Narodno-osvobodilne odbora Slovenskega Primorja. Nazadnje je govoril podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, kateri je razložil aktuelno politično situacijo in značaj osvoboditve vse zemlje."
"Po uradnem redu seje, Boris Kidrič, član predsed^ stva SNOS-a, je predložil poročilo o položaju zunanje
politike in notranje situacije. V svojem izčrpnem referatu je posebno naglašal, da bodo v svobodni demokratski Jugoslaviji in z tem tudi v federalni Sloveniji zagotovljene pravice italijanskim manjšinam tako, da bo tej manjšini v novi očet-njavi popolnoma omogočen nemoten političen, kulturen in socijalen napredek."
"Njegovemu poročilu je sledila obširnejša razsprava, katere se je udeležilo več govornikov, medtem predstavnik italijanske manjšine iz Slovenskega Primorja, kateri je ob tej priliki izjavil: "Italijanska manjšina v Slovenskem Primorju izraža svojo radost, ker bo v novi Titovi Jugoslaviji z svojim delom in življenjem mogla doprinesti kar največ mogoče k napredku državne zveze, v katero prav radi in dobrovoljno pristopajo."
"Nato je bil sprejet zakon o oblikovanju narodne vlade Slovenije, poveri pred-
sednik slovenskega narodnoosvobodilnega Sveta mandat Borisu Kidriču, članu predsedstva, da sestavi vlado. Kidrič se je nato posvetoval z vodstvom in ravnotako z vodilnimi člani odbora Narodnega Osvobojenja Slovenije o cilju izvrševanja poverjene naloge. Po trenot-nem odmoru predsednik SNOS-a dr. Jože Vidmar naznani, da je mandator Boris Kidrič predložil listo članov nove vlade. Z odlokom pred-sedništva Slovenskega narodnega Osvobodilnega Sveta v narodno vlado Slovenije, so imenovani sledeči:
"Predsednik vlade Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, minister za notranje zadeve Zoran Polič; finančni minister Aleš Bebler, minister pravosodja Jože Pokorn; minister industrije in rudarstva France Leskošek; minister trgovine dr. Lado Vavpotič; minister prosvete Ferdo Kozak, minister za šume Tone Fajfar; minister poljedelstva Janez
Hribar; minister za socijal-no politiko Vida Tomšič; minister za narodno zdravje, Marijan Ahčin, minister za ¡zgradbo Lojze Kambič in France Snoj, minister za krajevni promet.
"Odlok o imenovanju Narodne vlade Slovenije prisotni so pozdravili enoglasnim in enodušnim aplavzom Nato so člani vlade pred predsednikom položili zaprisego narodu. Z tega zgodovinskega sestanka je poslan pozdravni telegram maršalu Jugoslavije, Josipu Broz-Ti-tu."
V Ajdovščini se je pozneje vršilo javno zborovanje katerega se je udeležilo veliko število tamošnjega ljudstva. Ta narodni shod je odprl z nagovorom predsednik narodno-osvobodilnega Sveta za Slovensko Primorje, France Bevk, za njim sta govorila dr. Ivan Ribar predsednik AVNOJ-a in Boris Kidrič, predsednik nove narodne vlade Slovenije.
ZOJSA.
proti trajnega mira in sigurnosti v svetu. Sramotna kampanja proti volje svobodoljubnih narodov, očitno ovira razvoj prijateljskih odnošajev in sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, ter istočasno postaja setev semena za bodoče konflikte.
Viktorov v svojem članku poudarja, da je jugoslovanska vojska sama osvobodila Trst, za njega prelivala kri in iz tega razloga bi ji moralo zavezniško poveljstvo priznati njene zasluge, ker je z tem doprinašala ogromne žrtve v borbi proti nemških fašističnih sil. Toda stvarnost razmer kaže povsem drugačno sliko. Dočim so bile naslovljene neštete čestitke o heroizmu jugoslovanske armade za osvobojenje teh krajev, je proti nje sedaj podvzeta odvratna kampanja nedostojna enemu zavezniku.
Pravda., je obenem udarila kritizirajoč nekatero britsko in ameriško časopisje, ter radio komentatorje, ko izražajo sumnjo napram zunanji politiki Sovjetske Unije. Naša zunanja politika — pravi Pravda — je neštetokrat pojasnjena in ne vsebuje kakršne koli podlage za sumničenje. Časopisje kot newjorški Times, New York World Telegram in mnogi, se zagotovo spominjajo take razlage, ki so jo podali naši voditelji. Pravda poudarja rekoč, zunanja politika Sovjetske Unije, je politika jasna in logična.
Medtem v istem članku resno opozarja zaradi blagega postopanja z vojnimi zločinci, ter prinaša primer, kako Hjalmar Schacht, bivši direktor nemške državne banke in nemški industrijalec Fritz Thyssen, sprovaja-ta svoje dneve v enem razkošnem hotelu, dočim se z Goeringom postopa, kakor z bolnim detetom.
Trud, glasilo sovjetskih strokovnih unij izraža mnenje, da gotov del britskega in ameriškega, tiska vodi sistematično kampanjo laži proti Sovjetski Uniji.
DE GAULL OBIŠČE AMERIKO
Pariz. — General Charles de Gaulle, predsednik začasne francoske vlade najbž da obišče Ameriko. Uradno naznanilo pravi, da se je odzval povabilu predsednika Trumana.. To poročilo zaenkrat neomenja kdaj pride v Ameriko.
n
EDINOST"
Published weekly at \	206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
i	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Tržaško vprašanje in zavezniško stališče
Tržaško vprašanje, katero na splošno vključuje Trst in slovensko Prhnorje, je postalo predmet političnega trenja in razsprave, posebno ko sta britska in ameriška vlada izročila noto jugoslovanski vladi, da umakne svoje čete iz tega ozemlja. Poleg svojega tragičnega smisla drzne in zarotne propagande, katera je nastala kot posledica politike odlašanja z obračuvanjem na znotraj v Italiji s fašističnimi elementi, odkriva sicer dva temeljita vprašanja tesno eno z drugim vezana. Prveč odkriva na znotraj italijanske fašistične impirijalistične elemente in drugič celotno reakcionarno družbo v svetu, katerih delovanje je naperjeno za povrnitev sveta v predvojno dobo.
Če tudi bi zaenkrat se omejili na obširno razlago o drzni zarotni reakcionarni propagandi,-katera sama, ob sebi postaja drzna, besneča in mesmiselna v javnem mnenju z ozirom n,a to velevažno vprašanje za zedinjeno svobodno Slovenijo v okviru nove svobodne federativne Jugoslavije, je potrebno zvrniti pozornost tembolj radi dejstva, ida dobimo v našem časopisju napačno razlago o njemu. Namreč skuša se podati utis med našem narodom, da se gre za politične sfere med Sovjetsko Unijo in Vel. Britanijo v centralni in zapadni Evropi, da se obema gre za inperijalistične cilje.
Seveda napačno bi bilo misliti, da tu ne igrajo odvratno vlogo ravno impirijalistični cilji. Vsekakor nastane skromno vprašanje: čegavi? To vprašanje na enostaven način izločuje v tej politični in drzni kampanji Sovjetsko Unijo, ne kot državo z impirijalističnim cilji, ampak odločno zastopnico sklepov v Jalti, ki so enako veljavni za Vel. Britanijo in Združene države, ter Zedi-njene narode v splošnem.
Ti sklepi so na jasen način postavili v ospredje in še enkrat ugotovili obveznost proti-fašistične koalicije vpoštevanje pr.avico narodom na samoodločbo in na znotraj syojih dižav formiranje vlade brez zunanjega vmešavanja,. Ali ne nastane vprašanje, kakšen je danes odnos zaveznikov — vseh skupno in vsakega posebej z ozirom na Trst in slovensko Primorje, ter do vseh odtelešenih delov slovenskega in hrvatskega ozemlja po prvi svetovni vojni, za poravnanje prizadete krivice?
Splošno je znano dejstvo, da Sovjetska Unija po svojem tisku in v radio že prej gleidiala z odkritimi simpatij ■ami na osvobodilno gibanje v Jugoslaviji in na dosledno protifašistično borbo njenih narodov. Borba teh narodov je našla pomembno moralno oporo v Sovjetski Unij i, ki se je strogo držala načela nevmešavanja. v nostra-nje njihove zavede. Ni pa mogoče istega primerj.ati z ostalima zaveznikoma Anglijo in Ameriko, kajti dejstvo je, da je bivša režimska izdajalska družba v Londonu uživala gostoljublje Anglije, da je Fotič nemoteno deloval in deluje proti novi Jugoslaviji, pač taki, kakršno žele njeni narodi.
Edvard Kardelj, podpredsednik nove jugoslovanske vlade, je na temeljit nač»n odkril gnilo zalednje drzne anti-jugoslovanske kampanje v osobini preoblečenih italijanskih impirijalističnih fašističnih elementov, ter njim naklonjene reakcionarne in protivnarodne družbe v zunanjem svetu. To pomeni ne samo, da. skupno ta zarotna preživela družba deluje z polno paro za povrnitev sveta v predvojno dobo, ampak istočasno proti sklepov v Jalti, kateri določajo le pravično poravnanje storjenih krivic po prvi svetovni vojni in pa narodno samoodločbo v svojih notranjih zadevah.
Tržaško vprašanje, je rešeno tako po tam živečem narodu, kako tudi zgodovinski pripadnosti, da pripada zedinjeni svobodni Sloveniji, odnosno novi federativni Jugoslaviji. Kakršno koli izmotavanje in sklicevanje na režimsko preteklost, katera izraža prav nič drugega kakor antinarodno in antiljudsko teroristično postopanje italijanskega fašizma zadnjih 22 let, ne sloni na temeljitih principih narodne pravičnosti, ampak na drzni zaroti preživelih fašističnih in napol fašističnih elementov proti narodnega in mednarodnega sporazuma, še več. Poleg političnega trenja in drzne propagande, ogroža s krvjo zasluženi mir v svetu.
Zahteve jugoslovanske vlade slovenskega in hrvaškega naroda za pripojitev odtelešenega oezmlj.a po prvi svetovni vojni, je opravičena zahteva. Ona mora zbuditi vsakega rodoljuba, vsakega poštenega svobodoljubnega človeka, da zastavi svoj glas v njeno prid!
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Državne volitve 11 junija
Prihodnji ponedeljek dnje 11 junija se bodo vr§ile državne volitve od katerih izhoda je odvisno, ali bo Kanada v zunanji in notranji politiki sledila stopnje napredka in progresa ali pa nazadnjaštvo konservativne in vse druge zbrane reakcije proti mira in blagostanja, narodnega in mednarodnega edinstva in končno s podžiga-njem za tretjo svetovno vojno.
Reakcionarne sile so na delu. Njihova politična propagandna mašina neizbira sredstev v svoji nameri doseči državno krmilo. Na. znotraj med narodom razširja šovinistično mržnjjo, izvaja drzne izpade proti tujerodnemu ljudstvo, proti Židom in končno proti zmagi progresivne koalicije. Njeno načelo je zmagati — zmagati nad progresom in demokracijo.
Ta vprašanja se postavljajo pred volilce v splošnem prihodnji ponedeljek. In to so življenskega. pomena vpra šanja tesno vezana tako z bodočnostjo poedinca, kak. naroda v splošnem. Edino pravilen odgovor na dan volitev je, da vsak volilec predno odda svoj glas, trezno premisli na vse to in da ga odda za kandidata stranke, katera dejansko zastopa narodne in delavske interese — katera dejansko deluje na polju narodnega edinstva in mednarodnega sporazuma za trajen in pravičen mor, za blagostanje in srečo naroda. Za take kandidate je p^ trebno oddati svoj glas in z tem manirestirati solidarnost z silami napredka in progresa v svetu.
Delavska Progresivna Stranka se je edina izkazala v tem oziru, da sledi stopnje napredka in progresa. In ravno zato zasluži podporo delavcev in delavk, da na da.n volitev 11 junija oddajo svoje glasove za njene kandidate.
DOMOBRANSKI TEROR IG IN IŠKA VAS — MORIŠČI
V	Iški vasi in na Igu nasilje ne odneha. 7.IV. so domobranci v Iški vasi prisilili Antona Japlja., da je moral odpeljati naropano blago na Ig. Toda škoda bi bila pustiti lepega konja in voz! A lastnik bo obtoževal. Ah, to je preprosto! Saj Kozlarje-va gošča, ni daleč. Tam je že grobov in celo še nepoko-panih trupel. Zato so Japlja peljali tja in ga ubili. Aprila je njegovo truplo še ležalo tam ob dveh truplih neznancev, moškega in ženskega.
V	črni vasi so domobranci več družin popolnoma iz-ropa.li in mnogo ljudi zaprli. Prav tako v Kotu pri Igu, kjer so kr.adli živino, živila in kokoši. Požrešnost teh "Kristusovih borcev" je nepopisna. Teden dni stare zajčke, celo brejo zajko so na mestu skuhali in požrli.
Prijeli so Alojza Janžela. Zasliševal ga je kaplan Štefan Kraljic, ki je sedaj do mobranski oficir in kurat.
"Vse terence bomo pobili!" so govorila usta tega služabnika božjega Janželu. "Navsezadnje bomo dobili v roke vse partizane!"
S Kraljičem je tudi turjaški grof, skupaj hodita na pohode in fevdalec upravlja minomet. V krvi mu je še, da bi uničeval slovenskega kmeta. Ko je Janželj slišal, da. bo ustreljen, je izrabil ugoden trenutek in pobegnil ter povedal, kako se mu je godilo.
V	šmarjeti so kradli domobranci pod vodstvom komandanta Cvetkoviča. Pre-oblekli so se v partizane in plenili predvsem živino in živila. 16. IV. so od tu odpeljali 40 ljudi, stare ženice, ki so težko hodile, so zmerjali z kurbami in jih suvali s kopiti.
Franc Frakelj je nadaljeval svoje grozotno delo neprestano. Postal je nekakšen inšpekcijski oficir in zasliševal žrtve. Sredi aprila so domobranci na Barju spet odpeljali 13 oseb. 6 od teh je zaslišal Frankelj osebno in jim namenil usodo, ki jih je zadela.
18. IV. so domobranci pobrali v Ljubljani 10 simpa-tizerjev OF, jih odpeljali v Ljubljanico, kjer so jih postavili z obrazi proti reki in ustrelili. Trupla so pometali v vodo.
Konec a.prila so imeli domobranci na Igu zaprtih 40 ljudi. Od teh vemo, da so ubili Alojza Viranta iz Klade, ki se je poprej skrival pred njimi. Ustrelili so tudi kmeta Janeza Zakrajška iz Podstrmca. Krivdo so zvrnili na. partizane.
Maja so domobranci iz Iga in sosednjih postojank ustrelili kmeta Pirca iz Ma-tene in Miho Pirmana, odpeljali so iz Matene Janeza Požarja, Franca Tavžlja, Maksa Juha in Franca Pe-trinčka. Z Iga pa so odpeljali gostilničarja Toneja, Antona Grmadnika. in gostilničarja Ivana štrumblja. Ustrelili so tudi neko kuharico, ki je tam hodila brez osebne izkaznice.
bo izdal. Domobranci drugi dan niso nikogar pustili k pogrebu, širili pa. so govorice, da so morilci partizani.
še vedno nosi Ljubljanica ubite žrtve, še junija so opazili ljudje truplo mladega dekleta, ki je priplavalo po vodi. Zahtevali so od domobrancev, naj potegnejo truplo iz vode in ga. pokopljejo. Oni pa: "Kaj nam mar! še stroške bomo imeli s tem!"
V gozdu pri Dravlj,ah so junija opazili 4 nove grobove. Ropajo pa tudi tu. V gručah do 10 domobrancev pridejo, prosijo hrane,hkrati p,a kradejo prašiče, teleta, kokoši, svinjino, mast.
NASILNOST IN DUTOST
NA-
V Kozlarjevi gošči pa je bilo nato 9 novih grobov...
Na Rudniku je bil odkrit grob s 30 žrtvami z Rudnika.. Ni še odkopan. Imena še niso znana. Vemo pa, da so domobranci okoli 8. V. ubili Uršičevo družino na Igu, mater in' dve hčerki. Micka, je bila ubita z dvema streloma. Našli so truplo: krilo dvignjeno, v trebuh in v spolovila pa je bila suvana z nožem.
24. IV. ponoči sta prišla h kmetu šublju na Glince dva moža in zahtevala sina. Stari šubelj je poznal enega od domobrancev, ki je imel v rokah revolver, in mu rekel: "Vidiš, koliko dobrega sem storil tvojemu očetu, ti pa mi boš umoril edinega sina." Vsa družina je na kolenih prosila, naj jim prizanese-
Nasilnost in nadutost domobranskih šarž že presega vse meje. V noči od 15. na 16. V. transport domobrancev na postaji Zalog ni dovolil pregleda vlaka in zahteval, da mora vlak takoj naprej. Bivša železničarska uradnika Bitenc iz Črnomlja in Derganc iz Metlike sta s kopiti pretepla, svojega bivšega tovariša prometnika Rabiča in vlakovodjo Ivančiča, prvega do nezavesti, in kričala, da bosta dala vse uslužbence postrelit.
Na kolodvoru v Ljubljani je neki narednik Janez, komandant straže, znan po svojem nasilju, in je 9. in 10. V. do krvi pretepel vlakovodjo.
Na policiji se mučenje jetnikov nadaljuje. Neki dija,k Janez Gostinčar, brat žene. industrijalca Karla čeča, je znan pretepač na policiji. Drug tak zlikovec je Jože Prnišek s Tyrševe ceste, ki se je sam pohvalil:
"Komuniste temeljito pretepam!"
Policijski referent Raz-berger, sadist, je nečloveško mučil Manico iz Matenje vasi pri Postojni. Policijski referent Tumpelj se je izrazil, ko so ga Nemci zaprli, naj ga ne pošljejo v Dac-hau, da se tam ne bi srečal z ljudmi, ki jim je on lomil kosti. Komisar policije Ura-nič si je opremil 5 sobno stanovanje z opremo, zaplenjeno pripadnikom OF. Vedno namreč izhajajo v Službenem listu odloki o zaplembah premoženja tistih Slovencev, ki sodelujejo z OF. Izhajajo tudi odloki o izključitvi iz državne službe, iz odvetniške, zdravniške in drugih zbornic itd. Zaplenjeno premoženje teh si dele domobranski postopači. Šef odseka za. likvidacijo na policiji je bil bivši uradnik Alfred Kralj iz Maribora a njegov pomočnik neki Tro-jar.
7. V. so pobrali inkasan-ta Mestne elektrarne v Ljubljani. čez par dni so ga našli v Gruharjevem kanalu.
16. V. so našli v Dravljah na neki njivi dve trupli, ženska je imela rdečo ruto. Poleg njih je bil izkopan grob. Pozneje je bil ta grob zasut.
jih izročajo Nemcem. Voditelji zvezo z Nemci pred moštvom ponekod prikrivar jo.
Prvič se je pojavila meseca marca. Zanimivo je, da se je to zgodilo neposredno po znanem sestanku v hotelu "Continental" v Trstu pod vodstvom ministra ge-stapa Himmlerja, ki se ga je udeležil tudi Mihailovičev zastopnik Jevdjevic. Tri dni nato je bil sestanek v Ljubljani, ki so se ga udeležili mihailovičevski major Karel Novak, znani Rudolf žitnik, bivši podban dr. Pirk-majer, dr. Ante Kožar in prosluli italijanski izdajalec dr. Marjan Zaje.
V Ljubljani so člani črne i-oke" Leopold Srebrnjak iz Grosuplja, ki je hotel izkoriščati ženo nekega partizana Justino Guserjevo. Ko mu to ni uspelo je njo in njeno prijateljico ustrelil za letališčem v Ljubljani, dalje Jože Bizelj s Studenca pri Ljubljani, Nace Jeriha s Slap, znan pijanec in ovaduh, Jože Smrdu s Studenca, poroč. Pikelj in dr. Ciril žebot, znani fašistični plačanec in organizator bele garde, ki je imel in izvrševal naloge širšega, obsega. Najbolj viden pa je znani denunciat s sodnije, sedaj policijski komisar Loh, eden izmed voditeljev božičnih racij v Ljubljani leta 1942, ko so vrgli belogardisti s pomočjo Italijanov v ječo okoli 1000 Ljubljančanov. Jedro tvorijo Ehrlichovi "stražarji", ki so ultraklerikalni, versko fanatični in nestrpni elementi, ki so pripravljeni za sleherno dozdevno prednost cerkve prodati najvišji narodni interes in ki so pod Ehrlichom stremeli, da bi bila Slovenija pod italijanskim ali papeževim protek-toratom. (Dokument divizije Isonzo 1. Nr. 3576). Zelo naklonjen je "črni roki" policijski šef dr. Ha,cin. Med vodji v Ljubljani se imenuje Miha Jenko, župnik v Mostah, dalje domobranski kurat Križaj v činu nadporoč-nika, ki igra vlogo nekakega sodnika, izvršitelji obsodb pa so poroč. Holezajn, Goršič in Močan, dalje Raz-berger, Tumpej, Kobi, Ko-ritnik in njegov sin, Močnik, ki pretepava pri zasliševanju, Tome in njegov sin, bivši jugoslovanski kapetan, sedaj stotnik domobrancev. Nemci so očito, da bi potolažili razburjeno javnost radi preočitnih zločinov, nekatere člane te "Črne roke" za.prli. Takoj so začeli trditi v klerikalnih krogih, da je "črna roka" sokolska in mihailovičevska, ni pa, klerikalna. V resnici pa delujejo v njej vsi kakor dokazujejo imena.
"Črna roka" v Ljubljani je ustrelila jugoslovanskega poročnika Rudolfa Ravnika, ki je bil bolan na. revmatiz-mu. Trije mladiči so se pripeljali z avtomobilom ponoči in izvršili umor. (Stran 19).
ca. Pri tem so udeleženi vidnejši predstavniki domobrancev.
Tudi v okrožju Litije se pojavlja "črna roka", ki prihaja z Dolenjske in tero-zira prebivalstvo. Zakrivila je preselitev mnogih družin.
Ko je v Ljubljani v teku maja dobilo 11« oseb od "črne roke" grozilna pisma, je neka ženska nesla pismo na nemško poveljstvo. Nemec, ji je dejal: "Vi ste enajsta, ki je določena za umor! Pripravite se na smrt ali na odhod v Nemčijo!" še isti večer je bilo vseh 11 odpelja-nih v Nemčijo.
"Črna roka" ima svoje odbore in likvidatorske skupine po vsej deželi.
V zadnjem času je "Črna roka" .radi odpora vse javnosti spremenila svojo morilsko taktiko, žrtve zločinci zvlečejo v gozdove, ki jih deloma kontrolirajo tudi partizani in nato vržejo krivdo na nje. Na Rudniku so napadali nekega kmeta oblečeni kot partizani. Kmet pa se jih je z orožjem ubranil, in enega od njih ustrelil. V Podlipoglavu so ponoči nekemu kmetu izsilili 15. 000,- lir. Javilo pa se je to s pripombo, da so storilci pustili za seboj sled v gozd, da so torej bili partizani Terezija Przek iz Osredka pri Cerknici je bila ustreljena ponoči od 13. na 14. III. v čelo, lice in prša. V aktu je označeno, da je prišla iz gozda, da je torej partizan-ka. Pod Ježico je bila najdena pri Savi krsta ki je bila pri vzglavju okrvavljena. N,a vseh hišah, od katerih je osumljen kak družinski član, da je pri partizanih, je bila na Ježici nalepljena "črna roka". Kdor tako grožnjo javi Nemcem, ga odpošljejo v Nemčijo. Dne 20. III. v Mostah odpeljane-g,a delavca Alojzija Tavčer-ja. so našli v Savi pri Lazah 20. IV. s prerezanim vratom, delavca Omahna iz Most, odpeljanega isti dan pa so našli v Savi pri Lazah.
Nadaljne žrtve "črne roke" v Ljubljani so sledeči; izginili so na. skrivnosten način: Brajnik, upokojenec, Riha Kari, pekovski mojster. Babnik, tkalski mojster iz Glinj. Ti in še tri nepoznane osebe so izginile tekom junija.
katerih je imel eden črna očala. Eden ga je vprašal, kje je izgubil nogo. Ko je odgovoril, da pri preobratu Jugoslavije, sta pahnila ženo proč in z več streli invalida ustrelila, odnesla pa razne drobnarije. Na vrata sta po odhodu natisnila pečat črne roke.
V noči od 24. na 25. IV. so popolnoma izropali rodbino Alojzija Kosarja v Novih Jaršah in odpeljali njegovo ženo proti Tomače-vem. Za njo ni sledu.
Ponoči so odpeljali mater petih otrok Poldo, ki so jo našli čez 14 dni v mivki ob Savi s polomljenimi udi in tako razmesarjeno, da jo je mož spoznal le po obleki. Zlato zobovje ji je bilo iz-ruvano.
Na ljubljanskem letališču so našli tri trupla deklet brez glav.
18. V. je bil ustreljen otrok Martin Jordan na Verdu, ko je pasel kozo.
500 m od dolenjskega bloka so kmetje orali in pri tem našli tri trupla.
2.VI. so spet našli na aerodromu v opuščenih jarkih dve trupli mladih deklet z razbitimi lobanjami. Ena od teh je bila oblečena samo v perilo. Očividec je zatrdil, da sta bili trupli v jarkih kakih 4-5 tednov.
Ena izmed likvidatorskih skupin ima svoje gnezdo v 15. domobranski četi na Škofljici. Nekdo izmed: njih se je pohvalil, da je eden od "Črne roke" 18.VI. na Dolenjski cesti ubil dve, druga skupina na Škofljici pa tudi dve osebi. Na blok prihajajo črnorokci maskirani in domobranska straža jih pusti skozi, če ni nemške pa.trole v bližini. Pri svojih zaverst-vih trosijo letake s pozivom, da se naj vsi Slovenci strnejo v borbi za poštene ideale!
17. V. ponoči so domobranci ustrelili za bežigrajskim blokom 4 moške. To so bili vpok. invalid, poročnik Rebolj, mornariški narednik Kovič, ki ni hotel vstopiti v domobranstvo, in neki študet. Na 4 hišah je bila naslikana "Črna roka.
" ČRNA ROKA "
"Črna roka" je znamenje bližajoče se groze. Ta cvetka je zrasla iz gnoja, ki ga; pljuskajo domobranske goli-de po slovenski zemlji! Ogrinja se s tajinstvenostjo. Morilci si pomažejo obraz s sajami ali nosijo krinke. Vedno nastopajo ponoči. A v-saka skrita, stvar postane očita. Danes vemo, kdo vleče z.a žico teh lutk.
V glavnem je ta tolpa sestavljena iz nekaterih de-zerterjev in skrivačev, velik del pa je iz domobrancev. Nastopajo kot samostojne skupine, "črna. roka" je izrazito gestapovska organizacija, ima pa tesne zveze jo. Lopova sta vse izgnala j tudi z domobranci in mihai-na dvorišče in sina ustrelila.. | lovičevci. Love terence, na-Očetu pa sta zabičala, da ga padajo patrole in kurirje in bo doletela ista usoda, če ju ako jih ne pobijejo takoj,
V zvezi s ''črno roko" je 7 utopljencev, ki so jih potegnili iz Ljubljanice. Izsiljujejo tudi denar. Neka ženska je dobila poziv od "črne roke", naj izroči po preteku par dni 2000,- lir na tisto mesto, kjer je dobila pismo, pri tem so ji grozili s smrtjo. Po Ljubljani je splošno znano, da je "črna. roka" odpeljala vseučiliške-ga profesorja idr, Franca šturma, za katerim je izginila vsaka sled.
Zaradi pretenj "črne roke" se je več ljudi, ki so na.m poimensko znani, preselilo v Nemčijo.
Neka mladenka je bila zaprta v prisilni delavnici, v kateri neki nemški narednik posebno zversko postopa z jetniki. Ta mladenka je bila določena za transport v Nemčijo, a. so na predvečer prišli ponjo fantiči s policije, čez par dni pa so jo našli ubito v gramozni jami skupaj z več moškimi.
Akcije "črne roke" izvajajo samo mladi ljudje. Policija jim daje na razpolago avtomobil in ima,jo tudi pristop v policijske zapore.
Teror "črne roke" nam je v zadnjem času javljen tudi iz okolje Postojne in Logat-
Domobranec Bogdan od straže na letališču je z sadističnim veseljem pripovedoval, kako so na Dolenjskem prijeli neko dekle iz Ljubljane, jo v obe noge ustrelili, jo prijeli pod pazduho in vrgli v ogenj. Franc Smrekar iz češnjic je pripovedoval, kako je streljal ljudi, ki so jih ponoči pobirali iz njihovih domov. V eni noči so jih pobili 42; med njimi tri noseče ženske. Streljali so jih v tilnik in jih zmetali v neke j,ame na hribu. 8 jih je streljalo, sami mladiči od 17 do 20 leta. To pa. se je zgodilo pri Sv. Urhu.
Katehet na trgovski akademiji, kjer je vsak mesec politična debata in se lahko oddajajo anonimna vprašanja, je imel dosti gradiva za. odgovor na vprašanje: "Kaj je, črna roka"? "Rekel je: "To je od zakonite oblasti dovoljena organizacija, ki ji je poverjena naloga delati red."
Na vprašanje, če smatra za pravično, da brez sodbe more ljudi, je dejal: "Kdor dela to, kar mu je po zakonu dovoljeno, ne dela ničesar protizakonitega in se ne sme obsojati. Preden se je oblast odločila za tako odredbo, je stvar gotovo vsestransko preštudirala. Ne smemo gledati na posameznike, temveč na stvar kot celoto, na nauk duševno najvišjih modrijanov, ki streme res samo za tem, da človeštvo rešijo pogube!"
K takemu "verouku" ni treba pojasnila. V Hrušici se je primerilo, da je celo pa.ter Fidelic iz Stepanje vasi poslal pismo z mrtvaško glavo, v katerem z grožnjo od nekoga zahteva spisek oseb ki delajo za OF.
Na strani 22 omenjeni invalid, poročnik Rebolj je bil ustreljen po 2 lopovih, od
V taki borbi, v katero so se strnili vsi mar.ačni elementi na Slovenskem, so v noči od 9.VI. v Dravljah maskirani morilci pobili profesorja Tehnične šole štirna in njegovo 18-letno hčerko. V-se področje je bilo od te borbe okrvavljeno. Ubijalci so izropali vso zlatnino. Na bloku pa so se razburili domobranci: "Kaj pa se razburjate ! Kaj mislite, da smo ga mi?!" Toda morilci so bili oblečeni v domobranske uniforme, preko njih so potegnili nekake cunje, obraze in roke pa so si namazali s sajami. Po umoru so pustili na zidu znak črne roke.
Isto noč od 8. na 9.VII. so verjetno isti zločini ubili sestro prof. Franca in Antona Vodnika.
Vsa poročila, ki z velikimi težavami prihajajo iz Ljubljane stalno navajajo ista imena. Za voditelja "Črne roke" označujejo dr. Marjana Zajca, Rudolfa žitnika., trgovca Frenka Od-ona, Franca Juvana, čevljarja Krupeja, Božidarja Les-kovca, jurista za Bežigradom. Na Primorskem imenujejo med vodilnimi člani majorja. Bitenca in domobranskega oficirja Emila Sa-vellija, uradnika čekovnega urada, ki nosi nemško odlikovanje. V Dornberku sodelujejo Dušan Brce, Sinigoj, Saksida in Pavlica.. Zvezo s "črno roko" vzdržuje Rudolf Gustin. Janko Debeljak z Dolenjske ceste je izjavil, da je predlagal, da se določi sploh za vsako hišo v Ljubljani "črna roka". Sin celjskega župana in advokata Voršiča je izjavil, da bodo vsakogar likvidirali po najkrajši poti, ki je zadostno osumljen. Ko so ustrelili mežnarja Presetnika in njegovo sestro, je izjavil domobranski kapetan na Ježici Marjan Urbas, ko so pri njem poizvedovali: "Sava je dovolj globoka za take ljudi.." Na Ježici sodeluje agent Jože Pernišek. (Nadaljevanje prihodnjič)
NAD PET MILIJONOV ČLANOV
Moskva — Pravda, glasilo komunistične stranke Sovjetske Unije, naznanja, da je število članov komunistične stranke doseglo 5,700.-000. ali pa 700.000 več kakor prej.
Pridružitev Trsta k Jugoslaviji upravičena zahteva demokracije
(Ta sodobni članek o tržaškem vprašanju je bil objavljen v listu "BORBA" 26. aprila. Ker je v njem pojasnjeno stališče, katerega zavezema italijanski proletariat, italijanska žena in italijanska mladina iz Trsta, nam je še lažje pojmovati, zakaj je priključitev Trsta k Združeni Sloveniji ena glavnih točk jugoslovanske vlade; obenem tudi pobija izjavo bivšega podtajnika državnega departmenta Su-mnerja Wellesa, da je prebivalstvo Trsta 85% po narodnosti in simpatiji italijansko. članek je prosto preveden iz srbo-hrvaščine.
Mirko G.
SANSa.)
Kuhel, tajnik
Pred nekoliko dnevi je jugoslovanska vojska poleg jugovzhodne obale Istre osvobodila tudi otoka čres in Lošinj. Po razsulu Avstro-Ogrske ju je zasedla Italija in ju obdržala v smislu rapalske pogodbe od leta 1920. Sedaj pa je jugoslovanska vojska tudi na kopnem prekoračila staro mejo in se že nahaja blizu Ilirske Bistrice v Slovenskem Pri-morju. Pričelo se je končno osvobajanje najbolj zapad-nega našega predela — osvobajanje Slovenskega Primorja. Edince naše vojske, ki so se na tem teritoriju še pod italijansko oblastjo do njenega zloma razvile iz prvih partizanskih čet v brigade, divizije in korpuse, se bodo sedaj tudi stvarno zedinile z jugoslovansko celino, da skupno z njo izvo-juje poslednjo bitko.
O čvrsti volji Slovenskega, Primorja, da se vključi v Titovo Jugoslavijo, ne more biti nikake stvarne sumnje. Niti ne more biti kakega dvoma v tem, da današnji vstop jugoslovanske vojske na to zemljišče predstavlja samo poslednje jamstvo, da. se že izvršeno priključenje utrdi. In inozemstvo je pri tem imelo dovolj prilike, da se uveri o vzstrajnosti, požrtvovalnosti in junaštvu, s katerim se je narod Slovenskega Primorja ves čas te vojne boril za svojo Jugoslavijo. že avgusta 1943 so bili pri partizanskih edini-cah v Slovenskem Primorju prisotni predstavniki Velike Britanije. Bili so priče dogajanja, ki se je izvršilo v momentu kapitulacije Italije; prepričali so se, kako je naš narod kar preko noči izbrisal ves državni a/parat, katerega je Italija s takim naporom gradila 25 let. Prepričali so se, kako je naš narod takoj priznal Osvobodilno fronto za edino oblast. Leta 1944 so predstavniki vojske Velike Britanije, a kasneje tudi sovjetska vojna misija, mogli opažati s kakim navdušenjem je narod v teh krajih gradil svojo oblast, celo do predmestja Trsta samega*. Prisostvovali so tudi velikim volitvam odborov in obiskali so tudi mesta, kjer so se volitve vršile. Lahko so se uveri-li, da ničesar več ne more ustaviti našega naroda od tega, da v Slovenskem Primorju braoii ono, kar smatra, za svojo največjo ustvaritev. da na svojih tleh brani Titovo Jugoslavijo.
Priključenje Slovenskega Primorja z Beneško Slovenijo, kar je na podlagi splošnega narodnega dviga proglasil vrhovni plenum Osvobodilne fronte takoj po kapitulaciji Italije in kar je potrdil najprej Kočevski zbor poslancev slovenskega naroda, a zatem tudi drugo zasedanje AVNOJa, je že zdavnej gotov čin. še več, to je cela niz že izvršenih činov in sedanje napredovanje naše vojske znači samo zadnjo in zaključno fazo tega razvoja. In s tem, povezano z vso napetostjo, prihaja na površje tudi vprašanje Trsta.
Slovenski narod in z njim vsi drugi-jugoslovanski narodi so vedno smatrali Trst za sestavni del svoje narodne zemlje. Od vseh strani
obkoljuje Trst kompaktno naseljena slovenska zemlja in "devet desetink leži na tleh, ki so še pred sto leti bile lastnina slovenskega kmeta. Slovenci tvorijo o-gromno večino v predmestjih in predstavljajo tudi znatni del prebivalcev sredine same. F svojimi meščanskimi funkcijami, a posebno kot luka prostranega zaledja, je Trst neločljivo vezan s slovenskim svetom. Vsled tega je slovenski narodni program, prograim Združene Slovenije, vedno zajemal tudi Trst. Radi ustvarjenja tega programa se je podal v borbo leta 1941 v Osvobodilno fronto in na tem programu stojijo danes tudi vsi jugoslovanski narodi.
Zlasti zajdnje čase se v zunanjem svetu veliko razpravlja o tej naši zahtevi in mnogi so nam to našo pravico poskušali zanikati. Od naše strani smo že prinesli vse argumente, ki so nam v prilog, in ne mislimo jih sedaij ponavljati. Dotakniti se hočemo le dveh stvari:
1)	Slovenci in vsi jugoslovanski narodi zahtevajo Trst v imenu demokracije in
2)	s to zahtevo se strinjajo tudi vse demokratične mase Trsta.
Resnica je, da je danes pretežna večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti in da je, ako tudi ne v toliki meri, bilo tako tudi pred prvo svetovno vojno. Toda je resnica tudi to, da bi danes Trst bil po večini svojega prebivalstva! slovenskega značaja, ako bi ga zadnjih sto let upravljale demokratične oblasti. Toda medtem pa je mestna uprava!, zlasti nekoliko desetletij pred prvo svetovno vojno, bila v rokah italijanskega reakcionarnega vodstva, a slednje je sistematično in čestokrat tudi nasilno raz-narodovalo Slovence, katere je iz njihovegai prirodnega ljudskega reservoarja v mesto privabil hitri razvitek Trsta. In če jih je bilo na desetine in desetine tisočev, v vsem tem času niso dobili v mestu niti ene slovenske šole, niti ene javne kulturne, ustanove, niti ene gospodarske podpore, niti ene možnosti, da upeljejo pri mestni upravi pravico za izražanje svojega jezika. Reakcionarno italijansko vodstvo^ iz katerega je kasneje izšel ves red lokalno odločujočih fašistov, je nasprotno organiziralo rafinira-ne institucije, ki so se oklenile slovenskega doseljenca ob prvem koraku in ga sistematično odtujevaile od njegovega naroda. Elementarna pravica našega razvoja, kulturnega podviga in pri-merene ocposobitve po načinu, ki je njemu najbolj prikladen, je Slovencu bila odvzeta. Da je moglo izvajati to nedemokratično politiko, je reakcionarno italijansko vodstvo širilo med prebivalci Trsta zbegavanje, da so Slovenci in Slovani v splošnem kmečka» čreda, dostojna samo za preziranje, da so pol-ljudje, ki ne smejo imeti enakih pravic. Tej asimilaciji, ki se je naslanjala na to reakcionarno idelogijo, predhodnico fašizma in nar cizma, se je posrečilo na ta način ohraniti Trstu njegov pretežno italijanski značaj.
Razume se samo po sebi, da temu grobemu kršenju osnovnih demokratičnih načel niso bili podvrženi le posamezniki, temveč ves slovenski narod zlasti Slovensko Primorje, katerega je Trst potreboval pri izvrševanju svojih mestnih opravil. Trst, kot središče višjih šol in podučnih zavodov, bolnišnic in drugega medicinskega aparata itd., ni mogel izpolnjevati svoje naloge tako, kot bi jo izpolnjeval, a-ko bi dal vsemu slovenskemu elementu polne pravice in bi se prilagodil svojemu zaledju. Slovensko Primorje je na ta način zadrževano pri svojem materialnem in duševnem razvoju.
Vsled1 tega mi pravično
(Nadaljevanje na 4 st.)
Komunisti in antikomuni-stični bav bav
Ni slučajnost, da dobimo v posameznem časopisju, na dolgo in obširno razlago anti-komunistično propagando. Njeni berlinski avtorji v kolikor jih ni zadela roka pravice, zagotovo neuidejo zasluženi kazni, so do kosti razkrinkani v svetovni jav-noti zaradi a*nti-komunistič-nega bav bava. Kljub temu dejstvu anti-komunistična propaganda se ponavlja z zopet na nov način preračunano svrho in predvsem proti narodnega edinstva ter zagotovitvi pravičnega in trajnega mira sedaj po skončani vojni v Evropi.
Na primer v Italiji, takoj po okupaciji zavezniške armade, začelo je izhajati časopisje različnih strank, medtem tudi Komunistične stranke Italije. Marsikateri zunanji poročevalci so zasledovali razlago tega časopisja, katero razen glasila komunistične stranke "L'Uni-ta", ni črhnilo niti besedice o ozemlju, katero je Italija dobila kot za nagrado na strani zaveznikov po prvi svetovni vojni. Kakor liberalno, tako katoliško in soci-jalistično časopisje se ni dota,knilo tega vprašanja in italijanskemu narodu povedalo le golo resnico, da pripada Jugoslaviji.
Z dne 7 februarja t. 1. Hebert L. Matthews, dopisnik za njujorški "Times", kateri se je tedaj nahajal v Rimu, med drugim v svojem dopisu pra.vi: "Italijanski komunistični časopis "L' Unita", je danes predlagal, da se povrne slovenski del Julijske krajine Jugoslaviji in obenem zahteva, da se prično pregovori glede tega vprašanja z maršalom Titom."
Ta,ko torej dobimo med številom liberalnega, katoliškega in socijalitičnega ča-sopisj.a, edino izjemo pri časopisu komunistične stranke, kateri je že tedaj zvrnil pozornost in urgiral na pravično rešitev tega vprašanja,
stane vprašanje, kako je mogoče, da edino komunistično časopisje uvideva in je pripravno zagovarjati nar rodne pravice v oni meri, kakor je to potrebno, dasi pa je vse drugo časopisje molčalo o tem vprašanju? Ali ni jasno, da ni naklonjeno ne samo pravični zahtevi za povrnitev tega ozemlja Jugoslaviji, ampak obenem ne notranji preureditvi Italije same. To je osnovni in poglavitni vzrok za anti-komunistično propagando pri vsakem važnem vprašanju, kadar se gre bodisi za narodne interese, svobodo in pravico, ali pa pri enostavnem vprašanju zahtev delavcev in delavk za izbolj-šavje delovnega in življen-skega položaja,.
Kriminalni avtorji anti-komunistične propagande, so manifestirali pred celim svetom, kaj so zmožni doseči pod krinko anti-komu-nistične propagande. Ta njihova manifestacija je dobila kriminalni pečat "Baba Ja-ri", "Majdanek," "Belsem", ter število drugih po nemškem fašizmu pripravljenih veščo klavnicah za milijone ljudskih žrtev. To so rezultati anti-komunistične propagande z ene in druge strani, rezultat korupcionaške politike raznovrstnih evropskih propalic, kateri so v zmagi nemškega fašizma gledali megleno bodočnost svoje ka-rijere nad oblastjo narodov v Jugoslaviji, centralni in zapadni Evropi, ter bogatem in rodovitnem vzhodu tj $ do črnega morja — do Volge.
Anti-komunistična propaganda je služila nemškemu fašizmu, za, podjarmlje-nje evropskih narodov. Celotni fašistični politični in militarni aparat je slonel na drzni ideologiji "nemške izvoljene rase" vladati z celim svetom. Poleg progona Židov, največji sovražnik take kriminalne zamisli, je bila sevedai komunistična
nemškega fašizma. Ali je potrebno večjega dokaza kaikor smo že pričali tej strašni resničnosti ?
Na enak način sedanja anti-komunistična propaganda ima namen rešiti bivše evropske režime z novo parolo anti-komunistične propagande. Naprimer drzno propagando proti novi Jugoslaviji, vladi v Avstriji, Poljski, Čehoslovaški, Madžarski, Rumuniji in Bolgarski. Za preoblečene v demokratično rjuho reakcionarje, te vlade so "komunistične" zato, ker obračunavajo z kolaboracionisti, kvizlingi in izdajalci. Te vlade pravijo ti "dušebrižneži" predstavljajo nevarnost za "demokracijo", so totalitarne in policijske vlade. Z takimi argumenti so začeli servira-ti javno mnenje tudi razni poročevalci, kot je Doroteja Thompson, katera poleg tega pravi, da je Trst in slovensko Primorje "vekovna" lastnina Italije. Najbrž da so si ji italijanski reakcio-narji morali nekje imenitno zahvaliti in jo čislati kot svetovne politike, zemljepisja in zgodovine. Toda pozabila je informirar ti evropsko javnost o poniževanju črncev v bogati A-meriki, dopustljivost Hear-stovega časopisja, napovedi ambicijoznega Lindberga in še mnogo drugih zanimivih stvari za evropsko javnost.
Prvi slovenski piknik v Calgary
če ravno se bolj redkoma oglašamo iz Calgary, smo pa toliko bolj marljivi na organizacijskem polju. Aktivno delamo vprid naše organizacije in pri tem seveda ne pozabimo nuditi obenem pomoč drugim narodnim organizacijam v tej naselbini.
Dne 22 aprila smo priredili piknik in sicer po staro-krajski navadi. Vdeležba je bila izredno velika z strani našega naroda*, za kar izrekam prisrčno zahvalo vsem. Zabavali smo se vsi in vsak je bil videti razpoloženega na tej zabavi, čistega izkupička smo naredili z odbitkom izdatkov 25.00 dol., ostane za zvezno blagajno našega odseka $64.00.
Kar se tiče naše zabave, gre največ hvala br. John Seredi in Luki, ki sta nam dala svoje prostore za našo zatbavo. Tako isto se je zahvaliti podpredsedniku našega odseka Franku Bencina in Martinu Raščan, ki sta skrbela da ni bil nihče preveč žejen. Ne smem pozabiti omeniti naše kuharice Mary škoda in Rosie Gradi-ša,r, ki ste pripravili tako okusno svinsko pečenko. Po
obedu se je pa oglasil naš muzikant in zaigral prave slovenske poskočne, da je vse staro in mlado plesalo.
Najlepše se zahvalim našemu predsedniku odseka za tako lep govor v slovenskem in a,ngleškem jeziku. V svojem govoru v zbranih besedah je orisal kalvarijo našega naroda, ter vzbujal prisotne da mu pomagajo k izgraditvi njegove svobodne in demokratične domovine. Najlepša hvala br. Radma>-nič!
Po govoru smo napravili kolekto in posamezni so priložiti kot sledi: Po pet dolarjev: D. Popovič, Seledy in C. Karan. Po tri dolarje: Raščan in Gašparič. Po dva dolarja: J. Perša, Petro, Krowechuk, Govič, J. Ra*u-ch, J. Bencina, J. Radmanič, Mrš. škoda in J. Gradišar. Po en dolar: Roland, Seredi, Dugro, Chnadro in Fleek. Miss M. Yung je priložila 50 centov. Skupaj ta vsota znaša $50.50.
Najlepša hvala* vsem darovalcem, kateri ste darovali za one, kateri potrebujejo naše pomoči.
J. Gradišar, ta j.
da se prej odvzeto ozemlje I stranka. Ta je napovedova po prvi svetovni vojni povr- la strašne posledice, ki- ča-ne Jugoslaviji. Mar ne na-lkajo ljudstvo sveta z strani
Zaledje anti-komunistič-ne propagande, je skrajna kapitalistična reakcija, katera iz strahu pred novim pohodom ljudskih mas, tre-peče in besni zaradi izgube ogromnih privilegij in dohodkov na račun delovnega ljudstva. Z njo vred besne tudi vsi oni protinarodni in izdajalski hlapci, kateri so ji od nekdaj tako zvesto služili. Kajti nova doba čisti ne samo pojmovanje o resnični demokraciji, svobodi in življenski sreči, ampak čisti pred seboj tudi grunt od razne golazni, na katerem hoče izgraditi novi svet.
Delavec
Prihodnje volitve in P. Ambrozič
Vancouver — Vojna je končana v Evropi s popolnim porazom fašizma. Kako strašne so njene posledice, vemo vsi. Vsaka razlaga je nepotrebna. To je pač cena, katero so morali narodi plačati zato, ker se niso hoteli zanimati za "umazano" politiko in zatoraj niso vedeli v odločilnem trenutku komu bi zaupali svoje vodstvo. Je pa tudi glasen opomin onim, katerih je žal še vedno preveč med nami, ki vedno rajši nasprotuje svojemu sodelavcu, ki mu ni nič kriv, kakor pa da bi nasprotoval svojemu zatiralcu. To je eden glavnih vzrokov zakaj dosedaj ni bilo mogoče spraviti skupaj delovnega ljudstva, da bi skupno nastopilo in se dokler je čas pobrigalo za svojo usodo.
Ta vojna bi bila ljudstvu lahko velika šola, da v bodoče nebi več nasedali raznim demagogom, ki govorijo nesmiselnosti, če bi se delavci in kmetje bolj družili v svojih organizacijah in debatirali tekoče probleme, bi bolj vedeli, kdo je demagog in kdo v resnici prijatelj. Le poglejte kje so danes tisti, ki so kričali da je fašizem "nepremagljiv", da se torej ni vredno njemu upirati, temveč samo kloniti glave. Da, ko bi bili vsi taki kot so bili oni, potem bi bil fašizem res nepremagljiv in danes bi nemoteno gradil tvornice smrti, kakršne so bile v Majdaneku. Toda tudi tisti ki so hoteli upogniti glave, tem tvornicam nebi ušli. Ali je pametno kloniti glavo pred onim, ki nas hoče uničiti?
Sedaj se nahajamo pred volitvami v Kanadi. Kakor vedno ob takih prilikah tako tudi sedaj, same dobre
obljube lete od vseh strani kar na koše. Ali bo ljudstvo zopet nasedlo samo obljubam? Jaz mislim, da ljudje nebi smeli soditi stranko po njenih predvolilnih obljubah. Ravno tako mislim, da ne pomaga dosti reči komu to ali ono stranko voli, ker s tem se še ne dokaže pravilnost stranke. Za spoznanje ciljev in namero raznih ctrank je treba dolgega študiranjai. Š tem pa še ni rečeno, da človek, ki se dosedaj ni zanimal za politiko, ne more presoditi katera stranka bolj odgovarja njegovim potrebam. Ravno danes je položaj tak, da je lažje presoditi kot kdaj preje.
Politične stranke so namreč po vsem svetu enako porazdeljene. Toraj vse kar je treba oglejte se v druge države, kjer vladajo ra,zlič-ne stranke in poglejte posledice njihovega vladanja, potem jih pa sodite po njihovem delu in ne po obljubah. Torej v Angliji vladajo torij i, to so naši koservativ-ci. Dnevne novice vam govorijo dovolj glasno kakšno politiko oni vodijo. V Kana,-di vladajo liberali (bolj zmerni toriji). Tukaj tudi veste, kako velike borbe vodi delavstvo, kadar hoče doseči kakšne drobtine. V Nemčiji so po zadnji vojni vladali Socijalisti, to so naši CCF-ovci. Ti pravijo da so delavska, stranka. Le poglejte kako je za delavce izpadlo v Nemčiji. V Rusiji so že 27 let na vladi komunisti, oziroma Sovjeti. Tukaj v Kanadi Komunistična stranka je bila prepovedana takoj v začetku vojne. Torej ni mogla delovati. Kaj so hoteli drugega napredno misleči delavci, naklonjeni znastvenemu socijalizmu.
kakor ustanoviti Delavsko Progresivno Stranko, katera deluje in si je pridobila že ogromne simpatije med delovnim narodom, ker dejansko ne samo izraža in ščiti narodne in delavske interese, ampak postaja pobudnica med narodom proti prevare, političnih trikov in proti povrnitvi v predvojno dobo, za resnično izboljaša-nje socijalnega in gospodarskega položaja kanadskega naroda.
Sedaj pa poglejmo, kaj je bila Rusija pred 27 leti in danes. Toraj po njihovem delu sodite in potem volite tiste, katerih delo istočasno odgovarja njihovim obljubam. Dasi pa ravno delavska, stranka ne more obljubljati v takem smislu in nesmislu, kakor to obljubljajo vse druge stranke v predvolilni kampanji.
Prav zaprav sedaj ko je vojne konec, bi ne smel pozabiti na mojega vnetega prijatelja patra. Ambrožiča. Saj se mogoče še spominjate, kako se nam je preje grozil rekoč: "Le počakajte, ko bo vojske konec in ko bo resnica prišla na dan, potem boste šele videli, kakšni zlo-dji so partizani, ki so celo tako predrzni da se upajo kritizirati samega škofa Rožmana, ki je vendar zaveden Slovenec in pa seveda tudi škof, kar niso mačkove solze." No sedaj je vojske konec in resnica je prišla na da,n, toda ta resnica bije patra Ambrožiča v o-braz kar z vsemi štirimi. Ali bi ne bil g. Ambrožič toliko prijazen, da bi nam sedaj pojasnil, sicer tisto skrivnost recnice zakaj je škof Rožman bežal pred lastnim narodom? Saj vendar kot škof nebi smel imeti
Takoj v začetku ko smo
Dober uspeh mladinskega koncerta v Sudbury
Sudbury — Dne 22 aprila je imel Mladinski odsek VPZ. Bled št. 9 prvi koncert in prosto zabavo. Ker je to šele začetek, da se naša mlada dekleta in fantje, pridno učijo za večji kulturni napredek mladine na tem kontinentu, je priporočljivo vsem staršem, da pošljejo svoje otroke na redne seje, za pouk in skupne sestanke. Saj vaši otroki imajo enako veselje do kulturnega na.pred-ka, kakor drugi, kateri so že včlanjeni. Vse kar je potrebno z vaše strani, je več vzpodbude svojim sinovom in hčeram, za igre in do petja.
V tukajšni neselbini je dosti mladine različne slovanske narodnosti in bi se spodobilo, da pristopi v mladinski odsek. Prav rada bi videla, da pride vsa mladina skupaj, ter se skupno vadi in uči stvari pri društvih in organizacijah. Ker ko odrasle, šele tedaj je mogoče oceniti vrednost pouka iz mladih let.
Kot predsednici mladinskega odseka, mi je dana dolžnost, da opišem naš kon-
certni program. Naš vodja mladine, F. Zaic, je pri otvoritvi koncerta podal lepi nagovor mladini in staršem, kako je treba mladino organizirati in ji pomagati k večjemu napredku in izobrazbi. Ko je končal, je poklical tajnika odseka, L. Ra-čiča, kateri je bolj obširno orisal pomen celotnega programa, ter poživljal vso mladino, da se zedini v eno grupo in da složno ¡deluje za napredek mladine. Ne bi bilo pravilno da neomenim našega Mr. Fojs "Orchestra", ki nam je dal več zanimivih točk na programu. Prisrčna zahvala vsem skupaj, ki so pomagali pri izvajanju programa in tudi drugače, čistega dohodka je bilo $57.47.
Prav lepa hvala starišem, ki so prinesli pecivo za našo mladino in posebno onim, katerih otroci so člani našega odseka.
Pozdravljena Mladina sirom Kanade. Kličem vam: "Zberimo se v mladinskih odsekih za naš narodni in kulturni napredek!"
Mimi Žagar, pred.
Mladinski klub v Sudbury
začeli organizirati naš Mladinski klub, nas je bilo deset članov in članic. Istega smo organizirali pred nekoliko tedni in po izgledu volje članstva ter vrednosti, katero predstavlja Mladinski klub za tukajšno mladino, se obeta dober uspeh. Resnica je, da tukaj v Sudbury je. dosti mladih fantov in deklet, ki še* niso člani našega kluba. Kot mladini nam je enako potrebna organizacija in je upati, da se včlanijo pri našem klubu.
Na zadnjem zasedanju
slabe vesti! Bog ve, če je pozabil peti "Hitlerjevo himno?".
Pa še nekaj. Pred nedavnim sem čital, da so neki vodilni možje pravoslavne cerkve, očitali katoliški cerkvi (torej so začeli kar pri pa,-pežu), da se je odtujila od krščanskega nauka, ker se vedno postavlja na stran krivice in proti koristim preprostega ljudstva, kar je v nasprotju s Kristusovim naukom. Saj veste kako je papež v dno kooperiral z Mosolinij ¿n in njemu enakimi. Ech, eeeerrr. Ali ni za scagati. Ti pravoslavni možakarji so še hujši kot partizani. Ti hočejo celo papeža in druge exelence učiti krščanskega na*uka. Jej, kaj bo rekel Ambrožič? Spodobilo bi se, da jim napravi eno pošteno pridigo. Saj menda zna. če jih le polovico tako obdela kot je partizane, potem bodo imeli za nekaj časa dovolj.
F. Sodeč.
smo zaključili izpeljati kampanjo za novo članstvo. Ker ko nas bo več skupaj organiziranih, bo naše delo in tudi redne seje bolj živahne in uspešnejše. Pred nedavnim smo priredili zabavo, katere uspeh je bil zelo dober. Zabavali smo se, veselili in tudi vrteli. Medtem naš dober član Louis Smrke nam je ob tej priliki povedal nekoliko ginljivih in pomembnih besed, ter nas poživljal k še večji aktivnosti za napredek Mladinskega kluba. Zato tudi ne moremo najti primernejše priložnosti, kakor da tem potom poživljamo naše mlade fante in dekleta v Sudbury, da pristopijo v naš klub. Mi apeliramo tudi na njihove roditelje, da jim dajo vzpodbudo k svoji mladinski organizaciji.
O uspehu naše kampanje hočemo v bodoče objaviti rezultat. Naši sestanki se vršijo vsaki ponedeljek za časa kampanje v prostorih 322 Bessie St. Pozneje ko bo naš klub štel večje število članstva, seveda določimo na redni seji za sestanke v bodoče. Zato še enkrat apeliramo na vse Mladince in Mladenke v Sudbury, da pristopijo v naš klub.
Z. Briški, Sec't.
Širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Slovenija v borbi ze svobodo
VOLITVE NA DEŽELI
Osnutek federativne Jugoslavije
Slovenci so sedaj pričeli izvajati demokracijo in jo bodo nedvomno razvili do viška, o katerem v predvojni Jugoslaviji še pojma niso imeli. Vsaka izmed šestih enot federativne Jugoslavije bo imela po 30 poslancev v federalnem parlamentu ali skupščini brez razlike na število prebivalstva. Te enote so Srbija, Hrvaška, Slovenija, črna gora, Bosna-Herce-govina in Macedonija. Za vsak milijon prebivalstva nad prvim 1,500.000 katerekoli enote bo dodanih 10 poslancev. Na ta način bodo narodi z višjim številom prebivalstva imele sorazmerno večje zastopstvo, toda za osnovne potrebe najmanjšega naroda bo še vedno skrbela minimalna skupina tridesetih poslancev. Slovenija z 2, 5 0 0 . 0 0 0 prebivalcev, uključivši Primorje, Trst, Gorico, severno Istro in Koroško, je na tej podlagi izvolila in poslala v Jajce svojih 40 poslancev. Ta sistem - bo onemogočil predvojni položaj, ko je Slovenija imela le 25 poslancev v jugoslovanski skupščini, ki je štela 625 članov.
Nedvomn6 je slovenski narod brezmejno ponosen, da je bil prvi v Evropi, ki je započel osvobodilno gibanje, in prvi, ki je imel svoj parlament in svobodne volitve v obzidju Hitlerjeve trdnjave. še več — ponosen je, vzradoščen in hvaležen, da bo njegova borba rodila žlahtne sadove—svobodo in demokracijo, katere še nikoli v zgodovini ni imel. Slovenski narod si je zgradil svojo lastno pot, zasekano v skalovje trpljenja, neizmernih žrtev in potokov krvi. Narod je glasoval, toda njegov krvni sovražnik ni bil nikoli oddaljen več kot 15 ali 20 milj. Toda vzlic tej veliki nevarnosti je obdrža-val velike ljudske shode, narodni kongres in tridnevno zasedanje parlamenta. Vse to govori zelo jasno o njegovi odločnosti.
Veliko bi bilo že doseženega, če bi vse to bilo izvršeno samo za moralni učinek. Toda volitve par tednov kasneje spričujejo, da je to bil pravi in pošteni napor za dosego in izvajanje demo-
kracije v polnem pomenu Atlantskega čarterja — na ozemlju, ki so ga Slovenci sami osvobodili in branili s svojimi življenji v trenutku, ko so tudi glasovali.
Volitve, ki so uresničile zaključke prvega parlamenta in jih iz postav na papirju spremenile v faktična dejstva, so jasni dokaz, da je demokracija cilj in namen partizanskega gibanja in Osvobodilne fronte v Sloveniji.
Edinstvo slovenskega
naroda
Pred sedanjo vojno je imel jugoslovanski del Slovenije manj kot 1,500.000 prebivalcev, izmed katerih je bilo več kot 80% kmečkega stanu. Industrialnih delavcev je bilo v Sloveniji zelo malo. Skoraj en milijon Slovencev pa . prebiva pod italijansko oblastjo v Primorju, Istri, na Goriškem ter pod Avstrijo (Nemčijo) na Koroškem in štajerskem. To so pokrajine vzhodne od Vidma v Benečiji, v Rezijan-ski dolini ter Goriška, Tržič, Trst in severna Istra pod Italijo, pod Avstrijo pa Belak, Vrbsko jezero, Celovec in pokrajina nad Mariborom in v Prekmurju. Cilj Osvobodilne fronte je združiti vse dele Slovenije v novo slovensko državo, ki postane del nove, federirane demokratične Jugoslavije.
Ko je sovražnik navalil na deželo aprila 1941, je jugoslovanska vojska bila poražena, zajeta in razpršena preje kot v dveh tednih. Eden izmed vzrokov za hitro sovražno prodiranje po Sloveniji leži v dejstvu, da slovenski narod ni gojil posebne "ljubezni" do vele-srbskih politikašov v Belgra-du; zrcali se tudi v nesposobnosti glavnega štaba kraljeve jugoslovanske vojske, kateri je celo zastavljal vsak uspešen odpor'' proti napadalcem. Poleg tega je tudi vlada v preteklosti tako prezirala in zapostavljala Slovence — s pomočjo domačih državnih uradnikov in političnih voditeljev v vladi — da je narod v nekaterih krajih Gorenjske smatral okupacijo za manjše zlo. V teh krajih večina ljudi obvladuje tudi nemščino. Toda narod je faktično stopil iz dežja pod kap. (Nadaljevanje prihodnjič)
Pridružitev Trsta k Jugoslaviji upra-vičena zahteva demokracije
(Iz 3 strani)
zahtevamo Trst zasebe, in to v imenu demokracije. Mi to zahtevamo zato, da se ono, kar smo preživeli tekom zadnjih sto let, a še v večji meri od zadnje vojne naprej, ne bi nikoli več ponovilo ; zato, da bi vsak posameznik in ves narod imel možnost za polni razvoj.
Množice Trsta v vseh krivicah so uvidele in danes že popolnoma uvidevajo, da demokratična ureditev zahteva vključenje Trsta v slovensko zaledje. Množice Trsta so se tako opredelile že leta 1848. One so se tako ponovno opredelile tudi v današnji vojni. Množice Trsta so se spojile v borbo slovenske vasi. Od leta 1941 so aktivisti Osvobodilne fronte dobivali tudi od Italijanov v Trstu svoje zatekališče. Aktivisti Osvobodilne fronte ki so odšli tja, da pričnejo borbo proti fašizmu skupaj z Italijani antifašisti, bi se nikakor ne bi mogli držati v Trstu brez pomoči italijanskih meščanov. Leta 1942 so iz Trsta prišli prvi partizani, a po kapitulaciji Italije si lahko že od daleč spoznal bataljone, sestoječe iz tržaških delavcev, ki so prišli v borbo v svojih značaj-nih plavih delavskih oblekah. Iz spomina je neizbris-ljiva manifestacija teh tržaških delavcev, ki so na mitingu na partizanskem shodu v Vipavski dolini prisegli, da hočejo v skupni borbi s slovenskimi partizani zlomiti prezid, ki ga* je reakcija zgradila med obema narodoma. V času kapituli-ranja Italije so tržačani pod vodstvom aktivistov Osvobodilne fronte navalili in iz zaporov osvobodili politične jetnike. Tediaj se je politično delo razširilo tudi med tržaškimi množicami. Zrasla je močna organizacija "Delavsko edinstvo", kot skupna organizacija slovenskega in italijanskega* proletariata. Danes se je "Delavsko edinstvo" razširilo po vseh podjetjih Trsta in njegov doprinos je predvsem, poleg sabotaže, mobilizacija v pomoč jugoslovanski vojski. S slovensko žensko in mladinsko narodno-osvobodilno or-
Volflci - Glasujte za sledeče kandidate 11 Junija
NOVA SCOTIA
Charles Murray ..................................... Halifax
James Madden ................ Cape Breton South
R. George MacEachem ............ Pictou County
QUEBEC
Fred Rose. M.P..................... Montreal-Cartier
Lt. Gordon McCutheon .................... Montreal
St. Lawrence St. George
Sam Bailey ............................ Montreal-Verdun
N. S. Gray ............................ Montroal-Laurier
Mrs. Gertrude Partridge Montreal-Outermont Beryl Truax ................ Montreal-Mount Royal
ONTARIO
Tim Buck .................................... Toronto-Trinity
Sam Carr ................................ Toronto-Spadina
Dewar Ferguson .................. Toronto-Parkdale
R. W. Robertson ................ Toronto-Davenport
William Kashtan ................ Toronto-St. Paul's
John Weir .............................. Toronto-Rosedale
Fred Collins ...................... Toronto-Broadview
James Davis .................... Toronto-Greenwood
Leslie Varley ........................ Toronto-Eglinton
Alex Welch ........................................ York West
Walter Dent ................................... York South
Capt. J. F. White ................................York East
Robert Aylward ............................ Port Arthur
Donald Stewart ............................ Fort William
Tom Hill ............................ Rainy River-Kenora
F. O. W. Garth Teeple................Temiskaming
Clem Smith ........................................». Nipissing
Peter Dunlop ............................ Hamilton East
Capt. S. Sniderman ................ Hamilton West
H-1012 Rfn. Binder H................. Ottawa West
George Urbanz ...................... Waterloo North
Aid. James Turner ............................... Ontario
James Oldham .................... Wellington South
Arthur Mould .......................................... London
T. W. Dealy ........................................... Lincoln
MANITOBA •
Joseph Zuken .......................... Winnipeg-North
Andrew Bilecki ................................ Springfield
A. E. Smith ............................................ Brandon
Nick Hrynchyshyn .................................. Selkirk
John McNeil .............. Winnipeg-North Centre
Jules Y. Pynoo ................................ St. Boniface
SASKATCHEWAN
Mrs. Dorise Neilson, M.P...... North Battleford
Josephine Gehl ................................ Saskatoon
Mrs. Florence Theodore................Regina City
ALBERTA
Gnr. Swankey, B R..................... Jasper Edson
William Halina ................................ Vegreville
Dr. Mary Hunter .................... Edmonton West
Henry Ludngren ............................ Wetaskiwin
John Brown ........................................ Bow River
Ewart P. Taylor ............................ Battle River
William Lund ............*........................ Red Deer
William .Arland .................................. MacLeod
W. H. Childress............................... Lethbridge
Lionel Edwards ............................ Calgary East
John Lakeman ........................ Edmonton East
Dr. D. A. Mackenzie ................ Calgary West
Beatrice Ferneyhough .................... Athabaska
BRITISH COLUMBIA
Minerva Cooper ............. Vancouver-Burrard
Harold Pritchett ...................... Vancouver East
HarVey Murphy ........................ Kootenay East
Henry Godd ........................................ Kamloops
Harold Griffin .................... New Westminster
Bruce Mickleburgh ................................ Skeena
Garry Culhane ...................................... Victoria
Alan C. Clapp ............................................ Yale
Leading Seaman James Thompson .................
Vancouver Centre
Lt. Austin Delany ................ Vancouver North
George Greenwell .............................. Nanaimo
ganizacijo se je razvijala, sporedno in njenem v primeru tudi italijanska ženska in mladinska antifašis-tična organizacija. Nastale so mnoge profesionalne skupine italijanskih meščanov v ravnotako tesni povezanosti s slovenskim narodno o-svobodilnim pokretom. Proti reakcionarnim poizkusom iz Italije, da se obnovi ona. nesrečna politika, katero je v Trstu reakcionarno italijansko vodstvo vodilo desetletja, so se jasno izrazile v-se te organizacije in skupine 22. septembra 1944, ko so ob priliki govora marša*-la Tita na proslavi druge obletnice I. dalmatinske brigade opredelile se za prik-ljučenje k Jugoslaviji in formirale pokret, kot podaniki nove Jugoslavije. Da ne o-menjamo drugih manifesta,-cij, zadostuje naj dodati, da je na ženskem kongresu 11. februarja t.l. bila prisotna mnogoštevilna delegacija italijanskih žena iz Trsta*, ki se je pridružila slovenskim ženam v zahtevi, da se Trst priključi novi Jugoslaviji. Predstavniki italijanske mladine so isto izjavili na mladinskem kongresu. V skupni borbi, ki se je ves ta čas razvijala in prebujeva-la, se je ustvarilo nerazruš-ljivo bratstvo. Danes sprejemajo italijanske brigade italijanske trobojnice iz rok slovenske mladine, kateri pod Italijo nikoli ni bilo dovoljeno nositi svojih simbolov in govoriti v svojem ma-ternem jeziku. Italijanski Trst zbira, obleko, sanitejske potrebščine, cigarete in tobak za jugoslovansko vojsko. Jasni izraz tega odno-
šaja med slovenskim narodom italijanskimi demokratičnimi množicami se razvidi tudi v tem, da imajo tržaški Italijani dva evoja predstavnika' v najvišji upravi narodne oblasti v Slovenskem Primorju v Pokrajinskem narodno osvobodilnem odboru.
Italijanske demokratične mase so se čvrsto povezale s slovenskim zaledjem v zahtevi, da se Trst v imenu demokracije vključi v novo Jugoslavijo.
Današnja vojna se vrši za uničenje fašizma in za zmago demokracije. V njej je slovenski narod ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi pokazal toliko junaštva, toliko uepeha in požrtvovalnosti, da se upravičeno pričakuje, da bo njegov naporni program, ki je dosledno demokratičen in ki v imenu demokracije zahteva Trst, v celoti in do poslednje točke izveden. Ravno zato, ker je program slovenskega. naroda demokratičen, slovenski narod lahko spozna v vsakem, ki se temu prograima upira, ne samo svojega nasprotnika, temveč tudi nasprotnika demokracije. Slovenski narod in z njim nerazdvojeno povezani ostali narodi Jugoslavije ne bodo mogli nikoli do-puetiti, da bi postali prijatelji onih kateri so n,a kateri koli ¡način skušali jih zaustavljati v tem borbenem poletu in kateri bi jim na kateri koli način skušali odvzeti pravico do Trsta. A slovenski in ostali narodi Jugoslavije tvorijo danes močno državno zvezo — Novo Jugoslavijo.
Devet temeljitih točk Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda
(Konec)
. Ti izdajalci so pod krinko brambe vere prejeli od okupatorja orožje, začeli bratomorno pobijanje," spreminjali cerkve v trdnjave, župnišča v kasarne, razvili teror in fantastične laži.
Vse to se je moralo tako zgoditi. V vsem katoliškem svetu je nastopil čas velikega družabnega in moralnega čiščenja. Katoličani, ki od prve ure sodelujemo v OF, smo že pred vojno napovedali neizprosen boj politični špekulaciji, ki je hotela vero izrabljati, če je kdo danes prepričan o tem, da je treba prenehati s kle-rikalizmom, smo to predvsem katoličani sami. Za nas je važno dejstvo, da se bo čiščenje katoliškega sveta moralo nadaljevati in da bo igralo važno vlogo v vseh bodočih procesih Evrope, Mi želimo katolicizem, ki se bo omejil na svoj pravi verski obseg in izgubil vse politične privilegije. To bo koristno zanj in za red, ki ga* z osvoboditvijo ustvarjamo.
Moja končna misel pa naj bo posvečena naši trpeči in zmagujoči skupnosti. Vse bomo dosegli, če bomo trdno povezani v osvobodilnem gibanju. Rešila nas bo le skupnost. Stvari so tako postavljene na ostrino, da moramo biti kot skupnost, vz-
SREBRNA POROKA V TIMMINSU
Dobro znana med našem narodom, Tone in Margareta, Slak, bosta obhajala dne 10 junija 25-to obletnico svojega zakonskega življenja. Ker sta oba zelo vneta rodoljuba in že dolgo- vrsto ltet med prvimi v borbi za narodne in delavske interese, sta praznovanje 25-te obletnice namenila v obliku domače zabave za pomoč narodom Jugoslavije.
Zabava se bo vršila v prostorih 104 — 5th Ave., v nedeljo dne 10 junija. Začetek ob 2 uri pop.
Tem potom so vabljeni Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobrati Hrvati, da se udeleže zabave, odnosno ženitovanja.
Odbor:
trajni in dosledni. Danes je čas dolžnosti. Vse naše delo je zgodovinsko izredno, vzvišeno, sveto! Zaradi teh izrednih dolžnosti smo izredni ljudje. Stojimo na meji med preteklostjo in bodočnostjo. Na eni strani delamo obračun nad preteklostjo, na drugi strani dozivamo bodočnost. Na eni strani trpimo zaradi grehov, ki so jih v preteklssti delali naši predniki, na drugi strani trpimo porodne bolečine za stoletja bodočega napredka in sreče. Zato razu-mimo prenašati več kakor ljudje ostalih časov. Delež trpljanja* in naporov, ki nam je dodeljen, je brez dvoma večji, kakor ga more človek prenesti, toda vse to delamo za bodoča pokole-nja.
Nismo še svobodni, mi se šele osvobajamo, zunanje in notranje. Toda pot do svobode je utrta. Po tej poti stopamo na*prej. Od koroških jezer do Kolpe, od Beneške Slovenije do Rabe se razvijajo slovenske vojaške enote. Ves slovenski narod stoji na fronti za svojo svobodo. Zato kličem v imenu mrtvih junakov, živih borcev in prepričanih Slovencev: "Naj živi Osvobodilna Fronta Slovenskega Naroda!"
SANS
VABILO NA PIKNIK
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines priredi piknik v nedeljo dne 10 junija na dobro znanem prostoru našega člana in rojaka J. Kump farmi v Jordanu. Ta zelo zvabljiv prostor je prav dobro znan našemu narodu tako v bližnji okolici, kot Grimsby, Beam-sville, Hamiltonu in St. Catharines. Da, tudi rojakom in rojakinjam v Torontu.
Zaradi slabega vremena piknik se ni mogel vršiti pre-tečeno nedeljo in zato se bo vršil kakor je omenjeno sedaj v nedeljo dne 10 junija.
Tem potom ste vabljeni rojaki in rojakinje, kakor tudi sobrati Hrvati od blizu in daleč, d,a se udeležite piknika v prosti naravi, kjer boste imeli dobro postrežbo za jesti in splahniti suha grla, kakor tudi druge zabave dovolj.
Odbor:
Iz francoščine prevedla K. N.
XVII
Orana je stopila v veliko, lepo palačo španskega konzulata v Parizu in se namerila v eno izmed mnogih pisarn, kjer so se gnetli vsi mogoči ljudje: Španci, živeči v Parizu, begunci in Francozje, ki so prišli tja poizvedovat bogve kakšne novice in zanimivosti.
Neki mlad uradnik jo je zelo vljudno sprejel in jo vprašal, česa želi.
"Rada bi vedela, ali so poroke, sklenjene med državljansko vojno v Barceloni, veljavne ali ne?" je nekoliko v zadregi vprašala mlada žena.
"Zakaj naj ne bi bile veljavne, gospodična?" je začudeno odgovoril uradnik. "Poroka je poroka, v vojni ali pa v mirnem času."
"Nekatere teh porok so se nammreč sklenile v takšni hitrici, tako brez pripav med miličeniki in dekleti, ki so jih možje poznali komaj nekaj dni. Ali so tudi takšne poroke veljavne?"
"Ljuba gospodična., na poročnem uradu p,ač ne morejo v takšnih časih vedeti, kako dolgo se ženim in nevesta poznata, sicer pa to tudi ni važno. Glavno je, da so te poroke prav tako veljavne, sklenjene prav tako zakonito, kakor kakšna svečana, razkošna poroka v mirnem času. Razen tega smo kljub hitrici vse arhive z osebnimi podatki novoporočencev že uredili, tako da ni nobene zmešnjave."
"Oprostite, da vas nadlegujem s takšnimi podrobnostmi," je dejala Orana, nekoliko zmedena zaradi urad-nikovega odločnega odgovora, "toda moja prijateljica me je naprosila, naj se namesto nje nekoliko pozanimam za te stvari. To dekle se je mudilo v Barceloni prav tiste dni,
ko so odhajali vojaki n,a fronto. In morala se je--
nenadno poročiti z nekim častnikom, nekaj ur pred njegovim odhodom na fronto. Tedaj so sklenili kar pod milim nebom mnogo porok, okrog dve sto. Vse je šlo zelo hitro... Ali mislite, da je tudi takšna poroka veljavna?"
"Kajpak, draga gospodična. Vaša prijateljica je poročena, kakor da, bi se poročila v mirnem času."
"Toda ali ta zakon tudi na Francoskem velja?"
"Zakaj neki ne bi? Naši vladi sta se sporazumeli glede vseh medsebojnih pravnih zadev. Tudi ta zakon, sklenjen v hitrici in hkrati z dve sto drugimi zakoni, pravno velja. Francoske oblasti na Španskem so pač uredile vse potrebno, da je veljaven."
Po kratkem premisleku je pristavil: "Sicer se pa lahko na, županstvu občine v rojstnem kraju svoje prijateljice prepričate, ali so vsi osebni podatki v redu ... Če pa hočete svoji znanki olajšati to povpraševanje, nam prinesite natančne podatke o imenih poročencev in dnevu te npnavadne poroke."
Orani je pričelo srce divje utripati. Njeno poroko naj bi potrdili tudi na Francoskem! Od tej misli se ji je zameglilo pred očmi. Potem bi bilo mogoče, da bi njeni starši izvedeli za ta zakon, še preden bi jim ona sama kaj povedala o vsem temr Neverjetno! Bila je tako presenečena in prestrašene, da se ji je pričela, soba vrteti pred očmi in da se je mladi uradnik stoječ tik pred njo, izgubil nekam v daljavo, v nejasno meglo. S silo se je zbrala in dejala:
"Moja prijateljica bi na.jbrže pred vsem rada izvedela. Ali njen mož sploh še živi."
Po nekaj trenutkih molka je pristavila bolj prisebno: "Ali bi mi mogli povedati, kje naj povprašam po teh podatkih ?"
"Tam doli, gospodična, v Uradu za iskanje pogrešanih". Orana se je ozrla v smer, ki jo je pokazal uradnik. Pred nekim okencem'je stala dolga kača ljudi, ki se ni ne daljšala in ne krajšala, kajti oni blizu so venomer odhajali, ob koncu kače so pa pristopali novi. Orana se je pridružila čakajočim, čudni občutki so jo spreletevali ob misli, da bo čez nekaj minut izvedela nekaj določnega o njem, ki mu je v nekaj urah postala zaročenka, in žena. Zdaj je vedela, da je njuna poroka veljavna in da je žal ni sile, ki bi jo mogla razveljaviti.
Nedvomno, zdaj je bila, tako blizu resničnosti, kako še nikoli ne, odkar se je vrnila domov, na Francosko. Venomer se je tolažila, da morda tako na hitro sklenjeni zakon vendarle ni veljaven in da bo lepega dne vendar že padla, z nje ta mora, ki ji mori dušo in telo. Zdaj se ji ni bilo treba več bati negotovosti in ne trepetati pred resničnostjo. Bila je poročena, veljavno poročena tudi na Francoskem.
Zdaj mora samo še izvedati, ali njen mož še živi, ali ne.
Po dokaj dolgem čakanju je naposled le prišla na vrsto. Pogumno je pričela pripovedovati:
"Letalec je, star trideset let. Piše se Moreno in boril se je v Barceloni na strani republikancev."
Povedala je tudi da.tum, ko je odšel njen mož na fronto.
"Letalec? Moreno? Zdi se mi, da živi, da je med tistimi, ki so ušli smrti. . . Moreno? Nagubal je čelo, kakor da napeto nekaj premišljuje. Oranin pogled je željno visel na njegovih ustnicah.
"Moreno? To ime mi je nekam znano. . ."
Orana mu je skušala pomagati. "Moreno, miličnik, baje med najboljšimi letalci republikanske armade . . ."
"Miličnik?" je nekam začudeno vzkliknil uradnik. "Ali se ne motite ?" Ne, ne, gospod! Prepričana sem o vsem, kar govorim," je živo vzkliknila mlada žena.
"čudno. . . Moreno?. . Moreno? Na koncu koncev," zmajal je zlavo, "možno je, da se motim, želite torej, da natanko povprašamo po njem. Iskanje bo utegnilo trajati dva tedna, morda celo mesec dni. Prosim, dajte mi naslov, da bomo vedeli, kam naj vam pišemo, kar bomo izvedeli. . ."
"Pišite?" je prestrašeno vzkliknila Orana, saj pač ni pomislila na to možnost.
Seveda. Tako je v navadi. Samo zapišite v knjigo svoje ime in svoj naslov", je nebrižno odgovoril urednik.
"Toda ... ali ne bi mogla osebno priti po odgovor?" je plaho vprašala mlada žena.
"Bilo bi bolje, da bi vam mi pisali. . . Pomislite, koliko je tistih, ki bi radi izvedeli podobne podatke kakor vi. Nešteto je ljudi, ki so v tej vojni izgubili kakšnega prijatelja, sorodnika, znanca. In da si olajšamo delo, sprejemamo osebno samo vprašanja, odgovore pa pišemo, ker je to enostavnejše. . ."
Uradnik je govoril vljudno, toda v njegovem glasu je bilo nekaj, kar ni dopuščalo nikakršnega ugovora. Orana se je odločila, da ga bo ubogala.
Napisala je v knjigo svoje ime, toda pristavila je naslov svoje pripateljice Silvije, živeče v Parizu.
(Datlje primodnjič)