Zanimivosti. Obešanje y Albaniji. V Albaniji Yladajo poleg knrne osYete 5e druge, zelo čudne manire. Pot na Yešala je Albancu lahka. Albanec ne čuti sramote, če mu zadrgnejo yty okoli Yratu. Kadar se YTŠi taka usmrtitev y Tirani na pnostem, se celo zbero ljudje od Yseh strani in gledajo, kalo gre obsojenec pogumno y smrt. So pa stvari, ki so tudi obsojencu svete. Kdor mora na Yešala, obleče takozrano spokorniško srajco. Albanci Yerujejo, da ta srajca prinaša odpuščenje vseh^grehov, ki jih je zločinec storil y žiTljenju. Zato obleče krvnik vsakega obsojenca y belo srajco in m« šele potem Yrže vrv okoli vratu. Nedavno se je Tršilo y nekem albanskem mestecu obešanje opasnega tatu in roparja. Na trgu se je zbralo mnogobrojno občinstvo: moški in ženske. Bili so oblečeni y najlepše noše, kar so jih premogli. Obsojenec je stopil pod vrv. Krvnik mu je vrgel srajco čei pleča — toda srajca je bila zločincu pretesna. Izjavil je, da s tako srajco ne gre y smrt. In kaj misliti, da so storili aastopniki oblasti? Niti trenutek niso vztrajaH na tem, da se mora usmrtitev čimprej izvTŠiti. Rekli so si, da ima dan 34 ur in so mirno poslali po krojača, da je vrezal obsojencu noyo srajco pokore. Medtem ko je krojač prirezo^al in šiYal platno, se je krvnik z žrtvijo mirno razgovarjal ter mi dajal cigarete. Pušila sta kakor najboljša prijatelja ia poštenjaka, ne pa kot zločinec in krvnik. Ko je bila srajca sešita, jo je obsojenec oblekel, stisnil krrniku roko in Sele poterd stopil pod vešala. 35letne ženske so najlepše. NedaTno je izdal »MgleSii zdravnik dr. Charles R. JMc Kenna knjigo, y kateri dokazuje, da doseže ženska višek telesnega razvoja med 25. in 30. letom svojega življenja — zlasti kar se tiče lepote. Zoper t» trditev je nastopila sedaj znana igralka Ewelyn Laye, ki trdi, da doseže ženska šele s 35 leti višek razvoja Yseh tnojih čarov, ker je s 33 leti tudi duševno šele popolnom* raavita. Sele s 33 leti je ženska Y stanu, da se z moŠkim pametno zabava in šele s temi leti se je naučila se oblačiti čim najbolj mikavno. In kar je glavno: Sele s 33 leti zna ženska pravilno uporabljati najbolj dragoceni in najbolj nevarni zaklad, ki ga poseduje — svojo lepoto. Srežna Amerika. Predsednik amerišikih Zedtnjenil držav je imel v Pittebugu zanimiv govo?r, v katerem je Sa^ rekel pomerobno ugotovitev, da se ameriško ljudstvo n» sme ve« baviti a vprašanjem, kako bi se njegovo blagostanje še bolj povečalo. Pripomnil je, da obstoji cilj Amerioanov v tem, kako porabiti in naložiti kapital, katerega so si pridobili v zadnjih desetletjih. Pred vsem je važno vprašanje štedenja. Od 1. 1900 se je imetje Američanov potrojilo, to je poskočilo je od 88 milijard na 275 milijard dolarjev. Danes pride na vsakega Američana povprek 3000 dolarjev, to je 170.000 dinarjev! Premoženje je razdeljeno dovolj splošno in kdor dela, ne trpi pomanjkanja in lakote. Tudi ameriški delavec je v vrsti tistih sreonikov, ki jim ni potrebno nastopati proti kapitalu, češ, da mu ne da živeti. Amerika ima vsega dovolj in mora paziti samo na to, kako bo ohranila, ikar si je na radun drugih pridobila. , Tihotanstvo z nascljevanjem. Generaini komisar za priseljevanje v Ameriko je prišel do spoznanja, da so se v zadnjih treh letih vtihotapili na ameriška tla trije milijoni tujcev, ki služijo v Ameriki kruh. Po zakonu o priseljevanju v Zedinjene države bi imela ameriška vlada pravico in dolžnost, da vse te ljudi izžene, od koder so prišli. Toda komisar, ki se zareda, da moca imeti Amerika tudi drobtinico za obubožane Evropejce, namerava predložiti ameriškemu kongresu dodatek k zakonu, ki naj bi obsegal naročilo, da smejo tnije milijoni tujih Ijudi tako dolgo ostati gostje ameriških držav, dokler ne bodo imele oblasti vzroka nastopiti proti njirn ter jih izgnati iz dežele nazaj y domače kraje. Obenem bo v bodoče poostrena kontrola vseh tujcev, ki bodo prihajali v Ameriko. Komisarijat za priseljevanje je izračunal, da stane vsak neljubi vtihotapljenec y Ameriko 73 do 100 dolarjeT, katere mora plačati ameriška vlada, če ga hoče izgnati od koder je priSel.