GDK: 46:383.2 
Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na 
priraščanje gozdnih sestojev 
Jože STERLE* 
Izvleček 
Sterle, J.: Nekatere ugotovitve o vplivih vlak na 
priraščanje gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik, 
št. 4/1991. V slovenščini s povzetl<om v anglešči~ 
ni, cit. lit. 5. 
V članku so predstavljeni rezultati raziskave o 
vplivu izgradnje traktorske vlake na prirastek 
gozdnega sestaja. Raziskava je bila opravljena v 
visokogorskih bukovih sestojih na apneni matični 
kamnini in je pokazala negativne učinke traktor~ 
sl\ih vlak na prirastek gozdnih sestojev. 
Ključne besede: traktorska vlaka, prirastek goz-
dnega sestaja, redčenje, koreninski sistem. 
1. UVOD 
Vse kaže, da je izgradnja vlak na danaw 
šnji stopnji tehnologije v gozdarstvu (pa 
tudi v celotni družbi) nujnost. Za gozdarje 
to pomeni vlaganje dokaj visokih sredstev, 
kar v današnjih kriznih razmerah niti malo 
ni prijetno. še manj se ob vsem skupaj 
sprašujemo, kakšen je vpliv izgradnje vlak 
na gozd kot naravni ekosistem. Brez pre-
globokega razmišljanja lahko ugotovimo, 
da je vlaka v gozdu tujek, ki ruši njegovo 
naravnost in nemoteno delovanje. V zvezi 
z vplivi vlak imamo še celo vrsto odprtih 
vprašanj kot npr.: 
- vpliv vlak na talne procese, 
- vpliv vlak na vodni režim, 
- vpliv vlak na koreninski sistem drevja, 
- vpliv vlak na sestojno mikroklimo, 
- vpliv vlak na mikrofloro in favno, 
vpliv vlak na rastišče kot kompleks 
dejavnikov. 
V svetu in pri nas je znanih nekaj raziskav 
o vplivih na priraščanje gozdnih sestojev. 
.. J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo 
Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU. 
Synopsis 
Sterle, J.: Some Statements on the Influence 
of Tractor Skid Trails on Forest Stand lncrements. 
Gozdarski vestnik, No. 4/1991. ln Slovene with a 
summary in English, lit. quot. 5. 
The article presents the results of the research 
dealing with the influence of the construction of 
tractor skid trail on the increment of a forest stand. 
The research was performed in highland beach 
forest stands on a lime stone parent material and 
showed the negative effects tractor skid trails had 
on the increment of forest stands. 
Key words: tractor skid trail, forest stand incre-
ments, lhinning, tree root system 
Prirastek je namreč tista kategorija, ki se v 
takšni ali drugačni obliki slejkoprej ovred-
noti na trgu in torej vpliva tudi na finančno 
stanje gozdarske delovne organizacije. 
V zvezi z vplivi vlak na priraščanje goz-
dnih sestojev sta se vzporedno razvijali dve 
nasprotujoči si hipotezi: 
1. Vlake na gozd delujejo kot nekakšna 
oblika geometričnega redčenja in ne pov-
zročajo zmanjšanja prirastka. 
2. Vlake povzročajo zmanjšanje prirast~ 
ka. 
2. REDČENJE IN PRIRAŠČANJE 
GOZDNIH ::)ESTOJEV 
2.1. Odziv prirastka na redčenje 
Glede na to, da ena izmed hipotez pred-
postavlja, da vlake delujejo na sestoje kot 
nekakšna geometrična redčenja, je za 
boljše razumevanje članka smiselno pono-
viti nekatere znane stvari o vplivih redčenj 
na priraščanje gozdnih sestojev. 
Poznamo celo vrsto redčenj, med kate-
rimi bi bilo treba zlasti omeniti: 
1. Nizko redčenje. To redčenje je v bi~ 
stvu naravno redčenje, ker odstranjujemo 
G. V. 4191 193 
tiste osebke, ki jih je narava izločila in bi 
odmrli. 
2. Visoko redčenje. Posegamo pred-
vsem v vladajoči sloj. 
3. lzbiralno redčenje. Osnovni cilj tega 
redčenja je pospeševanje izbrancev vse od 
letvenjaka do zrelostne faze sestaja. 
4. Redčenje skupinic ali šopov. To je 
pravzaprav selektivno redčenje, le da izbra-
nec ni en sam osebek, marveč skupina ali 
šop. 
V zvezi z redčenji se takoj postavlja 
vprašanje intenzivnosti Uakost redčenj, za-
četek in pogostost redčenj). 
Za pravilno razlago redčenj moramo naj-
prej spoznati nekatere značilne odzive pri-
rastka v različno redčenih sestojih. V litera-
turi navajajo kot najbolj značilen primer 
švedski poskus s smreko v mestu Dalby. 
Ta poskus so spremljali prek petdeset let, 
l. 1957 pa ga je o vred not il CARBON N 1 ER. 
Poskus so zastavili na umetno osnovan ih 
sestojih na bivših pašnikih. Preizkusiti so 
želeli štiri jakosti nizkega redčenja. L. 1955 
so bile opravljene zadnje meritve na teh 
ploskvah. Januarja L 1956 je močan vihar 
te poskusne ploskve močno poškodoval. 
Intenzivnost redčenj se je stopnjevala na 
štirih ploskvah, in sicer: 
na ploskvi l. niso redčili 
na ploskvi 11. so izvajali zmerno nizko 
redčenje 
na ploskvi 111. so izvajali močno nizko 
redčenje 
· na ploskvi IV. so izvajali zelo močno 
nizko redčenje. 
Zgornja višina je srednja višina najdebe-
lejših dreves. 
Pod skupno produkcijo je razumljena 
vsota vseh redčenj ter lesne zaloge sestaja 
v času meritve. Vidimo, da je ta v razmerju 
11 O :98 :96:93. Največja skupna produkcija 
je na ploskvi, ki sploh ni bila redčena. Delež 
redčenj nasproti skupni produkciji (redčenje 
= skupna produkcija- lesna zaloga v času 
meritve), pa je v razmerju 25 :49 :63:67. Na 
ploskvi 1, ki sploh ni bila redčena (pobrali 
so samo odmrla drevesa), znaša ta delež 
25 %, na zelo močno redčeni ploskvi pa 
67%. 
Podatki o priraščanjih teh sestojev za 
celo obdobje spremljanja poskusa so dani 
v preglednici 2. Navedene so velikosti sred-
nje temeljr:ice oziroma naravne in dejanske 
zarasti (naravna zarast 1 OO%). 
Srednja temeljnica (ASSMAN 1949) je 
aritmetična sredina med temeljnico na za-
četku rastne periode in temeljnico na koncu 
rastne periode oziroma med temeljnico po 
redčenju in temeljnico pred naslednjim red-
čenjem. 
V prvi rastni periodi, v starosti od 31 do 
42 let, so bila redčneja razmeroma skromna 
(1 : 11 : 111 : IV = 1 OO : 94 : 92 : 91 ), zato 
tudi razlike v priraščanju niso izrazite (1 OO 
: 99 : 107 : 103). 
V drugi rastni periodi pri starosti 42 do 
51 let pa so bila redčenja močna. Dejanske 
z ar asti so bile v razmerju 1 OO : 89 : 78 : 
75. V četrti ploskvi je znašala srednja te-
meljnica samo 65% tiste iz neredčenega 
sestoja. V tej periodi zasledimo povečanje 
prirastkov na redčenih ploskvah v primer-
javi z neredčenim sestojem do 11 % . 
V naslednjih periodah, pri starosti 61 do 
71 in 71 do 81 let, pa je prirastek v 
neredčenem sestoju najvišji. Isto velja tudi 
za težnje v celotnem opazovalnem obdo-
bju. Enake težnje nakazujejo tudi ostali 
poskusi. Srednja temeljnica in iz nje izpe-
ljana dejanska zarast je torej razmeroma 
dober kazalec jakosti redčenja ter hkrati 
parameter, ki je v dobri odvisnosti z odzivi 
priraščanje v sestoju. 
Preglednica 1: Osnovni podatki poskusnih ploskev- Dalby l. 1981 
število Temeljnica Srednji Srednja Zgornja Volumen Skupna 
Ploskev dreves G premer višinah višina h 
N vm2 vem vm vm 
V produkcija 
v m3 lesne mase 
1 1396 64,9 24,3 26,8 29,8 917 i222 
11 600 43,2 30,3 28,1 28,1 608 1198 
111 336 34,3 36,1 27,2 27,2 437 1176 
IV 200 28,9 42,9 28,5 28,5 367 1133 
194 G. v. 4/91 
3. METODE NAŠE RAZISKAVE 
Da bi ugotovili vpliv izgradnje vlak na 
priraščanje gozdnih sestojev, smo v GG 
Postojna l. 1985 izločili več poskusnih plo· 
skev. 
Ploskve (osem po številu) so bile izlo-
čene na TOZD Gozdarstvo Ilirska Bistrica 
v gospodarski enoti Gomance odd. 7. 
Osnovna graditeljica sestojev, v katerih 
so bile ploskve izločene, je bukev (1200 m 
nadm. v.), rastišče pa pripada združbi z 
(rajnkim) imenom Allio-Victorialis Fagetum 
helleboretosum. 
Sestoji so (bili) stari pribl. 80 let in so v 
fazi drogovnjal<ov. Matično podlago teh pre-
delov tvori apnenec, tla so plitva in sl<eletna 
(rendzine), padavin pa je veliko (prek 
2000 mm). Vlake, ob katerih ležijo ploskve, 
so stare osem let. 
Kakor je bilo že omenjeno, smo izločili 
osem ploskev velikosti 20 x 30m. Vsaka 
ploskev je bila razdeljena na dva dela, in 
sicer na del, po l<aterem je potekala vlaka 
(A), in na del, na katerem vlake ni bilo (B). 
Del ploskve, po kateri je potekala vlaka, 
je bil nameščen tako, da je vlaka ležala po 
sredini ploskve, potem pa smo od sredine 
vlake (osi vlal<e) od merili po 5 metrov levo 
in desno. Naslednjih 10 x 30 metrov pa je 
predstavljala podploskev, na kateri vlake ni 
bilo. 
Vsa drevesa na teh ploskvah so bila 
posekana, odrezki pa poslani na analizo 
(na VTOZD za gozdarstvo). Poleg ostalih 
podatkov smo ugotavljali: 
a) prsni premer 
b) prirastek zadnjih osmih let (starost 
vlake) 
c) prirastek zadnjih šestnajst let. 
Zbrali smo še celo vrsto drugih podatkov, 
ki pa v tej analizi niso obdelani in zato tudi 
ne prikazani. 
Vsega skupaj je bilo na vseh ploskvah 
2: Priraščanje glede na jakost redčenja na poskusnih ploskvah Dalby (CARBONNIER 
Rastna Ploskev Srednja na 
Relativna števila 
perioda Uakost} temeljnica · 
temelj. volumni srednja temelj. vol umni {starost) m2 
m2 ma temelj. prir. prir. 
31-42 1 49,4 1,34 19,3 100 100 100 
{št. let: 11) 11 46,4 1,34 19,1 94 100 99 
111 45,1 1.62 20,6 92 121 107 
IV 44,8 1,51 19,9 91 113 103 
42-51 1 56,8 1,00 17,3 100 100 100 
(št. let: 9) 11 49,8 1 '11 18,2 89 111 105 
111 44,5 1,27 19,2 78 127 111 
IV 36,9 1,46 18,9 65 146 109 
51-61 1 62,8 1,08 21,6 100 100 100 
{št. let: 10) 11 53,9 1,25 23,3 86 116 103 
111 43,0 1,47 18,8 68 136 87 
IV 35,4 1,50 17,7 56 139 82 
61-71 1 64,7 0,74 16,8 100 100 100 
(št.let: 1 O) Il 51,9 0,81 15,6 80 109 93 
111 38,1 1,08 15,0 59 146 89 
IV 29,6 1,02 14,3 46 138 85 
71-81 1 64,4 0,86 20,4 100 100 100 
{št. let: 10) 11 48,2 1,04 19,0 75 121 93 
111 37,0 1,05 16,5 57 122 81 
IV 31,7 1,08 16,5 49 126 81 
31-81 1 59,46 1,010 19,10 100 100 100 
{št.let: 50) 11 50,07 1,113 18,85 84 110 98,7 
111 41,56 1,304 18,05 70 129 94,5 
IV 35,84 1.315 17,49 60 130 91,6 
G. V.4191 195 
posekanih 438 dreves, od tega 186 na 
ploskvah A in 252 na ploskvah B. 
Na podlagi teh podatkov so bile za vsako 
ploskev (posebej za A in B) izračunane 
naslednje količine : 
M - število dreves 
Bo - temeljnica sestaja v času analize v 
cm2 
Ba- temeljnica dreves današnjega se stoja 
v času gradnje vlake 
Bb- temeljnica dreves današnjega se stoja 
v času, ko je bila njegova starost 
manjša za dvakrat tolikšno število let, 
kolikor jih je preteklo po izgradnji 
vlake (v obravnavanem primeru 16 
let) v cm2 . · 
la - letni temeljnični prirastek, ko je bila 
vlaka že zgrajena 
la Bo- Ba = 8 v cm 
lb - letni temeljnični prirastek v letih pred 
gradnjo vlake 
lb= Ba- Bb 
8 
Pa - odstotek priraščanja sestaja v času 
po izgradnji vlake 
Pb - odstotek priraščanja dreves dana-
šnjega sestaja pred gradnjo vla,ke -
v% . 
Preglednica 3: Skupni podatki za vseh osem 
ploskev (A in B) 
A B 
Bo 
Ba 
Bb 
la 
lb 
Pa 
Pb 
66965 
55729 
45820 
11236 (1404) 
9909 (1239} 
2,29 
2,44 
78477 
65100 
54126 
13377 {1672} 
10974 (1372) 
2,33 
2,30 
Kot kriterijski znak primerjave med plos-
kvarni je bil vzet temeljnični prirastek, in 
sicer iz naslednjih razlogov: 
- temeljnični prirastek je obremenjen 
kvečjemu z napako premera oziroma ra-
dialnega prirastka, ne pa tudi z napako 
oblikovnega števila in višine, katerima bi bil 
lahko podvržen volumni prirastek 
·- iz primerjave z opisanim poskusom pri 
196 G. V. 4/91 
mestu Dal by (poglavje 1 .1) je razvidno, da 
je bil temeljnični prirastek (periodični seve-
da) na redčenih ploskvah v vseh primerih 
večji kot na neredčenih, kar pa ni veljajo 
za volumni prirastek (ta je bil večji le na 
začetku). Če vlake dejansko delujejo na 
sestoj kot neke vrste redčenja, bi se moralo 
to izkazati tudi v našem primeru. 
Seveda smo morali pred razčlembo pre-
veriti še eno predpostavka, in sicer ali ne 
obstajajo razlike med rastišči obeh ploskev. 
Ker je višina najboljši pokazovalec bonitete 
rastišča, smo na vsaki ploskvi zmerili tri 
zgornje sestojne višine (višine najdebelej-
ših dreves) in jih med seboj primerjali. 
Za obdelavo podatkov smo uporabili na-
slednje statistične metode: 
1. Metoda parov (t-test) za preizkus zna-
čilnosti razlik med rastišči obeh ploskev na 
osnovi zg. sestojne višine. 
2. Metoda parov (t-test) za preizkus zna-
čilnosti razlik v priraščanju med ploskvama 
A in B po izgradnji vlake. 
3. Analiza kovariance. 
4. F-test za preizkus homogenosti va-
rianc med ploskvama. 
4. IZSLEDKI STATISTIČNIH ANALIZ 
1. S stopnjo tveganja a = 0,05 lahko trdi-
mo, da razlik v rastiščih obeh ploskev ni. 
2. Najpomembnejša ugotovitev analize: 
S stopnjo tveganja a = 0,05 lahko trdimo, 
da obstajajo značilne razlike v priraščanju, 
in sicer v korist ploskve, na kateri vlake ni 
bilo. 
3. F-test na stopnji tveganja a = 0,05 ni 
pokazal razlik v homogenosti varianc, kar 
je omogočalo analizo kovariance. 
4. Pri analizi kovariance se je izkazalo, 
da razlike v priraščanju izhajajo iz razlik v 
velikosti temeljnic obeh ploskev. Manjša 
temeljnica na ploskvah A (po katerih je 
potekala vlaka) pa je seveda posledica 
izgradnje vlake. 
Poleg temeljnice je bil kot kovarianta 
uporabljen letni temeljnični prirastek pred 
izgradnjo vlak, ki pa se ni izkazal za značil­
nega in smo ga zato izpustili iz nadaljnje 
analize. 
Preglednica 4: Prilagojene in neprilagojene 
vrednosti temeljničnega prirastka na ploskvah 
Ain B 
Ploskve 
A 
B 
Prilagojene 
vrednosti 
"187 100 
198 106 
Neprilagojene 
vrednosti 
175 100 
210 120 
Razlike v priraščanju med obema plos-
kvama obstajajo (20 %) in so značilne (a = 
0,05), izhajajo pa iz razlike v velikosti te-
meljnic, kar je pokazala analiza kovariance. 
Vzrokov. zaradi katerih se bukov sestoj 
na izgradnjo vlake ni odzval kot na redče­
nje. je lahko več: 
- negativni vplivi izgradnje vlak (poškod-
be, vodni režim itd.) 
- velika nadmorska višina in z njo pogo-
jena kratka vegetacijska doba in počasna 
rast 
- sorazmerno slabo oblikovane (majh-
ne) krošnje 
- sestoji se približujejo zadnji tretjini 
svoje prqJzvodne dobe, zato je tudi njihova 
odzivna ·sposobnost na dotok svetlobe 
manjša kot bi bila na začetku proizvodne 
dobe. 
5. REZULTATI PODOBNIH RAZISKAV 
DRUGOD V SLOVENIJI IN TUJINI 
Doma in v tujini je že znanih nekaj 
raziskav o vplivu prometnic na priraščanje 
gozdnih sestoje v. 
Na Pohorju je Trafela (TRAFELA 1987) 
raziskoval vplive cest in vlak na priraščanje 
gozdnih sestojev. Pri cestah ugotavlja, da 
med sestoji, ki rastejo tik ob cesti, in sestoji, 
ki so od ceste oddaljeni 1 0-30 m in 20-30 m 
ni statistično značilnih razlik v priraščanju, 
ob predpostavki, da imajo ti deli enako 
višino lesnih zalog. Zato ugotavlja, da v 
pohorskih razmerah odvzame cesta tolik-
šen del gozdne proizvodnje, kolikor znaša 
delež površine cestnega telesa v celotni 
površini obravnavanega gozda. 
V raziskavi so ugotovljeni negativni vplivi 
poškodb, ki nastanejo na drevju zaradi 
gradbenih del (miniranje in odriv) ob izgrad-
nji ceste. V nekaterih primerih je bilo zaradi 
poškodb treba odstraniti toliko dreves, da 
se je prirastek v prvem desetmetrskem 
pasu zmanjšal za 30%. 
Pri vlakah Trafela ugotavlja, da preseke, 
narejene ob izgradnji vlak, ne vplivajo na 
zmanjšanje prirastka v sestojih. Vlake so 
bile široke 2,80-3,5 m. Upoštevati pa je 
treba, da potekajo nekatere vlake po trasah 
nekdanjih konjskih poti in je bilo zaradi 
izgradnje vlak odstranjenih le malo dreves. 
Do podobnih ugotovitev je prišel Kramer 
(KRAMER 1974), ki navaja, da do 5 m 
široke preseke nimajo vpliva na prirastek. 
Drevesa imajo namreč možnost, da prostor 
izpolnijo s krošnjami in izkoristijo ta del 
svetlobe. 
Andres Agren (AGREN 1968) pa je razi-
skoval vpliv poškodbe korenin zaradi 'iz-
gradnje vlak pri drevju, ki raste v desetmetr-
skem pasu na vsaki strani kolesnic spravil-
nega sredstva. Dokazal je, da poškodbe 
korenin (odmiranje) ob uporabi različnih 
spravilnih sredstev različno vplivajo na pri-
rastek. Pri spravilu z vlačilci je zmanjšanje 
prirastka zaradi poškodbe korenin tudi do 
30% letnega prirastka na 1 O m širokih pa-
sovih vzdolž vlake. Nasproti temu ni bilo 
nikakršnih poškodb korenin oziroma zmanj-
šanja prirastka pri živinskem spravilu lesa. 
Iz njegove raziskave izhaja, da ugotovljene 
izgube prirastka po šestih letih izginejo. 
Do podobnih ugotovitev je prišel tudi 
švedski raziskovalec Sven -Olaf Anderson 
(ANDERSON 1968). Obstaja mnenje, da je 
poškodba korenin v razmerah Agrenove 
raziskave posledica vibracij motornih spra-
vilnih sredstev. 
6. UGOTOVITVE 
1. Dosedanje raziskave doma in v svetu 
kažejo, da hipotez o pozitivnih oziroma 
negativnih vplivih izgradnje gozdnih vlak na 
priraščanje gozdnih sestojev ni mogoče 
posploševati. 
2. Izsledki doslej znanih raziskav kažejo, 
da deli sestojev ob vlakah slabše ali v 
najboljšem primeru enako priraščajo kot 
deli sestojev, v katerih vlake ni bilo. 
3. Raziskave so nakazale, v nekaterih 
primerih pa tudi dokazale, da na to lahko 
vplivajo naslednji dejavniki: 
- rastišče kot kompleks dejavnikov 
- starost sestaja (odzivna sposobnost 
mlajših sestojev je večja) 
- drevesna vrsta (listavci se na rastni 
prostor bolje odzivajo) 
G. V. 4/91 197 
vrsta obratovanja ( enodobno, prebiral-
no) 
vrsia spraviinih sredstev (živinska) in 
motorna spravilna sredstva 
- interakcije omenjenih dejavnikov 
4. Preizkus v višinskih bukovih gozdovih 
postojnskega gozdnogospodarskega ob-
močja je pokazal negativne učinke izgrad~ 
nje gozdnih vlak na priraščanje gozdnih 
sestoj ev. 
Poleg ekoloških razlogov je to razlog več 
za odsvetovanje gradnje goste mreže vlak 
v teh predelih. 
5. Omenjeni članek naj prispeva k pre-
pričanju, da je mogoče tudi v gozdarstvu 
celo vrsto odločitev opreti na kvantificirane 
razčlembe (tudi primernost izgradnje in go-
stote vlak). 
Vse preveč se namreč gozdarji pri odlo-
čitvah opiramo na izkušnje, intuicijo. 
SOME ST ATEMENTS ON THE INFLUENCE OF 
TRACTOR SKID TRAILS ON FOREST ST AND 
INCREMENTS 
Summary 
It is evident that the construction of skid trails 
has become a necessity at the present stage of 
technology in foresty (and also in the entire 
society). This means the investing of great funds 
in forestry which is a very difficult situation consi-
dering the present economic crisis. The influence 
of skid trail construclion upon the forest as a 
natural ecosystem has not been paid enough 
attention as well. Undoubtedly, a skid trail repre-
sents a foreign object in a forest and interferes 
with its natural functioning. ln connection with the 
influence of skid trail there are a number of open 
issues as for example: 
- the influence of skid trails on soil processes 
- the influence of skid trails on water regime 
- the influence of skid trails on tree root system 
- the influence of skid trails on natural stand 
micro climate 
- the influence of skid trails on microflora and 
fauna 
- the influence of skid trails on the natural site 
asa complex of factors. 
There are already some researches known 
dealing with the influences on forest stand incre-
ments. The increment is the category which is 
sooner or later evaluated in any of its forms in 
the market and thus has influence on the financial 
situation of a forest organization. 
198 G. V. 4/91 
The present test as to the influence ot skid trails 
on the increment of forest stands was started in 
even-aged beech stands on a lime stone parent 
material at about 1200 m above sea-level. 
Eignt areas of 20 x 30m were selected. Each 
area was divided into two parts,. the first part 
containing a skid trail (A) and the second without 
a skid trail (8). 
A part of the area with a skid trail was such 
that the skid trail was situated in the middle of 
the area. From the middle of the skid trail (skid 
trail axis) 5 meters were measured off to the right 
and to the left. The next 1 O x 30 rn were re presen-
ted by a subarea where was no skid trail. 
All the trees in these areas were cut, the 
cut-to-length portions of a stem were sent to 
analysis to the Biotechnical Faculty in Ljubljana. 
Beside other data the following was established: 
a) breast-height diameter 
b) diameter of the last eight years (the age of 
the skid trail) 
c) the increment of the last six years 
ln all the areas 438 trees were cut, 186 of this 
in areas A and 252 in areas B. 
The following statistical methods were used fo( 
the data processing: 
1. A pair method (t-test) to fest the characteri-
stics of the differences between the natural sites 
of both areas on the basis of the above forest 
stand height. 
2. A pair method (Hest) to test the characteri-
stics of the ditferences in the incrementing bet-
ween the A and B areas after the construction of 
a skid trail. 
3. An analysis of a covariant. 
With a risk degree a = 0.05 it could be claimed 
that characteristic difterences in incrementing 
exist, in favour of the area without a skid trail. 
The differences in incrementing between both 
areas exist (20 %) and are characteristic (a = 
0.05). They result from the difference in the size 
of basal area caused by the skid trail construction. 
Thus the test in the highland beech forests of 
lhe Postojna forest enterprise has shown negative 
effects the construction of tractor skid trail has on 
the incrementing of forest stands. 
LITERATURA 
1. Kotar, M. : 1977: Statistične metode, Ljublja-
na. 
2. Kotar, M.: 1979 : Prirastoslovje, Ljubljana. 
3. Puhek, V.: Računalniška obdelava. 
4. Sterle, J.: 1986: Seminarska naloga za 
predmet KVANTITA TIVNE METODE l (magistrski 
študij), Ljubljana. 
5. Trafela, E.: 1987; Vpliv izgradnje gozdnih 
prometnic na prirastek v gozdu (magistrska nalo-
ga), Maribor.