• V ROGU NAREDIU MANJ KOLES KOT LANI
Izvoz v tujino je nuja
Zdaj, ko so nas bendnsld boni in nekoliko že tudi visoka cena bendna prisilili k varčevanju, smo se spet spomnili na kolo. vo-zilo, na katerega smo zadnja leta kar nekoUko pozabiti. Pedala snm največkrat zavrteSi le takral. kadar smo si zažcleli sprosti-tve, gibanja, rekreadje, bolj poredko pa smo se z njim odpraviii v službo. po nakapih v mesto in podobno. V r.idnjih mesedh pa se je marsikateri od tistih, ki morda spioh še ni sedel na kolesu, odločil, da kupi tega .dvonožnega' jeklenega konjička.
Toda kdor hoče danes kupiti koln, sc mora kar pošteno potru-diti. Prostori. kjcr naj bi v trgovi-nah stala kolesa. so namreč naj-vcčkrat prazni. »Nimamo. nima-mo. nimamo.ii odgovarjajo prti-dajalri, ki besede dopolnijo še z zmigovanjcm z rameni. ko jih povprašaš, kateri dan in ob katcri uri (približno sevcda. nikakor ne patančno!) pričakuiejo pošiljko. To pa scveda nc pomeni. da koles v Ijubljanskih trgovinah sploh ni; so. le premalo jih je za tako pove-čanv> povpraševanjc. zlasti v po-lctnih mesecih. Manj težav je z nakupom poni ja. domala nemo-gtKc jc dobiti »maralonca«.
V Rogu, največjcm izdclovalcu koles v državi, si> v prvih scdmih mesccih letošnjega lcta narcdili uknli 120 tisoč koles.-od tcga dobro polovico ponijev. 20 tisoč senior jev. 40 tisoč klasičnih koles in 2000 kolcs znamk maraton. sprint in supcr. lzdelali so 7 od-stotkov manj kolcs kot lani ob istem času in 10 odstotkov manj kot so zapisali v lekšnji dclovni načrt.
»Vzrok za to je v poman jkan ju rcprodukci jskega matcriala. prcdvscm izdclkov iz črnc mcta-lurgi jc.« je razložil dircktor tozda Scstava dvokolcs Joie Duh. »Je-seniškaže!i;zarna nam je namcsto 3600 fon hladno valjanih trakov zagotovila lc 2200 tako. da smo si prisiljeni pomagati prck knopc-racijskih pogodb.«
Pomanjkanje reprodukcij-skega matcriala pa nima poslcdic lc za domači trg. ampak jih tudi ovira pri vcčjem izvozu. Do konca julija Ietos so prodali na tuji trg 10 odstotkov vseh v tcin času narejenih kolcs (t<> je 12.000). in siccr prcdvsem v Ve-liko Britanijo. ncka j na Nizozcm-sk<\ prvo pošiljko pa so poslali tudi v Jordanijo. V jeseni pa bodo 20 tisoč koles izvozili v Iran in tako ublažili težave glede združe-
vanja tlevtzz domačimi dobavitc-Iji surovin. Poleg kolcs pa so na tu jc prodali šc 90 tisiič podsosta-vov (to jc komplctov okvirja. vilic. sprcdnjcga in končncga le-žaja), in sitcr večino prck firmc Intcrvclo v Zahodno Nemčijo, manjši dcl pa na Čehoslovaško. Za izvoz. ki je pribiižno na enaki ravni kot lani, so iztržili mili jon in 600 tisoč dolarjev.
Nujnost izvoza so v Rogu spoznali že pred časom. saj se s podjctjem Intcrvelo prek kiMipe-racijskih pogodb povczujcjo žc 20 let. Ti stiki pa nist) le proda jni. ampak ponienijo hkrati tudi teh-nično sodelovanje in vključcva-n jc Roga v cvropsko mrcžo proi-zvajalccv koles.
Težavc pa Rogu povzroča tudi neskladje mcd cenami njihovih izdclkov in cenami reprodukcij-skega matcriala. Medtcm ko ccno surovinam vztrajno rastejo. so sc Rogova kolesa-lani podražila za 12 odstotkov. lctos julija za 17 odstotkov. Kljub tcmu. da kolo za kupca nikakor ni poceni. pa njegova cena še ni takšna. da bi pokrila rast stroškov za repro-dukcijski material in omogočila dclavccm v tozdu Scslava dvoko-les pnvprečen osebni dohodck v rcpubliki (julija je bil povprcčen osebni dohodek v tozdu Scstava dvokolos nekaj vcč kot 13.000 dinarjcv). Skorajda nič jim tudi ne iistane za akumulacijo. Ncs-kladja mcd rastjo ccn reproduk-cijskcga matcriala in končnih iz-dclkov v Rogu nc morejo nado-mestili niti s prizadevnim dclom in varčcvanjem.
Naj ob knncu šc povemo. da v Rogu pripravljajii izdclavti vcč novih tipov koics. Žc v joscni pa biido piislali na trg novn otroiko k(i!o Kckcc (16 col), ki ga bi > moč kupiti v dveh izvedbah in bo na-menjcno otrokom <>d čctrtcga lcta starosti naprcj.
DARJA JUVAN