Osnutek poročUa o delu občinske konference SZDL Grosuplje za obdobje 1983—1985
I.
Volilno — programska seja naše organizacije sovpada z zaključnimi priprava-mi na dolgoročne načrte do leta 2000, srednjeročne načrte za obdobje 1985 — 90 ter letne načrte za leto 1986 v vseh temeljnih sredinahinskupnostih. Takojetudi obdobje, za katerega bomo ocenjevali svoje delo in prispevek k demokratične-jšim razpravam, večji mobilizaciji delovnih ljudi in občanov ter uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti, zahtevalo temeljiteanalize uresniče-vanja srednjeročnega načrta 1981 — 85, analize razvojnih možnosti ter uresniče-vanja programa gospodarske stabilizacije tako v OZD, KS kot v občini.
SZDl. si je tako kot fronta organiziranih subjektivnih sil in kot najširša orga-nizacija delovnih Ijudi in občanov prizadevala, da v sredinah, kjer deluje, vključi v razprave o omenjenih temeljnih problemih na družbenoekonomskem podr-očju, kar najširši krog Ijudi. Uspehi so bili od krajevne skupnosti do krajevne skupnosti različni glede na vsebino obravnavamh tem, organizacijske sposobnosti in prizadevnost organizatorjev. Tudi pri obravnavah na P OK SZDL so bile razprave in predlcgi od teme do teme različno uspešni oziroma konstruktivni. Čas obravnavanega obdobja je pač zahteval, da smo bili v glavnem usmerjeni v obravnavo družbenoekonomskih odnosov. Tudi v občini Grosuplje bo potrebno opredeliti in uresničiti dolgoročne razvojne naloge, ki bodo spremenile sedanjo gospodarsko strukturo v smeri večje izvozne in trdne gospodarske sposobnosti združenega dela ter večje usklajenosti vseh proizvod-nih dejavnosti. Samo to nam bo omogočilo hitrejši materialni razvoj, razvoj družbe kot celote in s tem dvig življenjskega standarda delovnih Ijudi in občanov ter več sredstev za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb.
Normalno pa so se ob tem odpirali tudi problemi družbenopolitičnegadelova-nja, socialne politike (stanovanja, socialne pomoči in podpore, problem pokoj-nin, štipendiranje,...), kadrovskepolitike. Odpomladi I985jedrugatemeljnana-loga v vseh organizacijah SZDLpriprava na volitve v letu 1986. Večina krajevnih konferenc SZDL, volilna komisija, KO za kadrovska vprašanja in predsedstvo OK SZDL so svoje naloge do oddaje drugega poročila o evidentiranih možnih kandidatih (5. 10. 1985) opravili odgovorno in v skladu s sprejetimi usmeritvami v republiki, regiji in občini. Kljub začetnim težavam smo v tem obdobju izpeljali nekaj sekcijskih razprav ob smernicah za dolgoročni plan obiine Grosuplje do leta 2000 in ob osnutku omenjenega plana in sicer po področjih (kmetijstvo, in-dustrializacija, družbene dejavnosti, prostor in varstvo okolja, storitvene de-javnosti) ter ugotovili, da predstavljajo uspešno obliko dela v SZDL. Ob predposiavki, da je pravočasno pripravljeno gradivo in uvodničar, zagotavlja ta oblika dela široko razpravo vseh, ki se ali po stroki ali po imeresu spoznajo oziro-ma zanimajo za določeno področje, problematiko.
Za obdobje od leta 1983 do 1985 je značilno, da so se organizacije SZDL v večini KS pogosteje sestajale ter sprotno obravnavale probleme, interese in predloge delovnih Ijudi in občanov ter gradiva občinskih DPO in organov SO. Na sami volilno — programski seji naj bi delegati KK SZDL ocenili, koliko so razprave pripomogle k reševanju obravnavanih tem, kakšna je odmevnost akcij med krajani.
II.
Občinska konferenca SZDL je imela v tem obdobju štiri seje. Poleg obravna-vanja poročil o delu ter oblikovanja sprotnih programov dela, so delegati podrobnejespregovorilio uresničevanju finančnega načrta, pripravahnavolitve v letu 1986 ter o  problematiki delovanja družbenih organizacij in društev.
Predsedstvo OK SZDL se je redno sestajalo (v tem obdobju je imelo 18 sej). Člani predsedstva so delegati vseh družbenopolitičnih organizacij vobčini, nosil-ci vodilnih funkcij v OK SZDL, predsednica DPZ, družbeno-politični delavci — skratka kot politično izvršilni organ OK SZDL je sestavljeno v skladu s statutom. Pri svojem delovanju pa ni bilo dosledno glede razvijanja odgovornosti vseh DPO za skupno oblikovanje, sprejemanje ter uresničevanjestaiišč in sklepov. Še vedno smo obravnavali posamezna vprašanja brez predhodne razprave v orga-nih DPO. Je pa predsedstvo OK SZDL obravnavalo celovito problematiko gospodarjenja v občini (letna, polletna poročila, uresničevanje gospodarske sta-bilizacije, problematiko izgubašev, predlogadolgoročnega in srednjeročnega na-črta občine Grosuplje), spremljalo probleme na področju vzgoje in izobraževa-nja (predšolska vzgoja, osnovno šolstvo, Šolski center Iv. gorica), oceno dele-gatskega sistema (delovanje vseh treh zborov SO in skupščin SIS, temeljne delegacije), sprejelo program izobraževanja vodij delegacij in delegatov, spre-mljalo delovanje KK SZDL, obravnavalo problematiko MDA in udeležbo MDB -J. Kovačič« na delovnih akcijah, uresničevanje SaS (o združevanju in uporabi sredstev v KS; o skupnem varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spome-nikov in spominskih obeležij) terspremljalo tekode naloge in delosvetov in koor-dinacijskih odborov.
III.
Splošne razmere gospodarjenja se odražajo tudi na gospodarjenje vobčini, saj so rezuliati uresničevanja resolucijskih ciljev za letošnje leto še manj ugodni od republiških (rezultati so v gradivu »OB OBČINSKEM PRAZNIKU« v tej števil-ki NS).
V takšnih razmerah se je Svet za druibenoekonomske odnose in planiranje vključil v razpravo o nekaterih najbolj aktualnih problemih kot so: vsakoletna ocena gospodarskih rezultatov z vidika uresničevanja letnih resolucij, pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov, razne analize, ki naj bi prispevale k izboljšanju gospodarske učinkovitosti (analiza uresničevanja svobodne menjave dela, Program razbremenitve gospodarstva) ter obravnaval nekatere zakone, ie zlasti Zakon o planiranju.
Vseskozi je Svet izpostavljal problem prevelike obremenitve gospodarstva, ki mu za lastno reprodukcijoostajajo premajhnasredstvain v obstoječih pogojih ne bo sposobno narediti načrtovanega razvojnega impulza. Program razbretnenitve gospodarstva kot primcr administrativnega ukrepa, ni dal bistvenih rezultatov. Zato bo potrebno razreševati temeljne probleme (odnosi do družbene lastnine, osebni dohodek kot nagrada za delo in učinkovito gospodarjenje z družbenimi sredstvi) in s tem izboljševati učinkovitost gospodarjenja.
Kmetijska proizvodnja je v tem obdobju naraščala kljub težavam (nizke od-kupne cene pridelkov, visoke cene repromateriala — zaščitnih sredstev, mineral-nih gnojil, goriva, rezervnih delov, strojev, neugodni kreditni pogoji), saj je v
f"smih mesecih letošnjega leta odkupljeno v glavnem več pridelka kot v lanskem nakem obdobju (rezultati so v članku »Ob občinskem prazniku« v tej številki Naše skupnosti).
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se je vključeval v vsakoletne priprave setvenih načrtov za našo občino, obravnaval oceno o jesenski setyi,ter ob osnutku dolgoročnega načrta občine Grosuplje do leta*2000 sodeloval v sekcijski razpravi o področju kmetijstva. Obravnaval je tudi analizo politike razvoja kmetijstva, gospodarstva in živilske industrije v SR Sloveniji in predloge sprememb in dopolnitev zakonov o kmetijstvu. V tem obdobju sprejeti zakoni so tudi v naši občini pripomogli k večjemu varstvu kmetijskih površin, investicijah v primarno proizvodnjo in povečali so družbeno organizirano naročeno proizvodnjo. Kme-tijstvo ima prioriteto tudi med temeljnimi dolgoročnimi usmeritvami, zato bo v najkrajšem času potrebno uresničiti že sprejetesklepe(naproblemski konferenci ZK o kmetijstvu, skupni seji OK SZDL in OK ZKS o problematiki kmetijstva ter zasedanjih zborov SO), ki zagotavljajo nadaljni razvoj, boljšo organiziranost, smotrnejša vlaganja in ustreznejšo kadrovsko strukturozaposlenih v kmetijstvu.
Ekonomska sposobnost gospodarstva v občini se odraža na možnostih zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov. Moramo ugotoviti, da sredstva, zbrana v SIS družbenih dejavnosti — predvsem socialnega skrbstva, izobraževanja, otroškega varstva — ne naraščajo tako kot se veča šte-vilo prosilcev denarnih pomoči (stalnih in enkratnih), cene oskrbnim v sociaJnih zavodih, cene v vzgojnovarstveni ustanovi, ipd. Padanje Svljenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, predvsem občutno pri upokojencih, družinah z nizki-mi OD in šoloobveznimi otroci, invalidnih osebah ter družinah s težko duševno in telesno prizadetimi otroci, je bilo v Svetu za sodalno in zdravstveno politiko podrobno obravnavano. Ob tem so člani opozorili, da pri oblikovanju cene sto-ritev v socialnih zavodih prihaja v zadnjem obdobju do stihijskega naraščanja, kar bi morali uskladiti na nivoju republike.
Julija 1984 je bilo na pobudo Sveta ustanovljeno Društvo invalidov obfine Grosuplje, ki s svojo aktivnostjo pomaga invalidnim osebam pri rehabilitaciji in vključevanju v družbeno življenje, pri zaposlovanju ter si prizadeva razvijati družabno življenje.
Uveljavljanje novega programa življenjain dela osnovnešolez vidikadvigova-nja kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, boljšega znanja učencev in njihovega celuvitega razvoja je bilo v sve*u za vzgojo in izobraževanje večkrat obravnavano. Posebej se je ob tem spregovorilo o odprtosti šole, povezavi s krajevno skupnostjo, združenim delom ter družbenimi organizacijami in društvi. Skupajs koordinacijskim odborom za poklicno usmerjanjein usmerjanje vpisapri Obfin-ski izobraževalni skupnosti Grosuplje seje svet aktivno vključeval v razreševanje te problematike, ter si v povezavi s tem tudi prizadeval za pridobitev najustrezne-jših usmeritev usmerjenega izobraževanja v Šolskem centru Josip Jurčič v Ivan-ini gorici.
V decembru 1983 je bilo na pobudo Sveta ustanovljeno Društvo za pomoč duševno prizadelim občine Grosuplje. Društvo uspešno deluje pri uveljavljanju družbene skrbi za duševno prizadete otroke in odrasle. Med najpomcmbnejšimi realiziranimi nalogami je prav gotovo ustanovitev oddelka za delovno usposa-bljanje zmerno duševno prizadetih otrok pri Osnovni Soli Louis Adamič Gro-suplje. V oddelek je vključenih 5 otrok, 3 so zaradi oddaljenosti med tednom vključeni v rejniške družine,  2 pa prihajata v oddelek dnevno od doma.
Največ pozornosli pa je svet posvetil analiziranju družbenoekonomskega pol-ožaja vzgojnoizobraževalnih organizacij in delavcev v tej veji družbenih de-javnosti. Na osnovi ugotovitev, da je njihov položaj v tem srednjeročnem obdo-bju nezavidljiv, se je polno angažiral za odpravo takega stanja oz. za njegovo izboljšanje. Tako je bil narejen premik v letu 1985, saj se je namenjalo v vzgoji in izobraževanju več sredstev za dejavnost in manj za investicijska vlaganja ter druge naloge. Dosežena je bila skladna rast osebnih dohodkov z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu in delno je zmanjšan primanjkJjaj iz preteklih let. V zvezi s tem si je svet tudi prizadeval, da bi se v okviru svobodne menjave dela pričeli vrednotiti programi šol, vendar tu se bistvenih premikov še ni doseglo.
Na problemski konferenci smo pomladi 1983 obravnavali »Stanje, ugotovitve in predloge na področju obveščanja delovnih ljudi in občanov občine Gro-suplje.« Gradivo je pripravil Svet za informiranje ter oblikoval predloge stališč in usmeritev. Glede na to, da je bilo obravnavano tako področje neposrednega informiranja (občinsko glasilo Naša skupnost,glasilaorganizacij združenegade-la in KS), delegatskega obvešianja (gradiva za zbore SO, skupščine SIS) kot razprostranjenost sredstev javnega obveščanja med občani, so bila stališča us-merjena k izboljšanju stanja. Svet je obravnaval tudi vsakoletne programe RTV, poročila o delu in programe dela uredniškega odbora »Naše skupnosti«, vse-binsko zasnovo glasila ZSMS ter osnutek in predlog Zakona o javnem obveščanju.
Uresničevanje Družbenega dogovora o skupnem varstvu, urejanju, vzdrževa-nju, postavljanju ter poimenovanju spomenikov, spominskih obeležij, grobišč in ¦ grobov borcev ter sprejem iz njega izvedenih SaS med KS in OZD so v tem obdo-bju Svet za ohranjevanje in razvijanje revolutionarnih tradicij in spomcniško varstvo polno angažirali. K podpisovanju SaS z OZD je dosedaj pristopilo osem KS, ostale omejujejo nerešena lastništva zemljišč. Poleg tega je Svet nadaljeval z uslreznimi obeležitvami dogodkov iz NOB na področju obiine, sodelovalpri or-ganizaciji proslav in praznovanj — povezanih z dogodki iz naše revolucionarne preteklosti — ter se zavzel za iimprejšnji sprejem odloka o razglasitvi zgodovin-skih spomenikov iz obdobja NOV. Z veliko zavzetostjosoustvarjaknjigo »Pom-niki NOB v občini Grosuplje« ter sodeluje v pripravi »Monografije NOB«. Ves čas tesno sodeluje z domicilnimi odbori skupnosti borcev NOB in aktivistov OF ter si prizadeva, da bi področje ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij ne bilo prepuščeno zgolj organizaciji ZZB.
Poleg teko&ga dela so sveti in koordinacijski odbori pri OK SZDL izpeljali nekaj širših aktivnosti:
—  sestanki vseh stanovalcev družbenih stanovanj in stanovalcev blokov v Grosupljem, Vidmu in Ivančni gorici zaradiorganiziranjain krepitvehišne sam-ouprave (Svet za stanovanjsko politiko skupaj s sam. stanovanjsko skupnostjo),
—  sestanki vseh družbenih organizacij in društev (162 jih je v občini) ter njihovih zvez zaradi dogovora o boljšem sodelovanju v krajevnih skupnostih in v občini (KO za družbene organizacije in društva),
—  tovariSko srečanje vseh lovarišic — bork in aktivistk NOB s siatusom bor-ca — ob 40. letnici osvoboditve (Svet za vprašanja družbeno ekonomskega in političnega položaja žensk),
—  seminarji za vodje delegacij za zbore SO in skupščine SIS (KO za družbeno politično izobraževanje),
—  oblikovanje usmeritev za aktivnosti v akciji NNNP (KO za SLO in DS sku-paj z oddelkom za LO in Štabom TO),
—  priprava ustanovne skupščine Občinske zveze prijateljev mladine Gro-suplje (predvidoma konec oktobra 1985).