U D K -U D C 05:624 CRADBi ni l VESTNIK L J U B L J A N A , J ANUAR 1971 LETNIK 20, ŠT. 1, STR. 1— 32 ŽELEZARNA JESENICE: H O P PROFILI Skladiščna hala. Investitor »Kovinotehna«. Projektant inž. Milčič, »Metalprojekt« Zagreb. Izvajalec: »Kovinoservls« Jesenice V S E B I N / ! - C O N T E N T S Članki, študije, razprave BORUT DOBO VIŠEK: A rticles, studies, proceedings Račun, prostorskih konstrukcij na elektronskem računaln iku . . . 1 S tatical analysis of space constructions on a com puter PETAR MADŽAR AC: M etodološki p ristop k proračunu ekonom ske efektivnosti program i­ rane i n v e s t i c i j e ........................................................................................................... 9 A m ethodology for the economical effect calculation by investm ent program m ing M nenje in k ritika J. BLEIW EIS: O pinions and positions Nekaj pripom b k članku »Akcija vode na rečne zgradbe« . . . . 13 Ju b ile ji I. SOVINC: Prof. dr. tehn. Lujo Šuklje — š e s td e s e t le tn ik ........................................ 13 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: F rom our enterprises Posebna strokovna služba za razvoj p o d j e t j a ................................ 14 Kaj bo gradila m ariborska Gradisova e n o t a ..................................................14 A sfaltne baze gredo dobro v p r o d a j o ............................................................ 14 Nov most čez D r a v o ............................................................................................... 14 Na u ro do 6000 p i š č a n c e v ..................................................................................... 15 IMP v L j u b l j a n i ......................................................................................................... 15 K ra tke vesti iz SGP »Gradišče« C e r k n i c a ..............................................15 In še novice iz glasila SGP » K o n s tru k to r« ............................................. 15 Vesti iz inozem stva ING. E. M.: News from foreign countries S troj za obdelavo kam na ............................................................................. 16 Polim er beton za 100 °/o t r p e ž n e j š i ...................................................................... 16 Novi agregat za silikatno o p e k o ........................................................................... 17 Obdelava g ran ita z d i a m a n t o m ........................................................................... 17 Nov K rupp o v m enjaln ik t o p lo t e ........................................................................... 17 Toplotno izolacijsko t e s n i lo ..................................................................................... 17 P rikaz i in ocene PROF. B. F.: N ew books Nove strokovne knjige ............................................................................................17 Iz strokovnih rev ij in časopisov ING. A. S.: F rom technical review s A notacije iz jugoslovanskh revij ........................................................................19 and new papers S trokovne objave DRAGO GROBOVŠEK: Technical reports H ladno oblikovani profili H O P ...............................................................19 V esti iz ZGIT VALENTIN MARINKO: News from ACE of Slovenia O rganizacijske vesti .................................................................................................20 CIRIL STANIČ: Strokovno potovanje po J u g o s l a v i j i ................................................................. 23 Inform acije Zavoda za raziskavo M ARJAN FERJAN: m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i U porabne m ožnosti e lek trofiltrsk ih pepelov v gradbeništvu . . . . 25 R eports of Institu te for m ateria l and s tru c tu re s research in L jub ljana U red n išk i od b or: J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č adež, d ip l. in ž . M a r ja n G aspari, d ip l. in ž . d r . M ilo š M arinček , M ak s M egušar, d ip l. in ž ., A n to n P o d g o ršek , S a š a Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , d ip l. in ž . R e v ijo iz d a ja Z veza grad b en ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lo v en ijo , L ju b lja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a r o d n i b a n k i 501-8-114/1. T is k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m š ič a « v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ O dgovorn i u red n ik : S e rg e j B u b n ov , d ip l. inž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B ogo F atur ;i p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in , z a š tu d e n te 20 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 300 d in VESTNIH ŠT. 1 — LETNIK 20 - 1971 Račun prostorskih konstrukcij UDK 624:621.38 1. UVOD U poraba elek tronsk ih računaln ikov v sta tik i se tud i p r i nas v zadnjem času precej razširja . Iz prispevkov v G radbenem vestn iku si je b ra lec lah ­ ko u stv a ril sorazm erno dober preg led m ožnosti na tem področju. V zporedno z razširjeno uporabo p a postajajo tu d i zah teve s ta tik a -p ra k tik a vedno večje. Danes se v svetu in p ri nas izvajajo konstrukcije , k i so bile b rez upo rabe računa ln ikov zarad i preobsežnega num eričnega dela p rak tično neizračunljive. Upo­ števajo se d e ta jli in vplivi, ki jih je s ta tik -p rak - tik do n ed av n a zanem aril ali obšel. U poštevanje teh novih zah tev p a večk ra t preseže okv ir obsto­ ječih program ov, izdelanih na podlagi včera jšn jih potreb . S ta tik si m ora v tem p rim eru še vedno pom agati z izvenprogram skim računsk im delom ali s prib ližk i. P riču joči sestavek podaja opis novega p rog ra­ m a za sta tično preiskavo raznolik ih prosto rsk ih okv irn ih konstrukcij pod poljubno obrem enitv ijo . N akazana je tu d i m etoda, k i je služila za osnovo p rog ram iran ju . P r i izdelavi p rog ram a je b ila po­ svečena skrb u n iverzalnosti p rogram a, enostavno­ sti vhodnih podatkov in preg lednosti tisk an ih re ­ zultatov. P ro g ram na j b i b il zmožen obdelati čim več različn ih v p rak s i nastopajočih konstrukcij, podatk i p a na j obsegajo le količine, povzete nepo­ sredno iz sta tikove skice. P rog ram je osnovan n a kom binaciji deform a­ cijskega postopka s postopkom prenosn ih m atrik , znanim tu d i pod im enom redukcijsk i postopek. Oba postopka, k ak o r tu d i n ju n a kom binacija, so znani iz lite ra tu re . A v to r je p r i p ro g ram iran ju uporabil vodilne m isli in n ek a te re deta jle iz sestavka (2), postopek pa je v p rog ram u delno sprem enjen za­ rad i p rog ram ersko -tehn ičn ih zah tev te r razširjen n a dodatne ro b n e pogoje. 2. RAZDELITEV KONSTRUKCIJE NA ELEMENTE A vtom atiz iran in h ite r potek raču n a zahteva razdelitev k o n stru k c ije na elem ente, k i m orajo b iti * Izvleček iz magistrske naloge. na elektronskem računalniku* M G R . B O R U T D O B O V lS E K , D IP L . IN 2 . vsi istega tipa, enostavni za izračun, h k ra ti pa m ora b iti mogoče z n jim i op isati čim več različn ih k o n stru k c ij. O snovni elem ent k onstrukc ije je hom ogena rav n a g reda v po ljubn i p ro sto rsk i legi. K a ra k te ri­ stike p re reza grede so lahko konstan tne, lahko se po osi linearno ali recipročno linearno sprem injajo . Za gredo se privzam e sovpadanje osi grede, n jene težiščne osi in strižnega sred išča prereza. Os grede je lahko n a togo podlago elastično p o dprta p ro ti trem prosto rsk im prem ikom in p ro ti trem p ro sto r­ skim zasukom . K onstan tne elastične podlage se po osi g rede lahko linearno sprem injajo . Z ačetek in konec grede sta na ostalo konstrukcijo lahko ekscentrično p rik ljučena , ekscentričnost je podana vek to rsko in računano ko t toga daljica. S pom očjo ekscentričnosti je možno upošteva ti skoke osi nosil­ n ih delov a li zelo toge vm esne elem ente. N a za­ če tku in koncu je lahko g red a s šestim i različn im i p rosto rsk im i točkovnim i vzm etn i povezana s togo podlago. O btežba grede je lahko linearno sp rem enljiva zvezna obtežba sil in m om entov v po ljubn i p ro ­ sto rsk i sm eri. P ro g ram upošteva po želji tu d i lastno težo grede, vp liv p red n ap e to sti in tem p era tu rn ih sprem em b n a konstrukcijo . Z ačetek in konec grede sta lahko obrem enjena s točkovnim i silam i in m om enti v p o ljubn i pro­ sto rsk i sm eri, v obeh točkah p a lahko nastopa tu d i p redv idena d iskon tin u ite ta deform acije osi, k a r nam služi za raču n vseh v rs t vplivnic. Več zaporedno nan izan ih te r med seboj togo spojen ih g red tv o ri e lem ent v išjega reda, k i ga im enujem o niz. Z nizem lahko opišem o krive, lom ­ ljene, nezvezne ali nezvezno obrem enjene dele konstrukcije . Z ačetek in konec niza se lahko n a ostalo kon­ stru k c ijo p rik lju č ita s po ljubno kom binacijo člen­ kov (sprostitev) za po ljubne n o tran je sta tične koli­ čine. V sak od teh členkov je lahko dodatno oprem ­ lje n z vzm etjo, k i p ren aša skoku deform acije so­ razm eren del n o tra n je sta tične količine. N a ostalo k o n strukc ijo se niz p rik lju ču je v vozliščih, s svojim začetkom pa je lahko p r ik lju ­ čen tu d i neposredno n a togo podlago. P rik lju ček n iza n a vozliščih je lah k o izveden ekscentrično. E kscen tričnost se raču n a ko t toga daljica. N a nizu & podani členki so nam eščeni m ed ekscentričnostjo niza in ekscentričnostjo p rve grede niza. V zm eteni členki nam služijo n a p rim er za neposredno upoštevanje vpliva neoprensk ih ležišč m ed steb ri in nosilcem mostu. Vozlišča so točke, k je r se stika jo nizi kon­ strukcije . V p rosto ru so vozlišča lahko prosto po­ m ična in v rtljiv a , vsako izm ed vozlišč pa je lahko za po ljubno kom binacijo pom ikov in zasukov togo a li elastično oprto n a togo podlago, a li na neko drugo vozlišče konstrukcije . P ri o d p iran ju vozlišča na vozlišče m o ra ta p rosto rsk i leg i vozlišč sovpa­ dati, vozlišči pa lahko p rip ad a ta različnim delom konstrukcije . Z opiranjem vozlišča n a vozlišče lahko opišemo prim er, da se dva razvejana, toda v sebi togo povezana dela konstrukcije členkasto povezujeta. Vozlišče je lahko obrem enjeno s poljubno kom ­ binacijo točkovnih sil in m om entov, lahko pa se zanj p redv id i tu d i po ljubna kom binacija prem ikov in zasukov (posed podpore). 3. KOORDINATNI SISTEM IN ORIENTACIJA V PROSTORU Vsi k o o rd ina tn i sistem i so desnoročni in k a r­ tezični. \ O snovni a li globalni koo rd inatn i sistem p red ­ s tav lja osnovo za orientacijo lokaln ih koord inatn ih sistem ov. O bičajno je voljen tako , da je ravn ina XY tlo risna, os Z pa kaže navzdol. L okaln i koord inatn i sistem i služijo za opiso­ v an je lege in sm eri posam eznih delov konstrukcije in obtežbe. N a globalni sistem so vezani s trem i ko ti a, ß in y. K ot a je ko t m ed globalno X-osjo in p ro jekcijo lokalne x-osi na globalno XY ravnino (tlo risna ravnina). K ot ß je nag ib lokalne x-osi od tlo risn e ravn ine, pozitiven n ad tlo risno ravnino. Kot y je zasuk lokalnega sistem a okrog lokalne x-osi. Lega izhodišča koo rd ina tnega sistem a ni važna, k e r n ik je r ne uporab ljam o absolutn ih ko­ ordinat. O pisovanje lokalnega koord inatnega sistem a s tem i trem i ko ti je izbrano iz nasled n jih dveh raz ­ logov. T lo risn i kot a in nagib ß s ta v splošnem znana iz načrtov , tako da odpade vsako p re raču ­ navanje . K ot y pa je n ičen p r i gredah , p r i k a te rih je rav n in a g red ine osi in ene izm ed g lavnih v z tra j­ nostn ih osi p re reza vertika lna . O bičajno im ajo tako lego vse g rede v konstrukciji. Lega in o rien tac ija grede je podana z gred i- n im lokaln im koord inatn im sistem om . Os grede sovpada z lokalno x-osjo, g lavni osi p rereza grede pa se u je m a ta z lokaln im a osem a y in z. N o tran je sta tične količine in deform acije p re ­ reza g rede so pozitivne, če kažejo n jihov i vek to rji n a pozitivn i s tra n i p rereza v sm eri pozitivnih sm eri lokalnega koord inatnega sistem a grede. Pozitivna s tra n p re reza je tista , p r i k a te ri kaže lokalna x-os iz p re rezn e ploskve navzven. Vse ostale količine so pozitivne, če so u sm er­ jen e v pozitivno sm er lastnega lokalnega koord i­ n a tn eg a sistema. 4. KRATEK OPIS RAČUNSKEGA PO STO PK A K ončni cilj raču n a je znano s tan je k o n s tru k ­ cije pod podano statično obtežbo. S tan je k o n s tru k ­ cije poznam o, če poznam o vse n o tran je sta tične količine in deform acije v po ljubnem p re rezu po­ lju b n eg a elem enta konstrukcije . Za osnovo p rog ram a je u p o rab ljen a kom bina­ cija deform acijskega postopka in postopka p re ­ nosnih m atrik . S pomočjo p renosnih m a trik določam o ob d an ih robn ih pogojih (deform acijsko s tan je obeh koncev n iza in zu n an ja obtežba niza) s tan je nizov in s tem tud i stan je gred . P rav tako določam o s prenosn im i m atrikam i vp liv deform acije p o lju b ­ nega vozlišča na sile in m om ente z nizi povezanih sosednjih vozlišč. Te vp live rabim o za sestavo sistem a enačb p ri deform acijskem postopku. D eform acijski postopek pa nam om ogoči iz­ ra č u n a ti deform acijsko s tan je vseh vozlišč kon- srukc ije in s tem p rav e ro b n e pogoje za nize. 4.1 Post opek prenosnih m a trik D eform acije in n o tra n je sta tične količine p re ­ reza g rede združim o v v ek to r s tan ja Z, to je sto lp ični vek to r d v ana jstega reda, vsebujoč tr i p re ­ m ike, t r i zasuke, t r i sile in t r i m om ente. Z (Ux, Uy, Uz, epz, Qx, Qy, Qzj Mx, My, Mz) . . . 1 V ektor s tan ja je vezan n a določen p re rez kon­ stru k c ije in izražen v lokalnem koord inatnem si­ stem u tega prereza. N jegove kom ponente se tra n s ­ fo rm ira jo ne le p ri p reh o d u v d ru g ko o rd in a tn i sistem , tem več tu d i p r i tran s lac iji po osi g rede a li po v ek to rju ekscentričnosti.. P r i tran s lac iji v e k to rja stan ja po osi grede vp livajo sile z začetnega p re reza n a m om ente v končnem prerezu, zasuki z začetnega p re reza v p li­ vajo n a pom ike v končnem prerezu , vse sta tične količine z začetnega p re reza pa vp livajo na defo r­ m acije v končnem prerezu . V prim eru , d a je g reda elastično podložena, v p liva jo tu d i defo rm acije za­ četnega p rereza na sta tične količine končnega p re ­ reza. Ves vpliv v ek to rja s ta n ja z zače tka grede Zz na v ek to r stan ja na koncu grede Zk izrazim o s k v ad ra tn o m atriko dv an a js teg a reda P. Zk = P ■ Zz . . . 2 M atrik a P nam om ogoča iz raču n a ti v ek to r s tan ja konca grede iz znanega v ek to rja s tan ja za­ če tk a grede, omogoča nam prenos v e k to rja s tan ja po g red i in jo zato im enujem o p renosna m atrika . g r e d a N D Y O Z T M Y M Z U V W T H E T a f i - N Ii u. >- in t St -t- in in st St st >t St st st st m m st st st O O 0 0 0 0 O O 0 0 O O 0 O 0 0 O O 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 LU LÜ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ Ui Ul Ul ut Ul UJ UJ UJ UJ 00 O' C > n 0 O X m O' O N N- N t— X st O n- m St st e r x X X n- OJ St >t 0 O sO X O X OJ OJ X X «“S •-* m m Is- n - e r O' rS r—i O ' O' X in ir in in in >t St st st IT m in in m in t - in m 0 c 0 0 0 O 0 0 0 O 0 0 0 0 0 0 O r-t: 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 LU UJ UJ UJ UJ UJ Ul UJ UJ Ul UJ UJ UJ UI UJ UJ UJ UJ in x x m •—4 r —i —* m r—1 r—1 OJ St St >0 OD O N~ O o j o j n r—« n - O 0 01 O 01 o' e r —1 m 0 O N st in st CD n r —i r—i r—i r - t CC x m m - m st X OJ 1 OJ OJ OJ OJ OJ OJ OI OJ OJ 01 Oi Oi OJ OJ OJ OJ OJ r -l 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O r -l 1 1 1 i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 UJ UJ UJ Ul UJ UJ UJ UJ UJ tu UJ UJ U! UJ UJ UJ UJ ut m x cc - t >t a e r 0 0 «H ^ in in rS •—< rH *-* in X O O' n - in in o j OJ r—i - * CC cc m m o j 01 m co n n - n - n n o - r - N X X st st m m ^ r - in 1 m -t st m m m m m OJ m oj m m m m m st 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O r-4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 • 1 UJ UJ UJ UJ UJ Ul Ui UJ Ui Ul UJ UJ Ul UJ Ui Ui Ul UJ m m 't tn m x X st x r - 0 0 O O' X X cc cc r - l^ o s t n - X x m 0 OJ 0 er O' in cc >0 N - r -l mer o j m in t - r - et' r -4 O' H N r» in St OJ St OJ 1 1 1 OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ OJ Oi OJ 0 0 0 0 0 O 0 0 0 0 O O 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 f UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ UJ U! UJ UJ UJ UJ us UJ U2 UJ Ul cc n- N- X m OJ OJ r-l in m r-4 0 O O' o e c O' cc X X X X X X X X in in in in in >t in 't st st m m 3 . 3 , m m m m m m m m m m m m m m co in in —I r—1 r—1 r-l O 0 0 O N %o X t - N- N- St 0 . 0 x 'C m m 0 0 OJ OJ r-t r—t X X X X O' X X NC O' O' in in —i -* N~ N- CO X 0 O s t ' t X O' OJ OJ X X St s t 03 OJ OJ OJ 0 O r—1 r-l O O OJ co r - N- N- N- n N- N- N- X X X X X X in in in in r-l *-l Oi 0 m m st s t 0 Oi 1 1 r—4 - i m m 0 1 1 1 1 1 1 1 • s t O' N r- 1 O X X 0 1 O v£> rS N N* n m o c m \j o n St St CC St St r—1 r—1 J j -S Oi OJ X Oi N- ■t •—* O' 0 s t r - m 0 O H m O O ec X ' t X X CC X in c m r—1 ■-»X vC m O vC vC >t in O' St s t N- X X st s t O' O' in in 0 O O O Oi OJ X X Oi in oj Oi X x 0 O ■—t •“ t X co OJ 0 1 0 0 OJ Oi r-l r-H i—1 r—1 r—1 r—1 1 1 0 1 1 t 1 CC CD CC CC Oi OJ OJ OJ X vC m m m m m m r—i r—i s t st n- r - in in in in O C v C vC er er m m m m in in O' O' O' O' O G CC X CD X r—1 H X X N- N- m m 0 0 0 0 m in n - r - r - m m s t st rH r—1 s t st St st St s t OJ OJ s t s t s t s t St St 0 0 1 1 t 1 1 1 1 1 r—1 r—i 1 t OJ N- N- CC CC CC CC CC CC r—i r-l N- N- OJ OJ - 1 r—C r—i N- X x er er in in r-l —i in in m in X X m m n- x r - r - in in r - N- O' er OJ Oi r—1 «—i 0 O Oi Oi 0 X N- N- Oi OJ m m st s t 0 O O' er X X m m oj er r - n- in m m m r-l 1—t r—i r-4 OJ OJ s t St N- N- O ' 1 1 1 1 1 1 1 1 1 r - n - in in in in m in r-« r—i OJ OJ OJ OJ r-l r-t m in 0 0 m m 0 g 0 0 in in st st st st in in g 0 N- N- s t St in in in in st st N- N- N- st St Lf: in N- N- OJ OJ X X X X O' CN st st St 't O' O' X X OJ OJ OJ OJ 1 1 r—i r— i 1 1 r— 1 1 1 1 1 X X X m e r e r O e r N- N X X X X N - N a CN IT in N N- N N N N- X X m m m m X> X N N r—i r—i X X m. X X X >t s t O i OJ OJ O ' s t s t X X s t s t s t s t in X X X X X X X X X X X X X in in in in X ; X X X X X X X X X X X X X IVJ (VJ OJ OJ OJ O! OJ OJ OJ O i (\j OJ OJ OJ OI OJ OJ O! 1 1 1 1 * 1 1 1 I 1 * 1 1 1 1 1 1 * N I N i k r N ,’ k : NJ k r N i k r NJ k r N I k r N k r N ! k: ' O ' CN C - 0 1—« r—i OJ 0J m m s t s t X X X X N- N - m m s t S t s t St s t s t s t S t s t s t >t s t s t S t s t s t P ri gredi, obteženi z zunanjo obtežbo, m oram o v ek to rju stan ja n a koncu g rede p riš te ti še vp liv obtežbe grede, ki ga združim o v vektor O Zk = P . Zz + O . . . 3 Prenosno m atriko P te r v ek to r obtežbe O lahko sestavim o po znanih enačbah iz trd nosti in rav n o ­ težja , enostavneje pa ju dobim o z in tegracijo siste­ m a lin earn ih d iferencialn ih enačb, ki opisujejo po­ n ašan je ravne grede pod različno zvezno obtežbo. T ud i te d iferencialne enačbe so poznane iz n au k a o trdnosti. Prenosno m atriko dobimo z rešitv ijo hom ogenega dela sistem a enačb, vek to r obtežbe pa p red stav lja p a rtik u la rn o rešitev . V sk ladu z defin icijo m oram o p ri g red i upo­ š tev a ti tu d i točkovno vzm eten je začetka in konca grede (zajeto v m a trik i V z in Vk), ekscentričnost začetka in konca grede (zajeto v m atrik i R z in R k) te r m ožnost, da sta v ek to rja Zz in Zk izražena v g lobalnem koord inatnem sistem u, gredin lokaln i k o o rd ina tn i sistem pa je izražen s transfo rm acijsko m atrik o T. P renosna m atrik a grede i, označena z Gi, se g lasi v tem p rim eru : G; = T - 1 . Vk . R k . P . R z . Vz • T . . . 4 Podobno transfo rm acijo m oram o upo štev a ti še p r i v ek to rju obtežbe O in m u na u strezen n ačin p riš te ti točkovno obtežbo začetka in konca grede. Tako dobim o vek to r obtežbe grede i, označen z Oi. Enačbo (2) lahko pišem o sedaj v obliki: Zk = G, • Zz + O; . . . 5 k je r s ta v ek to rja Z2 in Zk podana v globalnem ko­ o rd in a tn em sistem u. Niz je sestav ljen iz m zaporedno vezanih gred. P renos vek to rja stan ja p rek niza izvršim o z za­ porednim m noženjem v ek to rja s p renosnim i m a tr i­ kam i gred. Zk Cm • G m _ i • Gra_2 •. • . . . G2 • Gi • Zz + On . . . 6 V ektor On izraža vp liv zunanje obtežbe niza na v ek to r s tan ja konca n iza p ri ničnem v ek to rju s tan ja začetka niza. V ek to r On dobimo z zapored­ nim upoštevan jem zunan je obtežbe te r m noženjem s p renosnim i m atrik am i gred. Označim o p ro d u k t prenosn ih m a trik gred v nizu z oznako N in im enujm o m atriko N prenosno m atrik o niza. S tem lahko napišem o izraz za v ek to r s tan ja na koncu niza Zk p r i znani obtežbi in zna­ nem v ek to rju s tan ja začetka niza Zz: Zk = N . Zz + On . . . 7 Z robnim i pogoji nam bosta p r i vpetem nizu vedno znani deform acijsk i s tan ji obeh koncev niza te r zun an ja obtežba. V enačbi (7) nastopa po tem ­ tak em 12 neznank, to so n o tran je sta tične količine zače tka in konca niza. M atrična enačba (7) pa p re d ­ s ta v lja tu d i sistem d v an a js tih linearn ih enačb, s k a ­ te r im i lahko te neznanke izračunam o. Z razdelitv ijo v ek to rjev na sta tičn i in d e fo r­ m acijsk i del: te r m a trik e N na štiri k v ad ra tn e podm atrike, lahko pišem o enačbo (7) v obliki: h = (-N sNu si + h ...» U kJ b N 4n J U J U oJ Po k ra tkem raču n u dobim o iz teg a sistem a enačb naslednji rešitv i: Sz = 3N- 1 • Uk — 3N- 1 ■ 4N • u2 — - 3N- 1 • u„ . . . 10 sk = iN . 3N- 1 . u k + (2N - iN • 3N- 1 • 4N) . u z + + iN . 3N- 1 ■ Uo + So . . . 11 Iz enačbe (10) vidim o, da je vpliv deform acije zače tka niza na sta tične količine konca niza izražen z m atrik o 3N -1. Izraz v ok lepaju enačbe (11) pa pod a ja vp liv deform acije konca niza na sta tične količine začetka niza. Po M axw ell-B ettijevem s tav k u sta si ta dva v p liv a enaka, zato lahko n a ­ dom estim o izraz v o k lep a ju enačbe (1 1 ) s tra n s - pon irano m atriko 3N-1, k i jo označimo z apostro ­ fom . Enačbo (11) lahko pišem o s tem v obliki: Sk = iN • 3N- 1 • Uk + (3N-1)’ ■ u z + + iN • 3N- 1 • Uo + So . . . 12 M atrika 3N je p r i končno togem nizu vedno rea lna . V prim eru , da nasto p a n a začetku ali koncu n iza za neko statično količino členek (sprostitev) je ta sta tična količina n ična, neznanka pa postane skok v deform aciji. T ud i v tem p rim eru po tek a ra č u n av tom atizirano po p ra v k a r navedenem po­ stopku, če v v ek to rjih in m a trik ah predhodno za­ m enjam o m esta s ta tične količine in deform acije. Po izračunu p reu red im o vek to r s tan ja zopet v p rv o tn i v rs tn i red. P o ljubno kom binacijo členkov zajam em o z m atričn im m noženjem s posebno p re - u red itveno m atriko. Iz navedenega ja razvidno, da zadošča za do­ ločitev s tan ja vsakega n iza in s tem tu d i vse kon ­ s tru k c ije le poznavan je zun an je obtežbe in konč­ n eg a deform acijskega s ta n ja vseh vozlišč. 4.2 D eform acijski postopek Po deform acijskem postopku izračunam o d efo r­ m acijsko stan je vseh vozlišč v konstrukciji. P osto ­ p ek poznam o s p red av an j sta tike in iz lite ra tu re . Tukaj navajam o samo k ra tek opis s poudarkom na p rogram iran ju . D eform acijsko stan je vozlišča je podano s tre ­ m i pom iki in tre m i zasuki. V splošnem je nezna­ n ih p r i vsakem vozlišču vseh šest količin. P ri vsa­ kem vozlišču razpolagam o tud i s šestim i ravno­ težnim i pogoji, s k a te rim i je sistem rešljiv , neod­ visno od štev ila vozlišč. D eform acijski vek to r vozlišča op isu je deform a­ cijsko stan je vozlišča in obsega t r i pom ike in tr i zasuke. N eznanke so deform acijski v ek to rji vseh vozlišč konstrukcije . Število neznank je enako šte­ vilu vozlišč, vsako izmed neznank pa sestav lja šest neznanih kom ponent. N eznanke izračunam o z rešitv ijo sistem a li­ nearn ih enačb. K er so neznanke v ek to rji šestega reda, so koeficienti sistem a enačb k v ad ra tn e m a­ trik e šestega reda, desno s tran pa tvo rijo vek to rji šestega reda. Vsaka m atričn a vrstica sistem a enačb, obsega­ joča 6 navadn ih linearn ih enačb, opiše združen ravnotežni pogoj za eno vozlišče. R avnotežni po­ goj vozlišča zah teva, da je rezu ltan ta vseh na vo­ zlišče delujočih sil in m om entov nična. Na vozli­ šče delujejo reakc ije p rik ljučen ih nizov zarad i de­ form acije vozlišča, akcije p rik lju čen ih nizov zaradi deform acije sosednjih vozlišč, reak c ije vzm ete­ n ja vozlišča, zun an ja obtežba, k i se p rek nizov p renaša na vozlišča in ki jo upoštevam o ob nič­ nem deform acijskem stan ju vseh vozlišč (polno- vpetostne sile in m om enti) te r neposredna obtežba vozlišč. K oeficienti sistem a lin earn ih enačb so k v a­ d ra tn e m a trik e šestega reda. K oeficient a,k sestav­ ljajo sile in m om enti, k i delu jejo n a vozlišče i p ri enotni deform aciji vozlišča k. D iagonalni koefici- cient aii so sile in m om enti, k i de lu je jo na vozlišče i ob enotni deform aciji vozlišča i. E lem ent desne stran i, vek to r d; pa sestav lja jo sile in m om enti, k i jih povzroča zunan ja obtežba n a vozlišča i ob nični deform aciji vseh vozlišč (polnovpetostne sile in momenti). K oeficiente ajk, au te r v ek to rje dj izračunam o s prenosnim i m atrikam i. P ri tem uporabim o enač­ bi (10 ) in (12 ), razširim o vek to rje u z in Uk na enot­ ne m atrike šestega reda te r izm enično upošteva­ mo samo deform acije začetkov a li koncev nizov (vozlišč) te r zun an je obtežbe. D obljene vek to rje in m atrike m oram o še tran sfo rm ira ti, če so nizi eks­ centrično p rik lju čen i na vozlišče in pa, če je vozli­ šče podano v lokalnem koord inatnem sistem u. V pliv vzm eten ja vozlišč upoštevam o s tem, da v rednosti vzm etn ih k o n stan t p riš te jem o neposred­ no h koeficientom glavne d iagonale sistem a enačb. N eposredno obtežbo na vozlišča p rištevam o ne- neposredno k v ek to rjem desne stran i. Po dogovoru je lahko vsako vozlišče oprto na podlago a li na eno izmed ostalih vozlišč k o n stru k ­ cije p ro ti po lju b n i kom binaciji deform acij. Opore so defin irane v sm ereh osi lokalnega koord inatne­ ga sistem a vozlišča. V sm eri opore je deform acija poznana, obi­ čajno je n ična, lahko pa ima določeno vrednost (posed podpore). Za to sm er ravno težna enačba n i po trebna, in je tu d i ne m orem o nastav iti, k e r ne poznam o reak c ije podpore. Lahko pa enačbo izlo­ čimo in tako skrčim o sistem enačb. P r i av tom atiziranem postopku p a p redstav lja k rčen je sistem a enačb s p re im enovan jem oštevil­ čenih neznank te r upoštevanje vsake opore posebej veliko izgubo časa in prosto ra v pom niln iku. Ugod­ nejše je p u s titi število neznank nesprem enjeno, nepotrebno ravnotežno enačbo pa zam enja ti s po­ možno enačbo, ki p ri rešitv i avtom atično p rired i deform aciji v sm eri podpore zah tevano vrednost. S tem zajam em o robne pogoje vozlišč za ves n a ­ d a ljn ji račun. Za sm er, v k a te ri se vozlišče i op ira na vozli­ šče k, in v k a te r i naj bo raz lika v deform aciji obeh vozlišč enaka w se glasi pom ožna enačba: U; — Uk = w Z Ui in Uk sta označeni neznan i deform aciji obeh vozlišč. V prim eru, da se vozlišče i opira v neki sm eri na togo podlago, se pom ožna enačba poenostavi: U; = 0 S posebno m atriko op iran ja zajam em o lahko celotno oporno stan je nekega voziišča in obenem korig iram o sistem enačb za vse opore vozlišča. Pni vseh k o rek tu rah pazim o n a to, da oh ran i­ mo m atrik o sistem a enačb sim etrično in pozitivno detin itno , k a r je vedno možno. S p rim ern im ošte­ vilčenjem vozlišč dosežemo tud i, da im a m atrik a sistem a enačb pasovni k arak te r. Za rešitev takega sistem a enačb se izkaže za najugodnejšo m etodo Cholesky (3). Po rešitv i sistem a enačb so nam poznani de­ fo rm acijsk i v ek to rji vseh vozlišč, s tem tud i de­ fo rm acije začetkov in koncev nizov. Po m etodi p renosn ih m a trik lahko izračunam o stan je vsakega n iza in s tem stan je vse konstrukcije . 5. O PIS KONSTRUKCIJE IN SESTAVA PODATKOV Za opis konstrukcije zadostu je običajna skica sta tičnega sistem a z opisanim i geom etričnim i po­ datk i, po d a tk i o različn ih m a te ria lih konstrukcije , poda tk i o k a rak te ris tik ah prerezov, o vzm eteh, obtežbi itd . L okaln i koord inatn i sistem i so oštevilčeni in podani s tre m i koti, ali z v ek to rjem lokalne x-osi in enim kotom . R azlični m a te ria li so oštev ilčen i in podani s svojim i k a rak te ris tik am i. R azlični tip i p rerezn ih ploskev so oštevilčeni in podani s karak te ris tik am i. R azlični tip i vzm eten ja in elastične podloge so oštevilčeni in podani z vzm etn im i konstan tam i te r š tev ilko lokalnega koord inatnega sistem a, v k a ­ te rem delujejo . R azlični vek to rji ekscen tričnosti so oštevilčeni in podani s kom ponentam i. G rede v konstrukciji so oštevilčene, n jihova os in lega je podana vektorsko , ali pa z dolžino te r številko lokalnega k oord inatnega sistem a. V sa­ ki g red i p ripada štev ilka tip a p re rezne ploskve na začetku in koncu, š tev ilka m ateria la , š tev ilka ela­ stične podlage te r štev ilka točkovn ih vzm eti na za­ če tku in koncu grede. Nizi so oštevilčeni, za n jih podam o kom bina­ cijo členkov na začetku in koncu, številko p rv e in zadn je grede v nizu (ostale g rede m orajo b iti za­ poredno oštevilčene) te r š tev ilk i obeh p rik lju čn ih vozlišč. Vozliščem pripada štev ilk a lokalnega koord i­ n a tn eg a sistema, te r kom binacija op iran ja , če je vozlišče oprto. O btežbo podajam o za vsako gredo in vozlišče posebej. Obtežbo lahko sestav lja jo sile in m om en­ ti, zvezna obtežba, skoki v deform acijah , vse po­ dano v poljubni p rosto rsk i sm eri. P rog ram iz ra ­ čuna sam vpliv lastne teže, v p liv tem p era tu re in p rednapetosti. Za račun v p liv a p red n ap e to sti g re ­ de so po trebn i podatk i o legi kab la in o sili n ap e­ n jan ja . P odatk i se po določeni shem i vp isu jejo v po­ sebne form ularje , s k a te rih se na lu k n jaču p re n e ­ sejo n a kartice. R ačunaln ik k a rtice p reč ita te r iz­ p iše zarad i kontro le vse vhodne podatke p red t i ­ skan jem rezultatov. P re d pričetkom ra č u n a n ja p rev e ri program logičnost podatkov te r ja v i od­ k rite napake. 6. REZULTATI Po končanem raču n an ju tiska p ro g ram tab e ­ larično vse n o tran je sta tičn e količine te r defo r­ m acije na začetku in koncu vsake g rede in s tem v p o ljubn i točki konstrukcije . 7. RAČUNSKI PRIM ER — M OST S POŠEVNIM I VRVMI N a slik i Pi je podan p reg led m ostne k o n s tru k ­ cije. V tlo risu vidim o dva g lavna nosilca, ki se v rah lem loku izogneta m ed n jim a sto ječem u p i­ lonu. P rečn i nosilci povezujejo g lavna nosilca na m estih , k je r so p rik lju čen e vrv i. Vse podpore g lavn ih nosilcev so v vzdolžni sm eri m ostu pom ič­ ne, v p rečni in v e rtik a ln i sm eri pa toge. P odpore omogočajo tud i zasuk v p rečn i sm eri. P rečn i no­ silci in v rv i so ekscentrično p rik lju čen i n a os g lav­ n ih nosilcev, p rik ljuček v rv i je povsod izveden členkasto. P ilon je vpet v tem elj in n i neposredno povezan z glavnim a nosilcem a. K er podpore g lav­ n ih nosilcev ne m orejo p rev ze ti ho rizo n ta ln ih re ­ akcij v sm eri m ostu, se vse tak e h o rizon ta lne sile p ren aša jo p rek pilona. P r i v e rtik a ln i obtežbi, si­ m etričn i z ozirom na v e rtik a ln o ravn ino m ostu, je p ilon obrem enjen samo z osno silo, k e r so p rečne horizon talne sile med seboj v ravno tež ju . O m eniti je treba , da program ne upošteva uklona v rv i pod tlačno silo. K onstrukcija m ora b iti taka , da v rv i v nobenem realnem obtežnem p rim eru niso t la ­ čene. N a sliki Po je podana razčlenitev konstrukcije n a grede in nize. G rede so označene s številkam i. S istem je zah teval uvedbo 7 vozlišč, označenih s š tev ilk am i v krogih. O m ejen prostor ne dovolju je p rikaza vseh t i ­ sk an ih rezu lta tov računaln ika . P rikazan i so le re ­ zu lta ti niza št. 39, obsegajočega grede od 39 do 47 za p rim er obrem enitve z desetino lastne teže kon­ strukcije . 8. ZAKLJUČEK P rogram je bil v p ra k s i že m nogokrat uspešno u p orab ljen . Z aradi om enjenega p rosto ra in težke izb ire računskega p rim era , ki naj bi pokazal k a r n a jv eč različn ih m ožnosti program a, naj le om e­ nim o nekaj od teh m ožnosti: R ačun različnih ob težnih prim erov, vp livn ic in v p liv a p red n ap en jan ja p r i m ostovnih konstru k c i­ ja h z ravnim i, ločnim i in lom ljenim i nosiln im i e lem en ti sprem enljivega prereza. R ačun okvirjev s pasovnim i tem elji na e la­ stičn i podlagi. U D K 624.07:621.38 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) S T . 1, ST R. 1—8 B o ru t Dobovišek: RAČUN PROSTORSKIH KONSTRUKCIJ NA ELEKTRONSKEM RAČUNALNIKU Sestavek podaja k ra te k opis novega program a za sta tično preiskavo prostorsk ih konstrukcij na elek­ tronskem računalniku. S program om je mogoče rač u ­ n a ti raznolike prostorske in ravninske, iz lin ijsk ih e le­ m entov sestavljene konstrukcije s poljubnim i robnim i pogoji in poljubno obtežbo. P rogram je osnovan na kom binaciji postopka prenosn ih m atrik in deform acij­ skega postopka. Oba postopka in n juna kom binacija so n a k ra tko opisani. P riloženi računski p rim er kaže nekaj izmed možnosti program a. Račun konstrukcij na p ilo tih v elastičnem m e­ diju. Račun različn ih b ran astih konstrukcij z raz­ ličnim i robnim i pogoji. Račun različno oblikovanih in vzm eten ih s tro j­ n ih delov pod statično obtežbo. Račun kom binacije skeletov s stenastim i jedri, itd. P rogram je p rire jen za raču n a ln ik CDC 3300 in ne u p o rab lja ekstern ih spom inskih enot. Zato so računski časi zelo m ajhni, om ejena pa je veli­ kost konstrukcije . Račun enega obtežnega prim era p ri obsežni m ostovni konstrukciji t r a ja kom aj pol drugo m inuto. P redv idena je razširitev p rog ram a n a neom e­ jeno velikost konstrukcije z neom ejenim številom vozlišč te r n a računan je po teo riji II. reda. L i t e r a t u r a 1. B orut Dobovišek: »Reševanje prostorskih eno­ osnih sistemov s pomočjo elektronskega računalnika«. M agistrska naloga, L jubljana 1970, F ak u lte ta za stro j­ ništvo univerze v L jubljani. 2. D ieter W ithum : »Berechnung räum licher S tab­ werke«, der B auingenieur 41 (1966), H eft 12. 3. R. Z urm ühl: »Matrizen«. S pringer — Verlag, Berlin (Göttingen) Heidelberg, 1958. UDC 624.07:621.38 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 1, P P . 1—8 Borut Dobovišek: STATICAL ANALYSIS OF SPACE CONSTRUCTIONS ON A COMPUTER The artic le is a short presen tation of a new pro­ gram for th e sta tical analysis of space constructions on a com puter. W ith this p rogram one can calculate d ifferent space and plane constructions, m ade of linear elements, w ith d iffe ren t boundary conditions and loads. The program is based on a com bination of the m atrix progression m ethod and deform ation method. Both m ethods and th e ir com bination are described briefly. The supplied exam ple illu stra tes som e of the possi­ bilities of th e program . Metodološki pristop k proračunu ekonomske efektivnosti programirane investicije UDK 338.984:624.07 P e ta r M adžarac , dipl. oec. 1. UVOD V prašan je obsega in s tru k tu re razširjene re ­ produkcije v narodnem gospodarstvu je zelo za­ pleteno in iz n jenega g iban ja izhaja jo učinki, ki različno odsevajo na razvoj gospodarstva in s tan ­ dard p reb ivalstva . Kako hude posledice lahko iz­ zovejo nezadostno u tem eljena in neekonom ski p ro ­ učena inv estiran ja , smo se lahko d o stik ra t p re ­ p riča li iz p rak se v naši donedavni pretek losti. Toda vse in tenzivnejši razvoj sam oupravnega sistem a in dohodkovni odnosi zah tevajo tak p r i­ stop na področju v lagan ja v nove proizvodne kapacite te, s k a te rim bi zagotovili ne samo v rn itev sredstev za enostavno reprodukcijo , pač pa tud i m aksim alno akum ulacijo za splošno potrošnjo in nova gospodarska v laganja. Na tem m estu ne bomo posegali v teo re tične postavke in m odele o efek tih in vestiran ja , kak ršn e je dala cela v rs ta pom em b­ nih ekonom istov in teo retikov v svetu — kot G eorge T erborgh z m etodo »MAPI«, Gerbel, R u- m elova m etoda, L. K antorovič, T. H ačaturov, m e­ toda M incova in d rugi — pač pa bom o poskušali podati logični p ristop in sk lepan je glede vodenja ekonom ije v lagan j, k i bo upošteva l celo vrsto kom ponent, k i so pom em bne za rezu lta te efek tiv ­ nosti p ro g ram iran e investicije. 2. M EDSEBOJNA ODVISNOST VIŠINE IN V ESTICIJSK EG A VLAGANJA IN ČASA A K TIV IRA N JA IN V ESTICIJE Z v lag an jem družbenih sred stev — gledano bodisi s s tra n i splošnodružbene skupnosti, bodisi s stališča delovne organizacije — težim o k čim ­ bolj učinkov itim rezu lta tom ozirom a oplojevanju vloženih sredstev . Skoraj po p rav ilu , a tud i v od­ visnosti od velikosti investicije, tehnoloških spe­ cifičnosti in m ožnosti f in an c iran ja obsega perioda izg radn je večjih proizvodnih k ap ac ite t čas, ki je d aljši od enega leta. To je čas sukcesivnega v lag a ­ n ja , a h k ra ti tu d i zam rzovan ja sredstev, k i se bodo začela v rača ti šele z dokončanjem zadevnega ob­ je k ta in njegovim vstopan jem v proizvodnjo. O gle­ d a li si bomo ta pojav n a konkre tnem p rim eru (zarad i lažjega sp rem ljan ja podajam o zaokrožene štev ilke v m ilijonih d inarjev). Za izgradnjo nekega industrijskega o b jek ta so p red v id en a sredstva v znesku 5200 din in sicer: d in a) fiksne in v e s t ic i je .............................. 3680 od tega: gradbeni d e l .............................................1700 o p r e m a ....................................................... 1900 d r u g o ................................................... 80 b) obratna s r e d s t v a ................................... 1520 Z adn ji znesek smo dobili iz razm erja m ed stro šk i proizvodnje in p redpostav ljen im koeficien­ tom o bračan ja 3,8 letno (glej spodnjo razd e litev p ro g ram iran eg a skupnega dohodka). Toda po investic ijskem program u je p re d ­ v idena izg radn ja objekta, to je v lagan je v fiksne investic ije v etapah, se p ra v i skozi razdob je š tir ih le t: G ra d b e n a d e la O p re m a O stalo S k u p a j 1 . leto . . . 400 — 30 430 2. leto . . . 800 400 50 1250 3. leto . . . 400 750 — 1150 4. leto . . . 100 750 — 850 1700 1900 80 3680 V tem p rim eru p ride do zam rzovanja sredstev V štirile tnem in te rv a lu in če je stopnja, po k a te rih se obračunavajo izgube za rad i zam rzovan ja npr. 6 °/o, potem bi b ila — po p lan iran em tro še n ju in ­ vestic ijsk ih sredstpv, ko t je podano v zgorn jem p r i­ kazu — na d an p rvega ja n u a r ja vsakega le ta v rednost vloženih sredstev , skupno z obračunanim i izgubam i zarad i zm rzovanja (Kf), n asledn ja : K f = K X Ipn V našem p rim eru bi to znašalo, ko t sledi: K f = 430 X I38 I38 = 1,26677008 Kf = 430 X 1,26677008 Kf = 544,71 Kf = 1250 X I3e I36 = 1,1940523 Kf = 1250 X 1,1940523 Kf = 1492,56 1. leto Kfg = 430 X I.,« Kf = 544,71 2. leto Kfg = 800 X I36 I36 = 1,1940523 Ifg = 800 X 1,1940523 K f = 1492,56 Kf„ - - Kf„ = 450 X I3« I36 = 1,1940523 Kf = 450 X 1,1940523 Kf = 537,32 3. leto Kfg = 440 X I84 Kfo = Kfg = 400 X 1,12550881 K fo = Kfg = 450,20 Kfo = Kf = 1150 X I34 I34 = 1,12550881 Kf = 1150 X 1,12550881 Kf = 1294,33 Kf = 850 X I32 I32 = 1,061208 Kf = 850 X 1,061208 Kf = 902,03 4. leto Kfg = 100 X I32 Kfg = 100 X 1,061208 Kfg = 106,12 750 X I34 750 X 1,12550881 844,13 Kfo = 750 X I32 Kfo = 750 X 1,061208 Kfo = 795,91 Od drug ih investicij (v skupnem znesku 80) se j ih 50 nanaša na p a ten te in licence, k a r povečuje s tro šk e oprem e v drugem letu , a 30 n a odkupe in škode, k a r povečuje stro ške g radbenega dela v p rv e m letu. Povečani stroški sredstev za investic ije (Kf) so d o b ljen i na tem elju obračuna polle tn ih razdobij (n), in je n a rav n o tu d i stopn ja (p) za d v ak ra t zm an j­ šana. Na ta način dobljena sum a v rednosti vlože­ n ih sredstev po letih d a je skupno vrednost fik sn ih investic ij v višin i 4233,63 din, k a r je za 15 %> višje od nom inalno p redv idene sum e za investicijo , k a te ro obravnavam o. Torej imamo skupno vloženih sredstev: din a) v osnovna s r e d s t v a ......................... 4234 b) v obratna s r e d s t v a ......................... 1520 Skupaj . . . 5754 Na tem elju analize in m ožnosti p la s ira n ja na trž išču , tehnologije in pro izvodnih k ap ac ite t in ­ vestic ijskega objek ta znaša p redv idena pro izvod­ n ja 240.000 kg izdelkov »A«, p ro g ram iran a cena izde lka 0,0275 din/kg, to re j je skupna v red n o st p ro izvodn je (SP) podana z vsoto 6600 d inarjev . S tru k tu ra v rednosti ozirom a stroškov p ro g ra ­ m ira n e proizvodnje po elem entih iz p lansk ih k a l­ ku lac ij znaša: din 1. M ateria ln i stroški ( M ) ......................................... 3300 1.1 osnovne surovine in pomožni m ateria l . 1150 1.2 gorivo in m a z iv o .....................................................380 1.3 u s l u g e ...................................................................... 1520 1.4 drugi m ateria ln i s t r o š k i .............................. 250 2. A m o r tiz a c i ja ............................................................. 280 3. D o h o d e k .................................................................. 3020 3.1 osebni d o h o d k i .............................................. 2200 3.2 a k u m u la c i ja ..........................................................820 3.2.1 akum ulacija za splošno potrošnjo in ne­ gospodarske in v e s tic i je .....................................320 3.2.2 akum ulacija za gospodarske investicije 500 3. IZBOR EFEKTOV, KI JIH BOMO OPAZOVALI 3.1 K oeficien ti ren tab ilnosti program irane in vestic ije Sam a delovna organizacija, p rav tako p a tu d i š irša d ružbena skupnost s ta v p rv i v rs ti za in te re ­ sirani, da se iz tekočega poslovanja o stv a rja m aksi­ m aln i p rira s tek sredstev n a enoto vloženih sred­ stev. G ledano s tega v idika n i vseeno, koliko znaša razdobje zm rzovan ja ozirom a razdob je ak tiv iran ja investicije, k i jo obravnavam o. V sekakor so ugod­ nejša tis ta v lagan ja , k i im ajo k ra jš i ro k vračan ja sredstev g lede n a oplojevanje, iz česar sledi aku­ m ulacija za nova investiran ja . Če sprejm em o to ugotovitev, bom o izračunali koeficiente ren tab ilnosti, p r i čem er nas bo vodil k rite rij m aksim alnega p rira s tk a ozirom a potrošnje akum ulacije v gospodarske investic ije : a) R azm erje m ed vloženim i sred stv i (I) in p r i­ rastom akum ulac ije (A A) nam pokaže »koeficient ren tab ilnosti po akum ulaciji« (q), to re j im am o: A A q = ~ r 500 q = 0,087 b) R azm erje m ed vloženim i s red stv i v inve­ sticije in p rira s to m dohodka v enem le tu bomo dobili s pom očjo »koeficienta ren tab iln o sti po do­ hodku« (r): A D 3020 5754 r = 0,525 c) »K oeficient s tru k tu re dohodka« (k) je p r i­ kazan z razm erjem koeficientov ren tab iln o sti po dohodku in po akum ulaciji: r 0,525 k ~~ 0,087 k = 6,034 č) O snovni p aram eter, k i b i ga upo rab ili za oceno efek tov investicij z g ledišča skupnosti, bi b ila fo rm ula ren tab iln o sti (a), k i n am prikazuje, kolikšen bo p r ira s t dohodka v celoti za razdobje funkcion iran ja podanih investicij: o = k [(1 + q)n - 1 ] a = 6,034 [(1 + 0,087)10 - 1] a = 6,034 [1,08710 - 1] o = 6,034 [2,302 - 1] o = 6,034 • 1,302 o = 7,856 K ot razdob je opazovanja (n) ozirom a funkcio­ n ira n ja in v estic ije smo vzeli 10 le t, kolikor znaša poprečna doba investicije v zadevno opremo. 3.2 Proračun stroškov pro izvodn ih fak to rjev Z a no rm alno po tekan je proizvodnega procesa n asta ja jo določeni stroški, ki so dete rm in iran i z nasledn jim i p rim arn im i fak to rji: 1 . v ložena sredstva, 2 . m a te ria ln i stroški, 3. živo delo. N jihov k a ra k te r in velikost s ta rezu lta t kom ­ b inacije pro izvodnih fak torjev , k a r je pogojeno s specifičnostm i tehnološkega procesa p r i k o n k re t­ nem objektu . V račan je sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo je mogoče zagotoviti skozi ostvarjeno in realiz irano proizvodnjo. Z upoštevan jem razm erja v red n o sti le tne p ro ­ izvodnje in le tn ih stroškov v loženih proizvodnih fak to rjev dobim o »koeficient p ro d u k tivnosti p ro ­ izvodnih fak to rjev« (e), k i m ora b iti: e < 1 , če se doseže enostavna reprodukcija, se p ra v i poslovanje brez izgube. Torej je: — + M + Rp n T a koefic ien t je sinteza investic ijsk ih stroškov (vloženih sredstev) in štev ila le t funkc ion iran ja PlI I , k a r d a je alikvotni del teh stroškov na eno leto, m a te ria ln ih stroškov (M) in stroškov živega dela (Dp) z ene s tran i te r v red n o sti proizvodnje (SP) z d ru g e stran i. Iz p re jšn jeg a poglavja smo videli, da znašajo skupno v ložena sredstva v ob jek t, toda povečana zarad i pasiv izacije do razdob ja ak tiv iran ja , 4234 d inarjev , od k a te rih se nanaša na: a) A n = Ifg X Vpg A n = Ifg X Vo.oe30 A n = 2056 X 0,07264891 A n = 149,37 n b) A n = Ifo X Vp ° A n = Ifo X Vo.oe10 A n = 2178 X 0,13586796 A n = 295,92 k a r pom eni skupaj 445,29 din. c) Za ob ra tna sredstva (I0u) so stro šk i p re d ­ s tav ljen i z letn im i obrestm i (p) v višini 6 % , to re j im am o : lob = 1520 X 0,06 I0b = 91,20 din Po tem znašajo skupn i stro šk i vloženih sredstev n a leto> 536,49 ali okroglo 536 d inarjev . č) Po ka lku lac iji p ro g ram iran eg a proizvodnega procesa znašajo m a te ria ln i stro šk i 3300 d in (glej s tru k tu ro v poglav ju 2). d) K ar zadeva osebne dohodke, je tre b a p r i­ pom niti, da je nu jno sp re je ti in upošteva ti neko dejstvo ■— to dejstvo je tendenca zakonitega veča­ n ja osebnih dohodkov. P ra k sa je p ri n as pokazala n a to tendenco zlasti v zad n jih 15 le tih (tukaj bomo ab strah ira li nom inalno povečanje n a tem elju sprem em be cen, to rej upoštevam o samo sp rem em ­ be rea ln ih osebnih dohodkov). K er ta k a zakoni­ tost p r i nas dejansko obstaja , b i ne bilo realno, da je ne upoštevam o in ne vkalku liram o tega po­ rasta , k ad a r se p ro g ram ira jo efek ti investicije. K er je za izgradnjo proizvodnega ob jek ta po­ treb n o razdobje več le t (v našem p rim eru 4 leta), lahko z gotovostjo p ričaku jem o, da bo do le ta a k ti­ v ira n ja ob jek ta prišlo tu d i do sprem em be tj. do do po rasta osebnih dohodkov. In p rav ta p o rast m oram o vzeti ko t eno izm ed kom ponent za p ro ra ­ čun koeficienta p rod u k tiv n o sti pro izvodnih fa k to r­ jev (e). V naspro tnem p rim eru b i b ili e fek ti, k a te re izračunavam o, n e rea ln i že v sam em tre n u tk u p ro ­ je k tira n ja zadevne investic ije . G lede na to b i po­ p rečn i osebni dohodki v desetle tnem razdob ju (Dp), začenši z letom p ro g ram iran ja in ob p red p o stav lje ­ n i s topn ji p o rasta 1 °/o letno , znašali: R [(1 + m)n - 1] ■Up m X n a) g rad b en i d e l ........................... 2056 din b) o p r e m o ......................................2178 din k a r v našem p rim eru znaša: Recimo, da je tra jn o s t g rad b en ih objektov 30 let, a oprem e 10 let, p ri ob restn i s topnji 6 °/o. Tedaj bo znašala vrednost an u ite t ozirom a s tro ­ škov osnovnih sredstev, po treb n ih za izračunavan je koeficienta »e«: Dp Dp 2200 [(1 + 0,01)10 - 1] 0,01 X 10 2200 [1,0110 - 1] 0,10 2200 [1,105 - 1] 0,10 2200 X 0,105 0,10 231 0,10 2310 din 4. SK LEP N a tem elju p redhodn ih pro računov lahko do­ končno izračunam o koefic ien t p ro d uk tivnosti p ro ­ izvodnih fak to rjev (e) iz fo rm ule: Glede na to, da smo vzeli poprečne osebne do­ hodke v 10-le tnem razdobju, nam tu d i ta koefi­ cient (e) p red s tav lja poprečni koeficient. K er je e < l , vidimo, da je poslovanje pozi­ tivno. K olikor se »e« oddalju je od 1 v sm eri proti ničli (0), toliko je efek tivnost večja. N a ta način je omogočeno in v es tito rju ozirom a u p rav n im orga­ nom delovnih organizacij, da ob sp re jem an ju odlo­ čitve glede iv es tiran ja v določeni pro izvodni obrat (objekt) brez d ilem e in o bo tav ljan ja sprejm ejo ob­ jek tiv izirano odločitev. Ta bo tem eljila n a eksak t­ no določenem proračunskem m odelu, p r i čem er so m aksim alno upoštevan i vsi fak to rji, k i z večjo ali m anjšo in tenzivnostjo vp livajo na končne učinke po ak tiv iran ju p rog ram irane investicije. S kom parativno analizo m ed razn im i p rogra­ m iran im i v a rian tam i in na tem elju p rim erjave Dp = D„ = D P = Dp = S Dp [(1 + m)n - 1] Ifg • Vpg + I ,0 • V p° + Iob • p + M + --------- -n t— n--------- e = -------------------------------------------------------------------------------------- SP Iz teg a sledi: _ 149,37 + 295,92 + 91,20 + 3300 + 2310 6600 _ 6146,49 6600 e = 0,9313 U D K 338.984:624.07 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) S T . 1, ST R . 9—12 P e ta r M adžarac: METODOLOŠKI PR ISTO P K PRORAČUNU EKONOMSKE EFEKTIVNOSTI PROGRAM IRANE INVESTICIJE V prašan je obsega in s tru k tu re razširjene rep ro ­ dukcije v narodnem gospodarstvu je zelo zapleteno. Iz n jenega gibanja izhaja jo učinki, ki različno odsevajo na razvoj gospodarstva in na standard prebivalstva. Č lanek podaja ekonom ske osnove in prak tičen p rim er iz računavan ja fak to rjev in koeficientov, ki določajo ren tab ilnost p rogram irane investicije. Na tem elju an a ­ lize in p rim erjave m ed razn im i varian tam i in koefi­ c ien ti se je možno odločiti za optim alno rešitev. predhodno iz računan ih koeficientov q, r, k, o in e se je p rav lah k o odločiti za na jop tim alnejšo va­ rianto . L i t e r a t u r a 1. F ilip Vasic: »F inanciranje p riv rednog razvoja« izd. 1966. 2. F rank lin G. Moore: »P lan iran je i kontro la pro­ izvodnje, New York, 1959 g. 3. Dr. D im itrije Mišič: »Investicije i p riv r. razvoj« iz 1960. P r e v e d e l : p ro f . B. F . UDC 338.984:624.07 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 1, P P . 9—12 P eta r M adžarac: A METHODOLOGY FOR THE ECONOMICAL EFFECT CALCULATION BY INVESTMENT PROGRAMMING The question of size and s tru c tu re of extended reproduction in th e national econom y is highly complicated. The resu lts from the m otion of this p ro­ blem are th e effects w ith d iffe ren t reflection on the developm ent of economy, and on th e common prospe­ rity. The pap e r trea ts the economical bases and gives a p ractical exam ple for the calculation of factors and coefficients determ ining the p rofitab leness of invest­ ment. On th e basis of the analysis and com parative calculus betw een various a lte rna tives and coefficients the decision fo r th e optim um solution is possible. mnenje in br i t i ha NEKAJ PRIPOMB K ČLANKU »AKCIJA VODE NA REČNE ZGRADBE« Članka, k i je bil pod tem naslovom objavljen v zadnji številk i G radbenega vestnika 1970, sem bil zelo vesel. Kolega S tarič je s člankom predvsem pokazal, da je problem , k i ga pogosto zanem arjajo, videl in do­ jel in ga skuša rešiti, po drugi p la ti pa obravnavana snov kaže, kako zelo — in vedno bolj — so misleče­ mu gradbenem u inženirju razen trdnosti, statike in dinam ike po trebna tud i osnovna poznavanja zakoni­ tosti m ehanike stisljiv ih in nestisljivih tekočin. V član­ ku pa je nekaj podatkov, ki niso točni in bi jih s temi pripom bam i rad dopolnil. Reynoldsovo število je param eter, ki je nastal ob proučevanju toka v ceveh in pom eni zato linearna količina d na jp re j direktno prem er cevi. Šele pozneje so nastali različk i Reynoldsovega števila, k je r je pone­ kod p ri toku s prosto gladino d zam enjan s š tirik ra t­ nim h idrav ličn im radijem R. P ri izrazih, s katerim i določamo oblikovni odpor teles v toku, je brezdim en- zijski koeficient C odvisen od Reynoldsovega števila. V jubileji v Prof. dr. tehn. Lujo Suklje, dipl. gradb. tem Reynoldsovem številu pa je pom en linearne d im en­ zije različen; p ri potopljenem valju je to d irek tno p rem er va lja D in ne 4 R. Odtod v prikazanem p rim eru N ni 1,74 . 106, am pak 2,0 . 0,5 . 106/1,15 = 0,875 . 10«. P rim er je slučajno tako izbran, da je p ri obeh zgoraj izračunanih Reynoldsovih številih sila, s katero se valj zoperstav lja toku, ista, ker je C v območju obeh N isti. V drugem poglavju je v enačbi sila_R izvedena d i­ rek tn o iz teorem a o količini gibanja. Če isto količino izvedem o iz Bernoullijeve enačbe, dobimo za R = o Sv2/2, to rej polovico tis te vrednosti, ki jo določa uporaba teorem a o količini gibanja. In končno: le v skrajnem prim eru, ko ni p rav no­ bene druge možnosti izračuna, bi si upal zakonitosti, ki veljajo za rečni steber v toku, p rim erja ti z zako­ nitostm i, ki veljajo za avionska krila. P ri m ostnem steb ru imamo opravka s prosto gladino in s svoje­ v rstn im h itrostn im poljem. R azen tega se stisljiv zrak p ri velik ih h itrostih obnaša drugače kot nestisljiva voda in je treba pred prenosom eksperim entaln ih po­ datkov n a konkretn i p rim er dobro preveriti, v k ak š­ n ih pogojih so bili eksperim enti napravljeni. J . B le iw e is inž. — šestdesetletnik Slovenski javnosti, p redvsem tehnični, prof. Š uk- lje ta ni treba p redstav lja ti. S svojo nenehno u s tv a r­ jalnostjo , delavnostjo in kritičnostjo ' se je sam p re d ­ stav il in pridobil velik ugled in spoštovanje na vseh poljih delovanja: p ri pedagoškem delu na univerzi, kot znanstvenik in raziskovalec, kot p rak tičen stro ­ kovnjak, kot aktiven prosvetn i delavec in ko t delaven član strokovnega društva. N aslednji skopi podatki im ajo zato le nam en, da osvetlijo njegovo prehojeno pot in pokažejo plodno dosedanjo ustvarjalnost. Po diplom i na gradbenem oddelku univerze v L ju b ­ lja n i je postal prof. Šuklje 1935. leta inžen ir-dnevničar p ri h idrotehničnem oddelku banske uprave v L ju b ­ ljani. L eta 1938 je nastopil m esto suplenta, v le tih 1940—46 p a je bil profesor n a tehnični srednji šoli v L jub ljan i. Na ljub ljansk i un iverzi je le ta 1946 dokto­ r ira l iz tehničnih ved z d isertacijo »Drsenje tem eljn ih ta l pod učinkom brezkra jnega brem enskega pasu« in posta l docent tehniške fakultete . Leta 1951 je bil izvoljen za izrednega, 1957 pa rednega profesorja za p redm ete m ehanika ta l in osnove tehnične m ehanike, n a fak u lte ti za rudarstvo , m etalurgijo in kem ijsko tehnologijo. Od le ta 1960 da lje je z isto dolžnostjo na fak u lte ti za arh itekturo , gradbeništvo in geodezijo. L eta 1969 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti. V obdobju od ’ leta 1961—64 je bil član sveta za šolstvo SRS, od leta 1963 dalje pa je bil član upravnega odbora sk lada Bo­ risa K idriča, v obdobju od 1. 1965 do 1969 je bil član kom isije skupščine SRS za proučitev visokega šolstva, od le ta 1967 dalje je predsednik skupščine izobraževalne skupnosti SRS. Ko je v okviru in š titu ta za tehnično m ehaniko un iverze v L jubljani prof. A. K rš i le ta 1938 ustanovil labora to rij za m ehaniko tal, je prof. Šuklje organizi­ ra l delo v tem labo ra to riju ; ves čas je bil njegov p redsto jn ik te r je neposredno vodil vse raziskovalne naloge in strokovne štud ije laboratorija . Znanstveno, raziskovalno in strokovno delo prof. Šukljeta obsega vsa področja m ehanike tal. V okrog 40 objavljenih znanstvenih razpravah te r okrog 30 objavljenih stro ­ kovnih člankih in poročilih je obravnaval predvsem trdnostne značilnosti tal, učinke lezenja, problem e kon­ solidacije te r reološke značilnosti zemljin. P ri založbi W iley-Interscience je izšla le ta 1969 v angleščini n je ­ gova 571 stran i obsegajoča kn jig a Rheological Aspects of Soil Mechanics. K njiga je b ila v svetu zelo ugodno sprejeta , vzbudila je veliko zan im an je in o njej je bilo nap isan ih veliko ugodnih ocen. Prof. Šuklje je izde­ lal ali vodil vrsto ekspertiz, geotehničnih študij in re ­ cenzij projektov s področja g rad n je dolinskih pregrad, m elioracijskih kanalov in nasipov, plazov, podpornih zidov, p ristan išk ih objektov, rudn išk ih kopov, sanacij plazov te r tem eljen ja indu strijsk ih objektov, mostov in m onum entalnih zgradb. Sodeloval je p ri raznih strokovnih svetih in p ri p rip rav i za tem eljenje. Prof. Šuklje je vzgojil vso slovensko povojno ge­ neracijo strokovnjakov s področja m ehanike ta l in kot in ic ia tor ustanovitve in dolgoletni zaslužni funkcionar iz naših kolektivov POSEBNA STROKOVNA SLUŽBA ZA RAZVOJ PODJETJA O dbor za organizacijo in razvoj GIP Gradis je sklenil p redlagati delavskem u svetu, da se ustanovi v pod je tju posebna strokovna služba z naslednjim okvirn im delovnim program om : razvoj podjetja in njegove organizacije, razvoj vseh v rst dejavnosti v podjetju , raziskava tržišča, sm otrno pridobivanje in v lagan je sredstev v razvojno dejavnost, zbiranje, sp rem ljan je te r posredovanje dom ače in tu je doku­ m entac ije o izvedenih objektih . KAJ BO GRADILA MARIBORSKA GRADISOVA ENOTA V 1971 Realizacija te enote v 1970 je dosegla 110 m ilijo­ nov d inarjev , za letošnje le to pa je že zagotovljeno delo za 80 milijonov. Naj naštejem o vsaj najpom em b­ nejše objekte, ka tere že g rade a li pa predvidevajo gra- disovci, da jih bodo zgradili. V P tu ju se je začela g rad n ja novih objektov za »Perutnino« v vrednosti okrog 15 milijonov. P tu j im a za le to 1971 zagotovljeno še eno veliko gradbišče: M ercator in P anonija bosta sred i P tu ja usposobila nov poslovni objekt s trgovinam i v približno enaki v red ­ nosti. N adalje bo le ta 1971 v R adencih še precej dela, vsaj za kakšnih 20 m ilijonov (dokončanje hotela, b a­ zen s te rap ijo itd.). Tudi v Portorožu bodo imeli M a­ riborčan i še precej nalog, saj računajo v tem obm or­ skem središču vsaj na 12 m ilij. din dohodka (nova k av a rn a Jad ran , dograditev depandanse hotela »Ves­ na« v Luciji pri Portorožu). V M ariboru pa bo G radis g rad il ob Gosposki cesti sedem etažni stanovanjski blok z 80 stanovanji, k i bo velja l p rav tako približno 15 m ilijonov dinarjev. V M ariboru je tudi predvidena g rad n ja nove hale za »Elektrokovino« v vrednosti okrog 5 m ilijonov din. Če seštejem o samo naše objekte, že dobim o vrednost več kot deset m ilijonov dinarjev. Seveda pa seznam novih gradbišč, ki bodo zaži­ vela v letu 1971 ali pa so že zaživela, s tem še ni izčrpan. Blizu tovarne MTT v M ariboru bodo gradili oporni zid in objekt za črpa lne naprave, ta investicija pa je predvidena n a okroglih 3 m ilijone dinarjev. V Jugoslovanskega d ruštva za m ehaniko ta l in tem eljen ­ je vplival na razvoj te stroke v vsej državi. Z refe­ ra ti in diskusijskim i prispevki je sodeloval na mnogih m ednarodnih in dom ačih kongresih in posvetovanjih s področja m ehanike ta l in dolinskih pregad. Z raz­ iskovalno in strokovno dejavnostjo je držal korak z razvojem m ehanike ta l v svetu te r je tem u razvoju prispeval adekvatn i del. K ot gost je predaval n a šte- vlnih domačih in tu jih univerzah in akadem ijah in na njegovo iniciativo so bili p ri nas številni em inent­ ni strokovnjaki svetovnega slovesa. Tako je vključil svoj laboratorij v krog najboljših laboratorijev in p ri­ speval k njegovi afirm aciji v svetu. L. 1964 je prof. Š uklje prejel nagrado sklada B ori­ sa Kidriča. Za delo v NOV je bil ju lija 1964 odlikovan z m edaljo zasluge za narod, za znanstveno, prosvetno in vzgojno delo pa novem bra 1965 z redom republike s srebrnim vencem. D ecem bra 1965 ga je Zveza g rad ­ benih inženirjev in tehnikov imenovala za svojega častnega člana. Ad m ultos annos! i. sovine teku so tud i pogovori s tovarno TAM za g radn jo ve­ like nove hale s površino približno 10.000 m 2. V L ju ­ tom eru že gradijo veliko novo trgovino za podjetje »Vesna«, novi objekt pa bo veljal približno 7 milijonov. V rh tega pa je n a v idiku še precej m anjših del in objektov. S kratka, M ariborčani imajo za leto 1971 že skoraj polne roke dela. ASFALTNE BAZE GREDO DOBRO V PRODAJO V m ariborskih gradisovih kovinskih obratih so začeli lan i izdelovati domače asfaltne baze z zm oglji­ vostjo 45 ton na uro. Ta proizvod, ki je skoraj celotno p ro jek tiran in tu d i izdelan v podjetju, je nalete l na tržišču na zelo dober sprejem . P rv ih pet asfa ltn ih baz, ki so jih izdelali lani, je že prodanih, in sicer v Titov Veles, Šibenik, K utino, Zagreb in M aribor. K upci so večji del cestna in g radbena podjetja. Izvedeli smo, da je med gradbenim i in cestnimi podjetji že p recejšn je zanim anje za te dom ače izdelke, tako da je že več reflek tan tov za asfaltne baze po tr­ kalo na G radisova v rata . Seveda so zm ogljivosti KO M aribor omejene, saj bodo v letu 1971 lahko izdelali kvečjem u pet do šest takšnih baz. V sekakor pa je domači proizvod, ki velja približno 1,3 m ilij. d inarjev, najm anj 20 Vo cenejši od tovrstn ih uvoženih izdelkov, pri tem pa kakovost p rav nič ne zaostaja za tu jim i bazami. Nič čudnega torej, da gredo asfa ltne baze G ra­ disa dobro v prodajo in da se vedno več kupcev iz vseh k rajev Jugoslav ije zanim a zanje. Vse kaže, da si bodo G radisove asfa ltne baze pridobile m ed grad­ binci tak ugled, kot protitočni betonski mešalci. NOV MOST ČEZ DRAVO Most p ri Ruti, med Falo in Ožboltom bo povezo­ val Lovrenc na P ah o rju in bližnje vasi s sodobno be­ tonsko cesto M aribor—Dravograd. O bjekt financira m ariborska skupščina in bo ve­ ljal okrog 5,5 m ilijona dinarjev, ker bo skoraj polo­ vica tega zneska po trebna za ureditev zahtevnih p ri­ ključkov in opornih zidov na obeh straneh mostu. N ačrte za m ost so pripravili v m ariborskem cest­ nem podjetju, v M etalni in v Tehnogradnjah , ki so most tudi pričele graditi, sedaj pa ga bo dokončal GIP Gradis. Most bo dolg v celoti 106 m, sam e jek lene kon­ strukcije je 96 m. Š irok bo 8,20 m, od tega odpade na samo vozišče 6,50 m, n a vsaki stran i pa je še pločnik za pešce. Most im a šest opornikov v D ravi, ki jih je postavilo zagrebško podjetje G eotehnika po sistemu Benotto. Most bo izročen prom etu in dograjen najpozneje v juniju , m orda pa celo v m aju letos. NA URO DO 6000 PIŠČANCEV Nedaleč od P tu ja ob Zagrebški cesti investitor »M esokom binat-Perutnina« z več novim i objekti po­ večuje svojo proizvodnjo in rentabilnost. Gre za razširitev in izpopolnitev perutninske klavnice in hladilnice in hk ra ti za usposobitev neka­ te rih novih objektov. GIP Gradis je pričel z gradnjo že 21. oktobra lani, toda zem eljska dela z izkopi so se začela šele prve dni decem bra. Do konca le ta 1971 bo treb a dobro delati, saj na tem gradbišču čaka g rad ite lja k a r 15 novih objektov. Č eprav so to večji del visokopritlični in delno enonadstropni objekti, pa gre vseeno za p re ­ cejšnje površine. Tako bo im ela nova predelovalnica več kot 2000 m 2 površin (71 X 30 m), ne dosti m anjši objekti pa so nova klavnica (40 X 40 m tlorisne povr­ šine), nova hladilnica (40 X 35 m), hlev za živino (60 X 19 m), nova živinska klavnica (40 X 28 m) in drugi objekti. V novih ob jektih bodo lahko zaklali in predelali 5000 govedi, 3000 te le t in 25.000 svinj. Peru tn inska klavnica pa bo im ela zm ogljivost do 6000 piščancev n a uro. V sklopu novih objektov bo u re jen a tudi so­ dobna predelava živilskih odpadkov. D nevno bodo v novih objektih zaklali 20 govedi, 17 te le t in do 100 svinj. Po predračunu bo gradnja novih zgradb veljala približno 15 m ilijonov dinarjev. N ačrte so pripravili v podjetju »Slovenija projekt«. Ekonom ski in tehno­ loški del za nove objekte je prip rav ilo zagrebško pod­ je tje »Agroinženiring«. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Iz letošnje 1. številke »Glasnik« — delovne skup­ nosti INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA — L jubljana povzemamo: — V letu 1970 je ta kolektiv dosegel b ru to rea li­ zacijo 300 m ilijonov dinarjev. — IMP zaposluje skupaj s 325 vajenci 2760 članov. — 4. decem bra lan i je podjetje svečano prosla­ vilo dvajseto obletnico sam ouprav ljan ja in predstav lja vodilno specializirano m ontažno-instalatersko podjetje gradbeništva v Sloveniji. — P ravkar sp reje ti novi s ta tu t naj omogoči izvr­ šitev petletnega razvojnega program a, katerega glavni elem enti so: stabilnost v poslovanju z večjo orientacijo na tu ja tržišča, izvedba rekonstrukcij obratov in novih investicij za m odernizacijo proizvodnje, še bolj in ten­ zivno izobraževanje kadrov, povečanje kvalite te in h i­ trosti izvršenih del, večja skrb raziskavi trga, osvo­ jitev novih tehnoloških dosežkov, še večje sodelovanje z gradbenim i podjetji, tem eljite jša opera tivna p rip ra­ va, večja serijska proizvodnja, n ad a ljn ja uveljavitev podjetja v javnosti in ne nazadnje tu d i povečana skrb za člane kolektiva. KRATKE VESTI IZ SGP »GRADIŠČE« CERKNICA Glasilo tega gradbenega delovnega kolektiva je s prvo letošnjo številko stopilo že v drugo leto izhaja­ nja in in form iranja vseh svojih članov. Iz omenjene številke so tudi naslednje novice. P ostavljeni proizvodni p rogram za 1970 v višini realizacije 20 milijonov din je bil celo presežen. P re ­ dali smo investitorjem , ozirom a kupcem: — razstavni paviljon za BREST v Cerknici, — 20 stanovanj za trg v Logatcu, — sušilnico lesa v G jerovem in industrijsk i ob­ jekti v T rščah v Gorskem K otorju, — do 3. faze zgrajeno osem letko v S tarem trgu (kot kooperanti SGP Grosuplje), — pod streho je 30-stanovanjski blok v Cerknici in industrijska hala za nerjaveča pom ivalna korita v Ložu. V 1970 smo nabavili skoraj za 1 m ilijon d inarjev nove gradbene opreme in to: žerjav, buldožer TG-90, 7-tonski kam ion FAP s prikolico, 30-tonski silos za cem ent itd. K er smo v pretek lih 2 le tih z deli v Umagu in S avudriji p ri investitorjih pridobili ugled zaradi k a ­ kovosti te r k ra tk ih rokov, računam o, da nam bodo tudi letos poverili gradnjo tu rističn ih objektov ob morju. Voda v Cerkniškem jezeru se je lani obdržala vse do konca avgusta. Zapornica in tunel, ki smo ju delali v sodelovanju s SGP P rim orje Ajdovščina, sta uspešno presta la pritiske velikih voda. Brez teh posegov bi bilo jezero suho že v m aju. S trokovnjaki Zavoda za urbanizem iz L jubljane so že izdelali načrte in predlog za turistično eksploa­ tacijo Cerkniškega jezera in n jegove okolice te r pred­ videvajo izgradnjo objektov za 8000 ležišč. P rogram je zelo pohvalno ocenila tud i skupina am eriških u rb a­ nističnih strokovnjakov. V kolektivu pride že na vsak ih šest članov po en osebni avto in smo torej tud i po te j p la ti visoko me- hanooprem lj eni. IN ŠE NOVICE IZ GLASILA SGP »KONSTRUKTOR« P ripo jitev TKGE K ovinar M aribor k SGP Kon­ s tru k to r M aribor: Na podlagi sklepov obeh podjetij o razpisu refe­ rendum a o pripojitv i TKGE K ovinar M aribor k SGP K onstruk to r M aribor je bil 15. decem bra 1970 refe­ rendum izvršen. P ri K onstruk to rju je od vseh članov delovne skupnosti volilo za p ripo jitev 76 °/o, p ri Ko­ v inarju pa 84 '°/o. Ponovno izvoljen za generalnega direktorja Na razpis, ki sta ga objavila razpisna kom isija v mesecu novem bru le ta 1970, se je na željo večine čla­ nov naše delovne skupnosti ponovno p rijav il na raz­ pisano delovno m esto generalnega d irek torja dosedanji generaln i d irektor Adolf Derganc, ki že 18 let uspešno vodi našo delovno organizacijo. Na predlog kom isije ga je delavski svet soglasno ponovno izvolil za generalnega d irek to rja z željo, da bi tud i v prihodnje vodil našo delovno organizacijo tako ali pa še bolj uspešno. Zelje zdravstvenih delavcev L ani je am bulanta gradbenih podjetij KOMGRAD v M ariboru slavila 10. obletnico svojega napornega in zelo uspešnega dela. Na vp rašan je o željah za nada lj­ nje izboljšanje je p rim arij dr. Ju lij Zgonik dejal: Res je, da se posebni pogoji dela in življenja gradbenikov živo odražajo tud i v zdravstveni službi O bratne am bulante K om grad. P oudariti bi bilo, da se določene pom anjkljivosti, ki se pojavljajo na gradbiščih, prepogosto ponavljajo. Poškodbe pri delu pa tud i zu­ naj dela zelo obrem enijo bolniški stalež. Tozadevno bo treb a vsako poškodbo strokovneje analizirati in konč­ no vendarle enkra t pristopiti k izvajanju odgovornosti za te poškodbe pri odločilnih osebah v podjetju . D vigniti bo treba higiensko zavest odgovornih na g rad ­ bišču. Z mnogo strožjim i ukrep i bi bilo treba v bodoče p ristop iti k eliminaciji alkoholikov, ki predstav lja jo brem e bolniškega staleža in proizvodnje. Vse oblike p reven tivne dejavnosti bo treb a okrepiti. Sodelovanje z resnično varnostno službo dvigniti na višji nivo, pri p o d je tju organizirati pravo socialno delo, saj je p ro ­ blem ov p ri tako heterogenem sestavu delavstva m no­ go. Z dravstvena služba ne m ore sam a reševati široke problem atike, ker je za dosego harm onično zdravega delavca, tj. fiziološko, psihološko in socialno nujno po­ trebno čim tesnejše sodelovanje zdravstvene službe z zadevnim i službami gospodarske organizacije. Sestanek inozemskih direktorjev Konec oktobra so se sestali v A jacciu d irek to rji naših inozemskih podjetij. Skupaj z generalnim d irek ­ to rjem so ocenili dosedanje delo, uspehe in problem e posam eznega podjetja. Spričo enakih problem ov, s k a ­ te rim i se srečujejo vse naše enote v tu jin i tako na področju pridobivanja del, finančnih sredstev, delovne sile in drugega, so udeleženci posveta spreje li vrsto sklepov, ki bodo omogočili enotnejša stališča v štev il­ n ih vprašanjih . Novo gradbišče v Ajacciu Vodstvo naše enote na Korziki že več časa sp rem ­ lja p rip rave za gradnjo nove stanovanjske soseske P ietra lba, ki se gradi v Ajacciu. Zazidava področja, k i m eri 40 ha in leži na pobočju med dvem a vpadn i­ cam a v Ajaccio, uživa vso podporo oblasti na Korziki. P rv i širši sestanek s pro jek tan ti, lastn ik i parcel, u rban is ti in drugim i zain teresiran im i je vodil v od­ sotnosti p refek ta K orzike župan m esta Ajaccio dne 4. novem bra. G radnja na področju P ie tra lba je dobila naziv Z. A. C. (Zone đ’am enagem ent concerte) in pom eni pod­ ročje, ki se načrtno ureja . To je gradnja, ki uživa po­ sebne olajšave tako glede prispevka kakor tud i glede stroškov kom unalne ureditve, ki jih prevzam e država. vesti iz inozemstva STROJ ZA OBDELAVO KAMNA Z DIREKTNIM ODSESAVANJEM PRAHU Na Švedskem so dali n a trg ekonomično napravo, k i naj bi p ri obdelavi kam na izločila nevarnost sili­ koze. N aprava »SDR-2« lovi prah, ki nas ta ja p ri ob­ delav i kam nitih ploskev, v prašno vrečo. O bdelovalna g lava je iz ploskega železa in se lahko izm enjuje. N a­ p rav a je prem ično nam eščena na kladi, ki teče m ed dvem a vzporednim a opornikom a. Ploski agregat, ki se d a p rem ikati vodoravno napre j ali nazaj, dv iga ti ali spuščati, im a delovni rad ij 2 m in se suče za 360°. P ri te j konstrukciji se je posrečilo prvič, da ostane pri obdelavi drobljeni p rah suh in se ga lahko izsesa. Ce­ lo tn a naprava teh ta m anj kot 90 kg. B a u s to f f in d u s t r ie 1970/12 Razen dva tisoč stanovanj je na tem področju pred­ videna gradnja tre h šol, zdravstveno-socialnih in ku l­ tu rn ih objektov, ostale kom unalne u red itve te r mnogo zelenic. Kolikor bomo uspeli dobiti delo n a tem področju, bomo s povečano kapaciteto im eli zagotovljeno zapo­ slitev za obdobje osmih do desetih let. Otvoritev Fontane 29. novem bra je bila svečana otvoritev FONTANE. G radbeni gospodar — gostinsko podjetje Novi svet — je dobil nov sodoben gostinski objekt, katerem u je prik ljučen prv i pok rit zimski bazen v M ariboru. G radnja objektov je potekala v tre h etapah. V prvi etapi smo prenovili obstoječe gostišče, v drugi pa smo gradili zimski bazen. S prvo etapo smo pričeli 21. oktobra 1968. Dela niso bila enostavna. N ajhuje je bilo, ko smo ugotovili, da obokana v inska klet ni tako m asivna, kot je bilo videti, in smo jo m orali v celoti podpreti. 15. oktobra 1969 smo pričeli g radnjo objektov v drugi etapi, k i so zgrajeni izključno iz betona. V obeh etapah nas je ovirala zima, posebno na bazenski stav­ bi, ki im a kom aj 15 cm debele betonske stene. 28. avgusta 1970 smo pričeli dela na ured itv i oko­ lja. Lepa jesen nam je omogočila, da smo dela lahko tud i končali. P rostori so najsodobneje oprem ljeni in se lahko m erijo z m arsikaterim objektom. Priprave za leto 1971 Ob koncu le ta 1970 so vse naše enote v določeni m eri založene z delom. Čeprav še ne vemo, kako bomo zaposlili naše kapacitete prek zime, nam je jasno, da m oram o storiti vse, da bomo zimo čim bolj produktiv­ no preživeli. S tabilizacijski ukrepi, ki so napovedani, bodo zaostrili pogoje pri g radnji investicijsk ih del. Zato smo bili v zadnjih m esecih zelo aktivni p ri iskan ju del dom a in v tujini. K olikor se bo obseg v domovini zm anjšal ali obstal n a istem nivoju kot doslej, bo treb a povečane kapacitete zaposliti drugod. Poleg A vstrije, Nemčije in Francije, k je r predvi­ devamo v le tu 1971 povečan obseg proizvodnje za več kot polovico letošnje realizacije, so v teku razgovori za prevzem del v Švici in H olandiji. T reba bo n a jti 700 delavcev, k a r ne bo težko v sodelovanju s koope­ ranti, s katerim i smo v dogovorih. B o g d a n M e lih a r POLIMER BETON ZA 100 »/o TRPEŽNEJŠI Po postopku, izdelanem v N arodnem laboratoriju v Brookhavenu (ZDA) so im pregnira li p rednapeti be­ ton s polim eri, k a r je imelo za posledico povečanje natezne trdnosti. Plošče iz prednapetega betona se po 28 dneh suše v peči z in fra rdečim i žarki, dajo nato v vakuum sko komoro, v kateri je um etna tekoča masa. Ko se je ta vp ila v ploščo, se p režarči z izotopom Co 60. Ta postopek so uporabili p rak tično p ri izdelavi betonskega cevovoda v K aliforniji. Č eprav je izdelava skoro za 100 %> dražja od navadnega postopka, je živ­ ljen jska doba cevi dvakratna. V bodoče naj bi plasti- ficirali tud i betonske bloke. R o c k P r o d u c ts 1970/7 NOVI AGREGAT ZA SILIKATNO OPEKO (L. R. POLJSKA) Z dodatkom krom ove rude oz. s in tranega m agne- zita postane silikatna opeka odpornejša proti vplivom korozije, žlinder, p rahu in p a r kovinskih oksidov. U strezajoči postopek je razvila te r dala pa ten tira ti tovarna za ognjestalno opeko Chorzowskie Zaklady M aterialow O gniotrw alych v Chorzowu na Poljskem. B a u s to f f in d u s t r ie 1970/12 OBDELAVA GRANITA Z DIAMANTNIM ORODJEM (SZ) Politehnični in štitu t v K aragandi (SZ) je preizkusil nov stroj z d iam antnim rezkalnim orodjem FAS-1. G ran it iz K urd istana ima tlačno trdnost od 180 do 200 kg/cm 2 in sposobnost b rušen ja 64 mg. S troj se lahko uporab lja za obdelavo gran itn ih in apnenih plošč za oblaganje. D iam antne plošče za obdelavo so prem era 800, debele 6,8 m m in im ajo d iam antno koncentracijo 12,5 °/o. N avajajo naslednje tehnične p aram etre rezkal- nega stro ja FAS-1: moč — 23 kW, maks. globina — 3000 mm, učinek p ri rezan ju g ran ita — 3 m2/h, učinek p ri rezan ju školjkastega apnenca — 25 m 2/h. B a u s to f f in d u s t r ie 1970/12 NOV KRUPPOV MENJALNIK TOPLOTE ZA CEMENTNO INDUSTRIJO Poleg jek la je danes cem ent glavni gradbeni m a­ terial. V zadnjih desetih letih se je svetovna proiz­ vodnja cem enta podvojila. Cem ent p a bo lahko obdr­ žal svojo vlogo ko t gradbeni m ateria l le, če se bo po­ srečilo, da ostane njegova cena k ljub naraščajočim stroškom izdelave še naprej m inim alna. To se je na svetovnem trg u v zadnjih letih v glavnem posrečilo in so ostale cene cem enta skoraj sta lne . Glavno za­ slugo za to im a ta uporaba najm odernejše tehnologije in racionalizacija vseh faz izdelave. Zm anjšalo se je m anualno delo n a tono cem enta za tretjino , poraba električne energ ije od 150 kW h/t n a 90 kW h te r z m o­ dernim i m lini in uporabo kvalite tn ih m aterialov ob ra­ ba stro jev od 3 do 4 k g /t na 0,5 do 0 ,8kh /t cementa. H k ra ti se je doseglo izboljšanje k v alite te cementa. P ri te j visoki tehn ik i izdelave cem enta je danes preostalo le še izboljšati ekonomiko žganja. Iz tega izhajajoč je tv rd k a Fried. K rupp GmibH-Maschinen und S tahlbau R heinhausen izdelala protitočni m en jaln ik toplote, ki omogoča občutno znižanje porabe toplote p ri izdelavi cem entnega k linkerja . M edtem ko stare jše peči p o ra­ b ijo še okoli 2200Kcal/kg k linkerja , se porabi p ri m o­ prihazi in ocene NOVE STROKOVNE KNJIGE VOM CAEMENTUM ZUM SPANNBETON, B au­ verlag GmbH. Wiesbaden. (Od rim skega cem enta do napetega betona) O bdelava: Dr. G. H u b e r t i . Splošna zgodovina betona. I. del Od rim skega cem enta do cem enta — Novi g rad ­ ben i način — N apeti beton. dern ih napravah s K ruppovo napravo le okoli 800 Kcal/kg. Kruptpov protism erni m en jaln ik toplote je sestav ­ ljen iz dveh vzporedno vk ljučen ih ciklov te r pokonč­ nega cilindra, ki je razdeljen v š tiri kom ore in tv o ri tako pet toplotnih stopenj. K om ore so ločene z zožen ji v obliki šob. Delci m ateria la p reh a ja jo skozi šobe za­ rad i povečane h itrosti nosilnega plina in nekaj časa plavajo, se nasitijo in padajo v nižje ležečo komoro. Postopek je kontinuiren in izm enjava toplote je zelo intenzivna. K onstrukcija sam a je enostavna in porabi le m alo prostora. Da se uporabiti tu d i v že obratu jočih cem en­ ta rn a h in brez prek in itve obratovanja. T renutno gradi K rupp neko cem entarno v B raz i­ liji, k i bo im ela dnevno kapaciteto 1000 t cem enta. U poraba teh m enjaln ikov n i vezana le na ce­ m entno industrijo, različne v arian te te nap rave so p r i­ m erne tud i za sušenje, kalc in iran je in podobne po­ stopke. In f o rm a t io n F r ie d . K r u p p 1970 TOPLOTNO IZOLACIJSKO TESNILO PROTI VLAGI T vrdka Nav Chemical (ZDA) je na le tn i skupščini nem ških preiskovalcev s treh v H annovru (m aja 1970) predložila nov način izvedbe strehe, t. im. toplotno- izolacijsko tesnilo proti v lagi IRMA (Insu ltated Roof M em brane Assembly). P ri tem načinu g radn je s treh leži tesn itev p ro ti v lagi pod plastjo toplotne izolacije in je p ro ti tem pe­ ra tu rn im razlikam , d irek tn i vlagi, m ehanskim okva­ ram in U. V. žarčenju bolje zavarovana, ko t p a p ri dosedaj uporabljeni izvedbi, p ri kateri se polaga te s­ n itev (strešna lepenka a li podobno) na p la s t toplotne izolacije. P rednost te »obrnjene« strešne izvedbe je v visoki odpornosti pro ti vlagi in dobra m ehanska trdnost izo­ lacijskega m ateria la Roof m ate FR. Izdelava je naslednja: n a jp re j se položijo posa­ m ezni sloji b itum enske strešne izvedbe d irek tno na nosilni strop: prek teh p ride izolačna p last trd e pene bodisi na suho ali v vroči bitum en. P o laganje se za­ k ljuči z zaščitno p lastjo p rodca in s tlakom (terasne ploščice ali pločnik) ali z estrihom ali pa z a rm irano betonsko ploščo. IRMA izvedba je h itra in ekonom ična in ne rab i nobene parne zapore. Izolačna p last ščiti nosilni strop in ostrešje. Za­ p r ta celičasta s tru k tu ra trd e pene dobro vezuje pred navzem om vlage in v d iran ju par. Ta način je zlasti p rim eren za san iran je s ta rih s treh in streh, k i im ajo dosti odprtin (svetlobne reže, nap rave za zračenje itd.). Polystro l trdo peno izdeluje DOW v Angliji, N em čiji in H olandski . D ie B a u te c h n ik 1970/10 A vtorji: Dr. G. H a e g e r m a n n , Dr. G. H u ­ b e r t i , Dipl. Ing. H. M o l l , 1964. 360 stran i DIN A 4, 706 slik. P lastična vezava DM 88. II. del M asivni mostovi včeraj in danes. A vtor: Dr. Ing. J. D e i d h a r d , 1964. 164 stran i DIN A 4, 335 slik. P lastična vezava DM 45. III. Od cem entne osnove do konstrukcijskega končne­ ga elem enta iz arm iranega betona. A vtor: Arch. A. L e o n h a r d t , 1965. 125 stran i DIN A 4, 300 slik. P lastična vezava DM 22,50. Beton je gradbeni m ateria l, s katerim je danes m ožno grad iti tud i najdrznejše gradbene in k o n stru k ­ cijske oblike in bi brez n jega ne bil možen dosedanji tehn ičn i razvoj. G radbeni p rak tik pa na splošno p rav m alo ve o tem razvoju od začetkov pred več tisoč leti do današnjega izjem nega in izrednega m esta betona v gradbeništvu. P rikazano tem eljno delo, ki je pisano zelo razum ljivo in je bogato slikovno opremljeno, daje v doslej še nedoseženi popolnosti razvid v zgodovino betonskega gradiva, odgovor na tehnična vp rašan ja in preg led največjih gradbenobetonskih del in izvedb od n a js ta re jš ih časov do d anašn jih dni. BETONFIBEL, B auverlag GmbH, W iesbaden. (Abecednik za beton) A vtor: G. R o t h f u c h s . I. del P riročn ik za izdelavo betona in proizvodnjo b e ­ tonsk ih izdelkov. 4. izdaja, 304 stran i DIN A 5, 100 slik, 33 tabel. P lastična vezava DM 28, kartonska vezava DM 21. V tem zelo razširjenem pripom očku so v sistem a­ tičnem pregledu in lahko razum ljiv i obliki podane vse pom em bnejše osnove izdelav^ in p rip rave betona. S tem je posredovano g rad ite lju in izvajalcu vse p o treb ­ no znanje o betonskem m ateria lu . II. del Delovni diagram i in tabele za gradbene inženirje. 202 stran i DIN A 5, 118 diagram ov, nad 50 tabel. P lastična vezava DM 28. Ta del je nam enjen izkušenim gradbenim inže­ n ir je m in drugim strokovnjakom v podjetjih in beto­ n a rn a h kot priročnik. Vsebovani d iagram i in tabele zlasti omogočajo doseganje večjih trdnosti betona, kot tu d i ekonom ično uporabo zam esnih m aterialov. ZUSATZMITTEL, ANSTRICHSTOFFE, H IL F S ­ STO FFE FÜR BETON UND MÖRTEL. (Dodatki, prem azni in pom ožni m ateria li za beton in m alto) A vtorja: Prof. Dr. Ing. W. A l b r e c h t in U. M a n n h e r z. 200 stran i DIN A 5, karton irano DM 25. GÜTERPRÜFUNG UND EIGENÜBERW ACHUNG IM BETONWERK. (Preiskava kvalite te in lastn i nadzor v betonarni) P riročn ik za laborante. A vtorja: Dipl. Ing. B. B r a n d s t ä d t e r in Dipl. Ing. G. D r i n k g e r n . 150 stran i DIN A 5, številne tab e le in delovni fo rm ularji. K arton irano DM 20. HANDBUCH FÜR EIGENPRÜFUNGEN IM BE­ TONWERK. (Priročnik za lastne preiskave v betonarni) Avtor: Dr. Ing. H. J. S c h a c h t . 150 stran i DIN B 6, 37 slik, številne tabele. K artonirano DM 14,50. STATISTISCHE METHODEN DER BETONKON­ TROLLE. (Statistične m etode za kontrolo betona) A vtor: Dr. Ing. H. B l a u t . 100 stran i DIN A 5, številne slike in tabele. Priročnik za sodobni način statistične kontrole in obdelave podatkov o kvaliteti betona te r o projekti­ ran ju betona na tej osnovi. P lastična vezava DM 21. TR ANSPORTBEFON-H ANDBU CH. (Priročnik za transpo rtn i beton) Avtor: H. D. S t e e g e. 365 stran i DIN A 5, 145 slik, številne tabele. P la­ stična vezava DM 48. Podrobno so prikazane vse b istvene karakteristike transportnega betona, izdelava in uporaba. Podane pa so tudi ekonom ske analize, obravnavana vprašan ja ra ­ cionalizacije, z lasti pa potek naročanja in dobavljanja na najustreznejši in najbolj sm otrni način. EINSCHALEN IM STAHLBETONBAU. (Opaževanje v gradnji z napetim betonom) A vtorja: Dr. Ing. G. D r e s s e l in Ing. J. S c h m i d t . 56 stran i DIN A 4, 137 slik. P lastična vezava DM 14,50. SICHTBETON. (Vidni beton — zunanji beton) P lan iran je in izvedba betonskih površin. A vtor: Arch. J. S c h m i d t - M o r s b a c h . 138 stran i DIN A 4, številne slike in prikazi. SICHTFLÄCHEN DES BETONS. (Vidne površine — ploskve betona) Površinska obdelava in arh itek tonsk i učinki be­ tona in betonskega kam na. A vtor: J. G. W i l s o n . Prevod iz angleščine, strokovna obdelava U. Picke. 192 stran i DIN B 5, 124 slik, 7 b arv n ih reproduk­ cij, številne tabele. P lastična vezava DM 40. Delo je bogato oprem ljeno s slikam i in vsebuje mnoge prim ere izvedenih betonskih površin kot tudi mnoge napotke glede napak. Š tevilne so možnosti ob­ delave vidnega betona, v svetu so znane razne metode in različni postopki za izdelavo in za pravilno obde­ lavo zunanjih betonskih ploskev. K njiga nudi vse ti­ ste podlage in osnove, ki so po trebne za doseganje so­ dobne kvalite te v načrtovanju , konstrukciji in izvedbi vidnih betonskih površin. B. F . iz strohuvnih revij in časopisov GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 10 Prof. K. T o n k o v i č : K v arn ersk i krug. Str. 321—325, 7 sl. Mgr. ing. J . T u c a k o v : A naliza napona pločastih nosača. S tr. 326—331, 10 sl. Ing. B. Z l a t o v i č : 10 godina akum ulacije P ranče- viči. Str. 331—336, 5 sl. Ing. arh . I. S t o j i l k o v i č - D ž o k i č , dr. ing. K. M i s k a r o v , ZSSR: P rim en a lak ih betona u m on­ tažnoj izg radn ji. S tr. 336—341, 3 sl., 3 tab. Ing. A. M i l e t a : P rob lem i g rad jen ja i industrije gradjevnog m a te r ija la u području Osijeka. Str. 341—344, 3 sl. K ra tke vijesti. S tr. 344—346. Sajm ovi i izložbe. S tr. 346—-348, 6 sl. Obavijesti. S tr. 349. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 12 Ing. A. F l a š a r : O nač inu p rikaz ivan ja jedne pro- m enljive dob ijene m erenjem . S tr. 1—9, 2 sl., 3 tab. Ing. D. P e t k o v i č : V odne akum ulacije u program u radova 1971—1975 n a u red je n ju sliva Morave. Str. 9—16, 1 sl., 4 tab . Dr. ing. K. M i s k a r o v , ing. arh . I. S t o j i 1 j k o - v i ć - D ž o k i ć : Isp itivan je ispune od tu fa dobi­ jene d ro b ljen jem u različitim d r obilicama. Str. 17—24, 10 sl., 12 tab. Ing. M. L u k i č : N orm ativ toplote u zgradarstvu. S tr. 25—29, 1 sl. Mgr. ing. arh . P. S t a n k o v i č : B iblioteka, Str. 29—32, 6 sl. Prof. ing. S. L a p a j n e : N esreča solitera »Roman Point«. S tr. 33—35, 3 sl. P regled m esečne period ike i knjiga. S tr. 35—36. strokovne objave HLADNO OBLIKOVANI PROFILI HOP P o d rug i svetovni vo jn i se je pokazala potreba, da se tud i p r i je k len ih k onstrukcijah pristop i k m oder­ nejšim konceptom p ro jek tira n ja z uporabo novih m ate­ rialov, k a te ri om ogočajo h itre jšo g radn jo te r lažje in cenejše konstrukcije . D otedan je jek len e konstrukcije so bile izvedene po klasičnih m etodah p ro jek tira n ja iz tradicionalnih toplo valjan ih profilov . P o večini so b ile to težke in p re ­ dim enzionirane konstrukcije . R ezu lta ti m nogoterih razvojn ih poti, ki so po drugi svetovni vo jn i zaje le vse dejavnosti človeškega u d e j­ stvovanja, so n av rg le nove ideje k o n stru iran ja in te h ­ nologije, k a te r ih posledica so novi proizvodi na tržišču. Med m nogošteviln im i novim i proizvodi zavzemajo HOP pom em bno mesto. Skupno z drugim i novimi m a­ teria li odp ira jo m ožnost uporabe s ciljem, graditi solidno, h itro , lahko in poceni. Ž elezarna Jesenice je uvidela perspek tivno po trebo po HOP tud i na našem tržišču, te r se za rad i tega odločila za n jih proizvodnjo. D osedanji top lo v a ljan i profili, zarad i svojega skrom ­ nega aso rtim en ta tako po oblikah kot po dim enzijah in k v a lite tah jeke l ne m orejo več zadovoljiti sodob­ DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 209 ILG — 437. Proizvodnja u g rad j e v inarstvu do k ra ja augusta 1970. g. 4 str., 3 tab. K IG — 107. K lasifikovani ind ika to ri za g rad je v in ar- stvo. Prevodi knjiga od br. 751—752. 8 str. K IG — 108. K lasifikovani ind ika to ri za g rad je v in ar- stvo. Članci u str. i jugosl. stručnim časopisim a od br. 753—873. 24 str. TKD — 170. Cene gradjevinskih radova o trećem tro ­ m esečju 1970. g. 8 str. TKD — 171. Cene gradjevinskog m aterija la u ju lu 1970. g. 14 str., tabele. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. Št. 210 ILG — 438. Lični dohoci u grad j e v inarstvu i ostalim oblastim a u augustu 1970. g. 2 str. ILG — 439. Zaključci S avetovanja o u n ap re d jen ju k v alite ta radova u stam benoj izgradnji u O patiji od 18. do 20. 3. 1970. 4 str. DGA — 1109. P rim ena mrežnog p lan iran ja u stam be­ noj izgradnji. 22 str. DGA — 1110. Savrem eni p rincip i p ro jek tiran ja au to - puteva. 8 str. DGA — 1111. Korozija podzem nih m etaln ih instalacija . 8 str. DGA — 1112. L ista gradjevinske opreme (Prikaz). 4 str. K IG — 109. K lasifikovani indikatori za g rad je v in ar- stvo. Č lanki iz str. časop., propisi, s tandard i. Od br. 874—953. 16 str. In g . A . S. nejšim potrebam irivestitorjev in željam p ro je k ta n ­ tov. V naprednejših deželah so HOP že osvojili tržišče in skoraj popolnoma nadom estili toplo v a ljan e profile, ki so ekonomsko uporabni le še za najtež je k o n stru k ­ cije. Kaj so HOP Topli ali h ladno valjan i jek len i trakovi, nav iti v kolobarje, se p reobliku jejo v želene oblike profilov na posebnih progah z večstopenjskim postopnim obli­ kovanjem . Postopek po teka p ri tem pera tu ri am bien ta neprekinjeno, za vso dolžino tra k u v ko lobarju , za­ rad i česar je dolžina pro fila lahko prak tično neom e­ jena. K akršne kvalite te jek la je vstopni trak , enake je tud i dobljeni profil. Prednosti HOP V prim erjav i s toplo valjan im i profili: — izdelujejo se v vseh mogočih oblikah, zarad i česar ustrezajo ind iv idualn im potrebam koristn ikov, — izdelujejo se v širokem dim enzionalnem ob­ m očju z m alim i vm esnim i in te rvali širin in debelin, — izdelujejo se lahko iz vseh kvalite t jekel, ki se dajo oblikovati v hladnem , vk ljučno iz nerjavečih jekel, — izdelani iz HVT im ajo lahko, odvisno od stop­ n je p redelave trakov, različne m ehanske vrednosti pri isti osnovni kvalite ti jekla, — im ajo stalnejše geom etrične oblike in ožje tole­ rance stran ic krakov in kotov, — im ajo lepšo površino, k er je čas toplega va lja ­ n ja k ra jš i in p ri oblikovanju odpade nezaželeni oksid, — boljša površina daje boljšo osnovo za zaščitne prem aze, — dajo se bolje variti tu d i z modernim i avto­ m atsk im i stroji, — dajo se laže rezati, kriv iti, perforira ti, zarezo­ v a ti itd., — ob istih dim enzijah so občutno lažji in po tekočem m etru cenejši od top lovaljan ih profilov. Možnosti uporabe HOP V gradbeništvu: za industrijske proizvodne hale in skladišča, samopostrežbe, kioske, lope, garaže, ra s t­ lin jake, sušilnice, nadstrešnice, vnapre j izdelane grad­ bene m ontažne elemente, industrijska in stanovanjska okna, v ra ta , podboje, izložbena okna, vitrine, okvirje vseh v rst, ograje za stopnice, balkone, terase, mostove, m ontažne odre, ogrodja in dvigala, pregradne stene, podeste in konzole, strešne, stropne, stenske in etažne nosilce, odkapne letve, podoknice in vogalnike; v elektrogospodarstvu: za jam bore za daljnovode, razdelilne trafo in usm erjevalne postaje, kabelske bobne, zaščitne profile za kable, izolatorske konzole, zaščitna okovja, stikalne om are in razdelilne plošče, nosilne steb re za razsvetljavo te r e lek trifikacijo cestnega in tirnega prom eta; organizacijske vesti IZVRŠNI ODBOR SPREJEL PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA Izv ršn i odbor Zveze je na 2. redni seji, ki jo je vodil predsednik inž. L jubo Levstik, sprejel program strokovnega izobraževanja 1971, ki določa: PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (1971) A. Načelna izhodišča O snovna prizadevanja Zveze GIT Slovenije v letu 1971 bodo tem eljila n a vedno večji potrebi članov, da bogatijo svoje strokovno znan je in sposobnosti, ki sta tem eljn i osnovi ra s ti tehničnega napredka in naše splošne živ ljenjske ravni. T ako svojo odločitev, ki je določena s statutom Zveze, bo Zveza uresničevala s konkretn im delovnim program om strokovnega izobraževanja, ki vključuje: a) strokovne sem inarje z razn ih področij znanosti g radbene tehn ike in tehnologije, b) razna strokovna p redavanja , strokovne simpo­ zije in druge koristne razgovore zain teresiranih stro­ kovnih skupin, c) strokovne oglede najrazličnejših gradbenih ob­ jektov, razstav in drug ih strokovnih področij doma in v inozem stvu, v gradnji strojev za poljedelske stroje, transpo rtne trakove, prezračevalne naprave, razkladalne, nak lada l­ ne in prevračevalne naprave, razna vodila in m ontažne elem ente; v industriji vozil: za ogrodja in pode cestnih in tirn ih vozil, ohišja, karoserije, kabine in odbojnike vozil, kontejnerje, tran sp o rtn e palete in em balažne zaboje; v ladjedelništvu: za predelne stene, podeste, kon­ zole, ograje in nadgradnjo objektov; v prometu: za javne garaže, remize, park irne p ro ­ store, bencinske črpalke, avtobusne postaje in servisne postaje; za opremo cest in železnic: zaščitne ograje in cest­ ne odbojnike, signalne in opozorilne table, odvodnike atm osferne vode, zem eljske in snežno lavinske p re ­ grade; v gradnji stolpov: za radio in televizijo, osebne in tovorne žičnice, vrtalne, razgledne, m ontažne in re ­ klam ne stolpe; za kovinsko opremo: skladiščne omare, police, bokse, zaboje, m etalno pohištvo za urade in javne lokale, gospodinjske stro je , peči in štedilnike, sto jala za kolesa, lestve in razne lope; razno: za okvirje, žlebove, rolete, vodila, sidra, dekorativne letve, razne konzole, obrobe, ograje za industrijo , gozdove, pašn ike in vrtove, opornike v vinogradih, sadovnjakih in gozdnih gojiščih te r druge jek lene konstrukcije splošne in specialne rabe. U porabnost HOP zavzem a vse večji obseg p red ­ vsem tam, k je r se nap redn i investitor in konstruk to r prizadevata, da bi bile konstrukcije čim lepše in čim cenejše. D ra g o G ro b o v še li, d ip l. inž . č) redno izdajanje G radbenega vestnika — strokov­ nega glasila Zveze. ORIENTACIJSKI PROGRAM ZA LETO 1971 a) Seminarji — simpoziji — predavanja 1. Sem inar — inform ativno p rip rav lja ln i (14.) za strokovne izpite po standardnem program u. Izvedba: jan u ar 1971. Izvede: V. Marinko. 2. Sem inar — inform ativno p riprav lja ln i za stro ­ kovne izpite (15.) po standardnem program u. Izvedba: m arec 1971. Izvede V. Marinko. 3. E lektronska obdelava podatkov v gradbeništvu. Izvedba: m arec 1971. Nosilec naloge: inž. S. Bubnov. 4. Sem inar — H igiensko-tehnični pogoji v stano­ van jih in drugih prostorih. Nosilec naloge: ZRM K — inž. Turnšek. Izvedba: m arec 1971. 5. Sem inar — P roblem atika betonov, lahk ih beto­ nov in sodobnih m alt. Izvedba: mesec m arec 1971. Nosilec naloge: ZRMK — inž. Ferjan. 6. simpozij o tehn ik i v ib riran ja in o v ib rirn ih strojih. Izvedba: feb ruar 1971 ob sodelovanju švedskega strokovnjaka dr. ing. Lars Farssblada. 7. Več predavanj -— aktualn ih tem in posvetovanj s področja tehnične in p ravne regulative gradbeništva te r sodobne tehnike in tehnologije. 8. 16. inf orma tivno -p rip ra vi ja ln i sem inar za p ri­ pravo na strokovne izpite. —■ Novem ber 1971. 9. Seminar. — U poraba novih m aterialov, vk ljuč­ no el. filtrsk ih zidakov. N ovem ber-decem ber 1971. B-C. Strokovne ekskurzije — ogledi 1. O rganiziran ogled 16. strokovne razstave g rad­ benih strojev — BAUMA 1971, združen z 2. ogledom olim pijskih objektov v Münchnu. Izvedba: m arec 1971. 2. 24. strokovni ogled gradbišč in m ontaže HC D jerdap na naši in rom unski strani. Izvedba: 25. m arec 1971. 3. Redni ogledi g radn je slovenske h itre ceste Po­ sto jna—Vrhnika. Mesečno najm anj vsako prvo sredo. P rv i ogled 3. m arca 1971. 4. T re tji strokovni ogled olim pijskih in drugih a trak tivn ih objektov v Münchnu. Izvedba: 15. ap ril 1971. 5. Strokovno potovanje po Jugoslaviji z ogledom izbranih in in teresan tn ih objektov in gradbišč (dodatno eventualno obisk Tirane). Izvedba: ap ril in m aj 1971. 6. Strokovno potovanje z ogledom gradbenih do­ sežkov na področju arh itek ture, gradbeništva in kom u­ nale v Skandinaviji (Švedska, D anska in Norveška). Izvedba: junij 1971. 7. Več enodnevnih strokovnih ogledov zanim ivih gradbišč in objektov v Sloveniji (Luka Koper, Velenje, Trbovlje). 8. Jesenski ogled gradbišča in m ontaže HC D jer­ dap. Izvedba: septem ber-oktober 1971. 9. V ečkratni ogled gradnje avto ceste Zagreb— Karlovac. Č. Strokovno glasilo — Gradbeni vestnik Zveza bo z vsem i sredstv i podpirala p rizadevanje uredniškega odbora za pravočasno izhajanje 10 številk G radbenega vestnika v le tu 1971. Napori Zveze bodo usm erjeni v zagotovitev za­ dostnih finančnih sredstev in v podpori za nadaljn ji vsestransk i razvoj G radbenega vestnika — k o t strokov­ nega glasila Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Program naj vzpodbudi zanim anje članov za iz­ obraževalne akcije, n a k a te re bomo z razp isi v G rad­ benem vestniku sproti opozarjali. P ričakujem o, da bodo podjetja spreje la ta program med svoje ak tualne izobraževalne akcije, nam p a pravočasno sporočala prijave. Izvršni odbor je obravnaval p roblem atiko vplače­ v an ja članarine, k i doslej ni bilo enotno urejeno, te r se je odločil o naslednjih sklepih, ki obvezujejo vse člane: a) Izvršni odbor Zveze se je odločil za obvezen in povsem enoten sistem vplačevanja članarine Zveze s položnico. Vsem članom Zveze bodo dostavljene po­ ložnice s posebnim pism om in pozivom za plačik članarine, ki znaša za leto 1971 50 dinarjev. b) Glede n a določilo pod a) oprosti poverjenike društev vseh dolžnosti pob iran ja in odvajan ja člana­ rine. Zveza bo ob polletju izvršila bilanco vplačane članarine — prispele s področja naših društev. Izvršni odbor se bo odločil o participaciji d ruštev na vplačani članarin i glede na njihovo ak tivnost in uspešne akcije, izvedene sam ostojno ali pa s sodelovanjem Zveze. Izvršni odbor je sprejel p rav iln ik o nagradi Slavka Pukla, ki jo bo Zveza podelila vsako leto najboljšem u slušatelju konstrukcijskega odseka FAAG. V kom isiji bo Zvezo zastopal inž. V ladim ir Čadež. Izvršni odbor je sprejel predloge uredniškega od­ bora s seje 18. ja n u arja 1971, ki se nanašajo na u re ja ­ n je honorarjev in ta rif v zvezi s poslovanjem G radbe­ nega vestnika. Po obravnavi nekaterih drug ih tekočih zadev je sklenjeno, da bo n a naslednji seji obravnavana grad­ bena regulativa. PRIZNANJE POVERJENIKOM ZGIT Zveza daje javno priznan je poverjenikom , ki so na ljub ljanskem območju, k je r ni bilo ustanovljeno društvo kot organizacijska oblika delovanja članov — daljše obdobje sodelovali v raznih akcijah Zveze, po­ birali č lanarino in jo redno odvajali na inkaso Zveze. Posebno prizadevni poverjen ik i Zveze na ljub ljan ­ skem obm očju so: Franc Brezovšek, inž. Vladimir Fro­ lov, Ivana Katern, Vladimir Korenčič, Pavla Radetič, inž. Roman Stepančič, Milena Trkman in inž. Josip Kitek. S poenotenjem sistem a vplačevanja članarine s poštnimi položnicami bi tako funkcija poverjenika kot blagajnika odpadla. Zveza pa v načelu ne nasprotuje odločitvam skupine naših članov, da z enako p riza­ devnostjo in pravočasno izročajo članarino izmed sebe izbranim poverjenikom in n a ta način prispevajo k red ­ nem u dotekanju finančnih sredstev (če seveda vsi sm atrajo, da je to zanje prik ladnejše, kot pa nakazo­ vanje s položnico). P rizadevanja poverjenikov na področju vzajem nega dela v korist članov ZG IT Slovenije pa bodo tud i v bodoče in povsod dobrodošla! USTANOVITEV SEKCIJE ZGIT PRI »MEGRADU« 22. ja n u a rja so se zbrali gradbeni tehniki in inže­ nirji, zaposleni v delovnih enotah GP »MEGRAD«, in se v načelu dogovorili o ustanovitv i sekcije g radbe­ nih tehnikov in inženirjev. Nam en sekcije naj bi bil pospeševanje strokovnega izobraževanja članov sekcije. P ri tem bodo zasledovali izobraževalni program Zveze, odločali p a se bodo tudi o sam ostojnih izobraževalnih in drugih akcijah. Sodeč po izboru vodstva in dokaj izoblikovanem program u sekcije smemo pričakovati uspešno delovanje sekcije. Dogovorili so se, da bo vsak član sekcije vplačal 10 d in kot p ristopnino (ki bo n je ­ gova last) in o načinu, kako bi z ak tivnim delovanjem sekcije na področju izobraževanja drugih, prišli do sam ostojne m ateria lne osnove. P redvidevajo več mož­ nosti za udejstvovanje članov, ki bo krepilo sekcijo in ji prinašalo po trebna sredstva, da bi tako ob razu­ m evanju poslovnih organov podjetja uspeli v svojih načrtih. To jim tud i m i želimo. R A Z P I S ZA SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV V ZVEZO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V Zvezo se lahko vpišejo vsi še nevčlanjeni tehniki, v išji g radbeni tehniki, gradbeni inženirji (gradbeni, kom unalni), inžen irji a rh itek ti, d iplom irani gradbeni inžen irji in dip lom irani inžen irji arh itek ti. V članski (Poljanska dolina) v času od 15. do 19. marca. Im e in priim ek, leto ro jstva, naslov bivališča (sta­ novanje), strokovni naslov (gr. tehnik , gr. inženir itd.) te r zaposlitev. Podpis pod klavzulo: P ristopam kot redn i član v Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. K raj, datum . Članarina je 12 din, naročnina na Gradbeni vestnik, ki je obvezna, pa 38 din. L egitim acija 1 din. Študenti im ajo dodatni popust in plačajo le 20 din. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 RAZPIS Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije razp isu je 15. informativno-pripravljalni seminar za strokovne izpite gradben ih tehnikov, g radbenih in kom unalnih inženir­ jev, inžen irjev arhitektov, d ip lom iranih inženirjev in d ip lom iran ih inženirjev arhitektov. S em inar bo v učilnici Dom a pod P lanino v Trebiji (Poljanska dolina) v čaisu od 15. do 19. marcat P rijav e sprejem a in daje inform acije Zveza grad­ ben ih inžen irjev in tehnikov, L jub ljana, telefon 23 158. N aslednji sem inar bo novem bra 1971. RAZPIS Zveza bo tud i v le tu 1971 p rired ila 1 pom ladanski in 1 jesensk i strokovni ogled g radbišč HC Djerdap na naši in na rom unski strani. 24. strokovni ogled HC Djerdap bo od 25. do 28. marca 1971 O dhod v če trtek z nočnim vlakom , naslednji dan ogled objektov na naši stran i — transfe r v Turnu S everin (Romunija), prenočitev v P a rk hotelu — ogled rom unsk ih objektov v soboto dopoldne. P rih o d v Beograd ob 18. uri, v lak za povratek ob 22. uri. Ob p rije tn i vožnji s h idrogliserjem po Donavi bo­ ste pobliže spoznali bogastvo zgodovinskih objektov, ki se v rs tijo ob poti. Posebno zanim iv je Lepenski vir, k je r so odkrili naselbino, staro nad 6000 let. Ta obsežni ob jek t davne pretek losti si bom o pobliže ogledali. Prijave sprejema Zveza do 10. marca 1971. Če bo p rija v več, bo naslednji — 25. strokovni ogled od 22. do 25. aprila 1971. RAZPIS Ogled gradnje nove avto ceste Vrhnika—Postojna bo v sporazum u s Cestnim skladom , k i bo zagotovil strokovno vodstvo, vsako prvo sredo v mesecu (kolikor bo to dopuščalo vreme). Ogled bomo po dogovoru opravili z avtobusom. Strokovni ogled bo tra ja l od 12. do 19. ure. Inform acije dobiti n a ZG IT Slovenije po telefonu 23 158. ORIENTACIJSKI RAZPIS Glede na zanim anje naših članov za tehniko in tehnologijo gradbeništva, k i so jo dosegli v skandinav­ skih deželah — Švedska, Norveška in Danska, Zveza organizira 10-dnevno strokovno potovanje po p ro g ra­ mu, ki je v fazi priprave. K er bo na po tovanju zagotovljeno lokalno strokov­ no sprem stvo, o katerem tečejo dogovori, priporočam o, da se orientacijsko p rija v ite s pogojem, da vam med tem predložimo konkretn i program izvedbe. O rientacijske p rijave sprejem a Zveza do 28. fe­ bruarja 1971. RAZPIS ZA OGLED 16. MEDNARODNE RAZSTAVE GRADBENIH STROJEV »BAUMA« V MÜNCHNU (in d rugi ogled olim pijskih objektov) Program: BAUMA — kot m ednarodna specializirana razstava gradbene m ehanizacije šte je kot najm očnejša v Evropi. N a njej se srečajo rastav ljavc i z vsega sveta. Za 16. BAUMO je p rijav ljen ih nad 700 razstavljavcev-proiz- vajalcev gradbene m ehanizacije, ki bo prikazana na prostoru 290.000 m 2 znane Theresienwiese. 1. dan: četrtek 4. 3. 1971 Odhod iz L jub ljane z ju tra j ob 7. uri. Vožnja prek L jubelja m im o B eljaka in S pitta la do Lienza in skozi p redo r F elbertauern n a Salzburško. Kosilo. N ato n a ­ daljevan je vožnje do avstrijsko-nem ške m eje p ri K uf- steinu. Po končanem pregledu vožnja po avto cesti do M iinchna, kam or je p rihod v večernih urah. 2. dan: petek 5. 3. 1971 Z ajtrk , zatem ogled g radn je podzemne železnice. Kosilo. Po kosilu ogled razstave gradbenih strojev. V ečerja, prenočišče. 3. dan: sobota 6. 3. 1971 Po za jtrku nada ljevan je ogleda razstave g radbe­ n ih strojev. Kosilo. Popoldne ogled satelitskega m esta ali olim pijskega naselja. Večerja, prenočišče. 4. dan: nedelja 7. 3. 1971 Z ajtrk . P ovra tek po av to cesti do Salzburga in dalje p ro ti p redoru T auern skozi kopališko m estece B adga- stein. Vmes kosilo. V ožnja skozi predor in zatem dalje skozi M allnitz, Spittal, B eljak v domovino. P rihod v L jub ljano v večern ih urah . V ceno je v računana vožnja s tu rističn im avto­ busom tipa »Mercedes« firm e SAP, takse za predor F elbertauern in vožnja skozi železniški predor Tauern m ed Böchsteinom in, M alnitzem, gostinske usluge po program u, ogledi, vstopnina na razstavo, vodstvo ter stroški organizacije. Udeleženci po tu je jo n a veljavne potne liste. Devize za lastno uporabo dvignejo udeleženci sami na svoje osebne potne liste. Prijave sprejemamo do 15. februarja 1971. Ob p rijav i predložite: — izpolnjeno prijavnico, — akontacijo v v išin i 250 din ali naročilnico pod­ jetja oziroma ustanove. Stroški odpovedi potovanja: — do zaključka roka p rijav 150 din, — po zaključnem roku pa dejanski stroški. Informativno: 3. ogled olimpijskih objektov v Miinchnu bo cd 15. do 18. aprila 1971 RAZPIS OBVESTILO KANDIDATOM ZA STROKOVNE IZPITE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije razpisuje dvodnevni sem inar: Problematika betonov, lahkih betonov in sodobnih malt. Program sem inarja: 1. S tatistično v rednoten je kvalite te (inž. E. Mali, inž. A. Sever). 2. Elementi, k i vp livajo na kvalite tno pripravo betona in njihovo sta tistično vrednotenje (inž. R. S te­ pančič). 3. Inform acija o p rip ravah keram zita in lahkih keram zitn ih betonov (inž. E. Mali, inž. M. Knežević, inž. A. Sever). 4. Tehnologija kom paktn ih betonov, m orfološke in fiz.-kem . lastnosti (inž. E. Mali, inž. V. Turnšek). 5. Tehnološki problem i m alt (agregati, vezalci, m ešalna razm erja, dodatki (inž. R. Stepančič). Sem inar je predviden za 10. do 12. m arec 1971 v L jubljani. Podrobnejši razpis bodo pod je tja p ravo­ časno prejela. RAZPIS Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije razp isu je dvodnevni sem inar: Higiensko-tehnični pogoji v stanovanjih in drugih prostorih. Program sem inarja: 1. Uvod v tem e sem inarja (inž. V. Turnšek). 2. A kustična izolacija v zvezi z novim i predpisi (inž. Vendramin). 3. Toplotna izolacija in tehnični predpisi (fiz. Ramšak). 4. O grevanje in prezračevanje stanovanj in zadevni predpisi (pripravi F ak u lte ta za strojništvo L jubljana). Sem inar bo 24. in 25. marca v L jubljan i. Podrob­ nejši razpis bo Zveza pravočasno razposlala. Izpitni termini strokovnih izpitov za gradbene in arh itektske tehnike, gradbene in kom unalne inženirje, inženirje arh itek te , diplom irane inženirje gradbeništva te r diplom irane kom unalne inženirje te r diplom irane inženirje a rh itek te v le tu 1971 so: Z ap . P r i j a v n i r o k P is m e n i U s tm e n i š t. d o d e l d e l i. 1. II. 13. II. 23., 24., in 25. II. 2. 1. III. 13. III. 23., 24., in 25. III. 3. 1. IV. 10. IV. 20., 21., in 22. IV. 4. 10. v. 22. V. L, 2., in 3. VI. 5. 10. X. 23. X. 2., 3., in 4. XI. 6. 20. XI. 4. XII. 14., 15., in 16. XII. P rijave za strokovni izpit sprejem a izpitni odbor. Sedež im a p r i B iroju gradbeništva Slovenije, L jub­ ljana, T itova 25, tel. 317 287. OBVESTILO ČLANOM Skupščina Zveze GIT Slovenije, ki je bila v Novi Gorici 5. novem bra 1970, se je odločila, da člani tudi v bodoče prispevajo za G radbeni vestn ik le 30 Vo stro­ škov, k a r v izračunu pom eni 38 din, in za članarino 12 din. Nova članarina in naročnina za Gradbeni vest­ nik je po odločitvi Skupščine Zveze za leto 1971 — 50 din. Sicer redke člane, ki niso poravnali skrom nih ob­ veznosti č lanarine za leto 1970 v znesku 36 din, pa prosimo, da poravnajo tudi to. Člane, k i svojih m ateria ln ih obveznosti do Zveze ne bodo izvršili, bomo m orali črta ti iz članstva Zveze. Upamo in želimo, da do tega ne bo prišlo. V a len tin M arinko Strokovno potovanje po Jugoslaviji P rogram strokovne ekskurzije ob nakazanem obi­ sku Avtonom ne pokrajine Kosova. Za člane naše Zveze smo izvedli pred le ti še več strokovnih ekskurzij po Jugoslaviji. Tako smo po­ d robneje pregledali in prepotovali vse repub like te r Avtonom no pokrajino Vojvodino. 2 e več le t pa napo­ vedujem o članstvu ogled Avtonom ne pokrajine Ko­ sova. H kra ti s podrobnejšim ogledom Kosova bi p re­ gledali še gradnjo železnice Beograd—Bar, celinski del »Jadranske m agistrale« v odseku od T itograda do K o­ sovske Mitroviče, T erm oelek trarno in K om binat K o­ sovo, gradnjo A lum inijskega kom binata v T itogradu, tehnično dokum entacijo pro jek ta »Južni Jad ran« v Budvi, urbanistično dokum entacijo izg radn je Splita, p ro jek te avto ceste Split—K arlovac terensko izvajan je gradbenih del na avto cesti Karlovac—Zagreb. K olikor bi uspeli dobiti dovoljenje še za obisk A lbanije, b i v enem dnevu obiskali še S ku tari in T irano. Časovno nam eravam o izvršiti ekskurzijo konec m arca ali v za­ četku aprila. Odpotovali bi iz L jub ljane s kuše ji ali spalniki do B eograda že v petek zvečer. V soboto bi si ogledali v Beogradu m ost »Gazela« te r p ro jek t in izvedbo prik ljučkov na mesto. S trokovnjak i bi nam obrazložili vse načrte, ki jih p ro jek tira jo ali izvajajo pro jek tne organizacije in pod je tja iz Beograda, za že­ leznico Beograd—B ar in za Jad ran sk o m agistralo. Zve­ čer bi se odpeljali s kušeji ali spaln ik i v Kosovsko M itrovico ozirom a Prištino. V nedeljo bi si ogledali K om binat term oelektrarno »Kosovo«, sledil bi ogled odprtega prem ogovnika te r ostale znam enitosti k raja , v ponedeljek bi si z avtobusi ogledali velike objekte na Kosovem, objekte in traso železnice B eograd—B ar te r celinski del Jad ranske ceste. V sredo bi obiskali T itograd in A lum inijski kom ­ binat. Č etrtek b i rezerv ira li za obisk A lbanije. V petek bi pregledali nač rte za »Južni Jadran« v Budvi, v soboto pro jek te za izgradnjo Splita, v ne­ deljo nač rte in potek del za avto cesto Split—K rim — K arlovac in K arlovac—Zagreb, s povratkom v L jub­ ljano v večern ih urah. P otovan je b i tra ja lo 9 dni, tako da je treba rezer­ v ira ti nekaj dni dopusta. P rosim o vse in teresente, d a takoj sporočijo svoje pripom be v zvezi s časom in obsegom ekskurzije. Izpustili bi lahko le ogled m ostu Gazela v Beo­ gradu te r odsek od D ubrovnika ali Splita do L jub­ ljane s tem , da bi se v rn ili z avionom. Popravek V številki 12 GV (1970) popravljam o: str. 355, v r ­ stica 20 levo se prav ilno glasi: »direktor SGP Gorica tov. M ilan Školaris«; str. 357, v rstica 36 desno se p ra ­ vilno glasi: »ing. Em il P av lin — predstavnik Cestnega sk lada SRS«. C iril S ta n ič INFORMACIJE n* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XII 1 Serija: MATERIALI JANUAR 1971 Upo rabne možnosti elektrofiltrskih pepelov v gradbeništvu Uvod Elektrofiltrski pepeli so ostanki izgorevanja zm le­ tega prem oga v pečeh term ocentral ali podobnih n a­ prav. Izgoreli pepel odhaja z dimnimi plini v elektro­ filtre , ki zadrže del čvrstih delcev in jih deponirajo v silose, odkoder jih odvzemamo. Količina e lek tro filtr- skega pepela je odvisna od količine pepela premoga, s katerim se kuri, od stopnje izgorevanja in od delova­ n ja filtra. Ceni se, da se giblje ta količina z ozirom na moč centrale in ostale fak to rje med 5 do 7 tonam i pepela na 1000 kW moči TE, kar p redstav lja ogrom ne količine pepela na dan. P ostavlja se vp rašan je uporab­ ne možnosti za ta pepel. Na problem u dela Zavod že vrsto let. Tako so bile prve akcije adicije pepela na cem ent izvedene že le ta 1959, prve sam ostojne in­ dustrije , ki se bavijo s predelavo pepelov, pa so bile postavljene leta 1960. Š iroke uporabne možnosti, k a­ te re smo doslej obravnavali, kažejo na dobro kvaliteto te r pričakujem o, da se bo eksploatacija tega m ateria la povečala, saj je npr. sam o.A nglija porabila za g rad ­ bene nam ene v letu 1967 1,800.000 ton pepela. Fizikalne in kemijske lastnosti elektrofiltrskih pepelov E lektrofiltrsk i pepeli p redstav lja jo am orfen proiz­ vod m ineralno steklastega značaja, proizveden p ri tem ­ p era tu ri blizu 1000° C. Posam ezna zrnca nastopajo v različnih oblikah in dim enzijah. P rašn i delci nastopajo v nepraviln ih oblikah z ostrim i robovi, določen odsto­ tek pa ima popolnoma pravilno sferno obliko. S po­ močjo flotacije lahko odločimo to frakcijo pepela, ozirom a t. i. »sferolit«, k i predstav lja delce pepela z izredno nizko prostorninsko težo. Velikost delcev pepela se giblje v obm očju 0—40 /a, zato im ajo leteči pepeli podobne vrednosti specifičnih površin oziroma finosti, kakršne so karak teristične za portland-cem ent. Vsebnost neizgorelega p reostanka prem oga, ki je v glavnem odvisna od načina in in ten ­ zivnosti izgorevanja prem ogovega p rah u v pečeh te r- m ocentrale, močno vpliva na nasipno težo. Na drugi s tran i pa je finost pepela odvisna od finosti prem ogo­ vega prahu. Čim višjo finost im a prem ogov prah , ozi­ rom a čim bolj fino je zdrobljen, p reden ga uporabim o, tem h itre je in popolneje izgoreva, istočasno pa dosega končni preostanek — elektrofiltrsk i pepel, dokaj višje specifične površine. K arak teristična fizikalna lastnost elektrofiltrsk ih pepelov je visoka absorpcijska sposobnost za tekočine, posebno vodo. A bsorpcijska sposobnost m letih pepelov je nekoliko nižja, k a r je razum ljivo, ker se z m letjem istočasno zm anjša tud i začetna poroznost. V suspenziji s 40 do 50 ®/o vode igra vsebnost n a j­ m anjših delcev pepela, čeprav sam pepel ne kaže koloidalnih lastnosti, izredno važno vlogo, podobno P lastifikator jem. Posledica te lastnosti je, da im ajo taki m ateria li ozirom a zmesi, v k a te rih nahajam o nek odstotek elektrofilsk ih pepelov, veliko boljše obdelo­ valne sposobnosti, m astno konsistenco te r dobro kom ­ paktnost. Specifična teža elektrofilskih pepelov je močno odvisna od narav e prem oga te r vsebnosti neizgorelih preostanko^, n a drugi stran i pa predvsem od finosti. Specifična gostota surovih letečih pepelov oziroma pepelov, k a te rih specifična površina se giblje v ob­ močju 2500 do 3500 cm?/g po B lainu, znaša 1,85 do 2,4 cm2/g. M leti pepeli v in te rvalu finosti 5000 do 12.000 po B lainu im ajo specifične teže, ka tere se močno p rib li­ žujejo specifičnim težam cementov, tj. 2,65 dO' 2,9 cm2/g. Če pepele segrevam o ob prisotnosti kisika do tem ­ pera tu re blizu 680° C, izgorijo še preostanki vsebovane organske substance, pri tem p era tu ri 750° C pa nastopi oksidacija železa, s čim er se sprem eni tu d i obarvanje pepela v svetlo sivo nianso. T em peratu ra ta ljen ja, ki je v glavnem odvisna od kem ijske sestave letečih pepelov, pa variira v obm očju 1150 do 1450° C te r nastopi v trenutku , po predhodnem dokaj dolgem omehčanju, pri čem er se izvrši cem entnem u k linkerju podoben spoj sestavnih kom ponent: železa, alum inija, silicija, m agnezija, apna te r alkali j. K em ijski sestav in lastnosti so v glavnem odvisne od narave uporabljenega premoga. P ri izgorevanju raz­ ličnih prem ogov dobimo ko t ostanek tud i različne pepele, ka te rih m edsebojna raz lika z ozirom na k e ­ m ijski sestav v nekaterih prim erih zelo močno variira. Zelo velike razlike nastopajo m ed črnim i premogi, rjavim i prem ogi te r ligniti in m lajšim i premogi. V kem ičnem smislu se ta razlika predvsem opazi v različnih procentnih vsebnostih SiO-i, R 2O3 te r p red ­ vsem CaO. Skoro vsi črn i te r delno tud i stare jši rjav i premogi vsebujejo le ca. 2 do 3,5 “/o vsebnosti apna, računanega kot CaO. P ri lign itih in ostalih m lajših rjav ih prem ogh pa ta odstotek n ara ste na 12,0/o te r v nekaterh p rim erih celo na 40 °/o in več procentov vsebnosti CaO. V ariacije nastopajo tud i p ri ostalih sestavnih kom­ ponentah kot siliciju, a lum uniju in železu, vendar ne v tako veliki meri. N ekateri e lek tro filtrsk i pepeli vse­ buje jo tu d i večji ali m anjši p rocen t prostega apna. T rdnost elek trofiltrsk ih pepelov v vodi je m ajhna. Vodna suspenzija m letih pepelov pa nam da slabotno alkalno reakcijo. K arak teristična kem ična lastnost, katero imajo več ali m anj vsi elek trofiltrsk i pepeli, je pucolanska spo­ sobnost, oziroma sposobnost vezave apna na S i0 2 že pri običajnih tem peratu rah . Ta lastnost pa je v veliki m eri odvisna od finosti ozirom a od predhodnega m letja. P reiskave, ki so bile izvršene n a različnih pepelih, so pokazale, da se lastnosti surovih pepelov prilagajajo sestavi. Če pa jih podvržem o nalahnem u m letju, po­ spešimo’ njihovo la ten tno hidrav lično aktivnost, ki se prib ližu je lastnostim , ki so značilne za običajna h id rav­ lična veziva. V cem entni m alti povzroča prisotnost elek trofiltr­ skih pepelov v začetku podaljšan je časa strjevanja, na d rugi s tran i pa sčasom a veže ozirom a konsum ira apno, ki se p ri h id rataciji cem enta osvobaja. Posledica teh vezav je zv išan je m ehanskih trdnosti takega betona, katero pa nastop i šele po daljšem časovnem intervalu. K em ično se ugo tav lja ozirom a m eri pucolanski efekt pepela kakor tu d i d rug ih pucolanov običajno po novejši am eriški A STM -m etcdi, ki bazira na do­ ločevanju topnosti S i0 2 te r R2O3 v norm alni raztopini NaOH. Vsota obeh kom ponent nam daje velikost puco- lanskih sposobnosti p reiskovanega m ateria la oziroma pucolana. UPORABNE MOŽNOSTI ELEKTROFILTRSKIH PEPELOV 1 Uporaba elektrofiltrskega pepela kot agregata za cestogradnjo E lektrofiltrsk i pepel lahko uporabim o kot agregat za zem eljska dela, p ri čem er pa m oram o upoštevati njegove pucolanske lastnosti. K er je agregat fin, lahko s p rib liževanjem delcev drug k drugem u povzročamo procese stabilizacije. 1.1 Zrnavost pepelov Č eprav uvrščam o elek tro filtrske pepele po zrna- vosti m ed m elje in m eljaste peske, jih zaradi njihovih pucolanskih lastnosti vendar ne m orem o obravnavati kot čiste zemljine. Zrnavost pepelov V e lik o s t z rn v m ik r o n ih 0—22 22—44 44—66 66—90 90—200 iznad 200 S k u p a j: E le k tr o - l i t r s k i p e p e l T r b o v lje B »/o 88,4 10,1 0,8 0,6 0,1 0,0 100,0 E le k tro - i i t r s k i p e p e l V e lik o s t z rn v m ik r o n ih T o p ­ l a r n a L j. 0/0 Šo­ š ta n j »/« 0—22 22,1 21,1 22—44 23,8 23,0 44—66 19,8 18,3 66—90 16,8 17,2 iznad 200 2,7 3,5 90—200 16,4 16,9 S k u p a j: 99,6 100,0 1.2 Optimalna vlaga O ptim alno vlago vzorcev smo določili s s tan d ard ­ nim Proctorjevim preizkusom . Med preizkusi smo ugotovili disperzijo rezu lta tov te r se odločili, da p ri­ redim o Proctor jev postopek tako, da pripravim o vsak preizkušanec iz sveže mešanice, ker sicer nastopajo h itro vezalni procesi. R ezultati so naslednji: N o rm a ln i P r i r e je n i p re iz k u s p re iz k u s t (m 1) V . opt t (m :) V . opt EFP Toplarna Lj. . 1,212 27,4 «/0 1,208 25,6 »/0 EFP Trbovlje . . . . 1,108 34,8 V» 1,069 33,1 °/o E FP Šoštanj . . . . 1,135 35,0 »/0 1,053 35,7 °/o 1.3 Natezna trdnost P reiskava je poznana pod imenom brazilsk i p re ­ izkus. Vzorce smo nab ili v valje s prem erom 10 cm in višino 12,9 cm. Natezno trdnost v kp/cm 2 podajamo v razpredelnici: V zo rec h r a n je n n a z ra k u - 5 °/o V V opt opt .+ 5 °/o v opt V V . opt 100 »/o - 5 °/o V . opt v la g i + 5% V . opt E FP Toplarna L jub ljana 7 dni . . . — — 1,60 0,34 — 0,48 28 dni . . . 1,99 — 1,87 — — — EFP Šoštanj 7 dni . . . 2,12 1,33 1,34 1,71 0,98 0,99 28 dni . . . 1,94 1,49 1,45 1,58 1,13 1,10 1.4 Tlačna trdnost prostih vzorcev Vzorec smo nab ija li po Proctorjevem postopku v valje s prem erom 10 cm in višino 12,8 cm. Vzorce smo pustili odležati na zraku in pa p ri 100'°/o vlagi. To velja za vzorce, k je r smo določali trdnost po 3 ozirom a 7 dneh. V zo rec n a z ra k u - 5°/o + 5°/o V 100 °/o - 5°/o v la g i + 5°/o h ra n je n V opt v opt V . opt V . opt V , opt v opt E FP Toplarna L jub ljana 3 dni . . . 3,45 1,38 1,44 2,68 1,36 2,35 7 dni . . . 3,91 2,50 2,90 4,29 1,95 4,01 28 dni . . . 56 dni . . . 10,45 13,70 14,20 7,70 14,80 10,35 10,50 16,70 E FP Šoštanj 7 dni . . . 10,9 6,4 8,0 11,1 6,4 8,0 28 dni . . . 12,4 6,7 9,4 11,1 4,5 5,8 2 Uporaba elektrofiltrskega pepela kot agregata pri pripravi malte oziroma betonov 2.1 Elektrofiltrski pepel kot najfinejša frakcija agregatov K om paktnost ozirom a obdelovalna sposobnost neke m alte oziroma betona je predvsem odvisna od p riso t­ nosti najfinejših delcev agregata. Znano je, da je p ro ­ izvodnja te frakcije običajnega peska draga. Zam enjava te frakcije peska z elektrofiltršk im i pepeli pa n i re n ta ­ b ilna samo v ekonom skem pogledu, tem več im a še druge prednosti, ka terih glavna posledica je boljša obdelovalna sposobnost te r kom paktnost tako p rip rav ­ ljen ih zmesi. Poleg tega se pa v teku časa izvrši še spa jan je nevezanega apna, p ri čem er se u stv a rja jo nove vezi, ki povečujejo trdnosti, katerih ne bi z upo­ rabo običajnega peska dosegli. Na splošno so vsi cem entni izdelki več ali m anj občutljivi, če jih izpostavim o vplivu agresivnih vod. K orozija betona je v glavnem odvisna od v rste in jakosti agresivnega sredstva, na drugi stran i pa pred­ vsem od poroznosti ozirom a kom paktnosti betona te r nepopolne h id ratacije cem enta. Tudi v tem oziru so betoni, katere smo p rip rav ili z uporabo elek tro filtrsk ih pepelov, boljši ozirom a m anj občutljivi, po daljšem času pa postanejo skoro neobčutljivi na korozijski vpliv blago agresivnih vod. Kot p rim er navajam o postopek restav racije p ro­ padlih opornih zidov Ljubljanice, k je r smo prvič z uspehom uporabili elek tro filtrsk i pepel kot agregat. 2.2 Lahki betoni iz ef. pepela kot agregat N asipne teže pepelov so sorazm erno nizke, v red ­ nosti se gibljejo okoli 700 kg/m 3, k a r jih usposablja za izdelavo lahkih betonov, p r i čem er pepel uporabim o kot agregat in cem ent kot vezivno sredstvo. K arak te ­ ris tik e doseženih lahkih betonov so naslednje: volum ska teža 1450 kg/m 3 do 1650 kg/m 3, trdnost m arke 70 kp/cm 2 do 150 kp/cm 2, koeficient topi. vodljivosti 0,45 kg cal/m h °C, krčenje 0,4m m /m '. Isti princip izkoriščanja pepela kot agregata m ore­ mo uporab iti p ri p rip rav i m alte, p ri čem er nam more služiti kot aktivator h id rirano apno. K ot prim er navajam o uporabo tega m ateria la za m alto p ri g radnji stolpnice v Velenju. 3 Uporaba elektrofiltrskega pepela kot surovine za klinker N ekatere cem entarne uporabljajo elek trofiltrsk i pepel p ri p rip rav i k linkerja , bodisi zaradi njegove k e­ m ične sestave, bodisi zarad i k linkerizacije zarad i tega, k e r zm anjša točko ta ljen ja klinkerja, deloma pa zaradi vsebnosti še neizgorelega premoga, k e r se s tem poleg poboljšanja lastnosti tud i zm anjša količina goriva. lepljenje gline na proizvodne stro je in naprave pri sam i proizvodnji, te r pojavi raztezanja, napihovanja te r pokanja, k i se pokažejo pri nadaljn jem procesu proizvodnje. Običajno se ta korekcija plastičnosti gline izvaja z dodatki razn ih agregatov kot peska, pustih glin, šam ota ozirom a m letih žlinder. R ezultati, katere do­ segamo s prim esjo elek trofiltrsk ih pepelov, so od­ lični, zlasti še zato, ker e lek trofiltrsk i pepel prispeva k enakom ernem u žganju zarad i neizgorelega premoga. Znano je, da im ajo elek tro filtrsk i pepeli velike absorpcijske sposobnosti vp ijan ja vode, zato je njihova uporabnost p ri proizvodnem procesu dobrodošla. Rezul­ ta ti preiskav so pokazali, da se sicer nekoliko poveča krhkost surovega proizvoda, da pa doseže pečen p ro­ dukt izredne izboljšave in kvalite te v pogledu m ehan­ skih trdnosti, kakor tudi odpornosti p ro ti sprem em bi tem perature. N ekatere naše opekarne že uporabljajo elek trofiltrske pepele, katerih dozacija se giblje v ob­ močju 15 do 30 "Ve. V A ngliji pa že dalj časa proiz­ vajajo opeko, ka te ra vsebuje 85">/o letečega pepela in samo 15 l0/o> izredno plastične gline. UPORABA ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA KOT SAMOSTOJNEGA VEZIVA Elementi iz elektrofiltrskega pepela Že v začetku naše razprave smo omenili, da je sestav e lek tro filtrsk ih pepelov karak teriz iran med osta­ lim tudi z naVzočnostjo sferičnih delcev, ki so kemično karak teriz iran i kot aktivno steklo. K em ijsko puco- lansko reakcijo te površine lahko pospešimo z dodat­ kom Ca(OH)2. Ta reakcija n a splošno poteka še vedno počasi. S približevanjem delcev drugega k drugemu, z ugostitvijo m ase in s stopnjevanjem pritiska te r z dviganjem tem peratu re lahko postopek strjevan ja reduciram o na om ejen časovni term in, npr. 8 ur, v k a ­ terem se m asa dodobra otrdi. Ti princip i so uporabljeni p ri eksp loataciji elektro­ filtrskega pepela za proizvodnjo zidnih elementov. Do­ segamo dobre rezultate, saj p ri volum ski teži 1200 do 1500 kg/m3, dosegamo trdnosti blokov od 100 do 200 kp/cm 2 z m ero naknadnega k rčen ja ± 0,20 °/oo te r mero plazenja 1 %o in koeficientom toplotne prevodnosti 0,35 kg cal/m h °C. P ri uporab i teh principov dobimo v teku 10 u r od trenu tka vstopa pepela v tovarno otrdeli blok, ki im a dobro izolacijsko in trdnostno karak teristiko in nizko volumsko težo. Iz tak ih blokov je možno zaradi malega raztrosa trdnostn ih rezultatov grad iti zahtevne inženir­ ske objekte, kot so stolpnice, seveda ob uporabi p ri­ m ernih m alt. Osnovne trdnostne lastnosti izvirajo iz dobrih pu- colanskih lastnosti, ki so prikazane v tabeli v p rim er­ jav i z JU S: KOREKCIJA PLASTIČNOSTI GLIN V OPEKARSKI INDUSTRIJI Gline, katere im ajo preveliko plastičnost oziroma prem astno konsistenco, povzročajo v proizvodnji opeke čestokrat različne težave. Posledice teh lastnosti so JU S s ta n d a r d e fp e fp M arica 50 100 150 T rb o v lje Š o š ta n j trdnost po 7 dneh kp/cm 2 50 100 150 78 105 upogibna trdnost po 7 dneh kp/cm 2 20 30 40 26,3 33,4 Po ASTM norm ah m ora znaša ti m inim alna vseb­ nost ak tivn ih kom ponent v pepelu 20 %>. Taki kompo­ n en ti sta v glavnem SiOä in R2O 3, ki sta topljivi v HC1 in NaOH. Tako imamo: Š o š ta n j T rb o v lje e f e f T o p l jiv i d e l S iO sm R ;0 j ---------------------------------------------------------------------- 21,9 25,2 Z arad i gornjih lastnosti prištevam o oba pepela m ed dobri hidravlični vezivi. Z ariln a izguba znaša pri efp: T rbovlje Šoštanj 3,00 % 3,63 % te r jo povzroča neizgoreli prem og. Vsebnost raznih substanc je naslednja: e fp e fp T rb o v lje Š o š ta n j H C l K N aC O i H C l K N aC O j S i 0 2 S iO o + n e t o p n i 75,00 46,35 47,84 38,93 a i 2o 3 7,18 27,42 14,27 21,39 F e 2 0 3 6,79 11,54 8,38 9,66 FeO 0,07 — — — CaO 6,68 8,50 18,29 18,69 M g O 0,79 2,52 3,58 3,73 S O 3 1,90 1,92 5,47 5,57 a l k a l i j e N a o O 1,76 1,76 1,78 1,78 Iz rezu ltatov sledi, da sta pepela kem ično zelo raz­ lično sestavljena, zlasti n a vsebnost S i0 2 in CaO. Mikroskopske preiskave so pokazale p ri deta jln i p reiskav i posam eznih frakcij, da so le - te sestavljene iz poroznega in neporoznega stekla. N adalje je b ila po trjena navzočnost kremena, k rista lobalita , sulfida, sulfitov in m ulitov. Šoštanj ski pepel im a tud i več anhidrita. Rentgenske analize so za jem ale posamezne frakcije, k i so bile razdeljene po specifičnih težah na 7 = 2,01-f-2,30 g/cm3, y > > 2,30 g/cm 2 in y < 2,0 g/cm2, n ad a lje je bila preiskana frakcija , netopna v HCl in HF. P re iskave so pokazale, da v m ineraloškem pogledu ni b istven ih razlik m ed raznim i frakcijam i. Pepeli v glavnem vsebujejo ak tivno krem enico — mulit, kalci­ jev su lfat, te r kalcijeve silikate in alum inate. P reiska­ ve produktov h id ratacijsk ih procesov v zgodnji s ta ro ­ sti, kot tudi p ri sta rosti do 5 let ne kažejo k v a lita ­ tivno bistvenih sprem em b, iz česar sklepam o na ob­ stojnost m ateriala. P reiskave produktov hidratacijsk ih procesov v zgodnji starosti kot tu d i p ri starosti od 5 let ne kažejo kvalita tivno bistvenih sprem em b, iz česar sklepam o na obstojnost m ateriala. N ajdeni so v glavnem naslednji m inerali v strjen i masi: krem en, toberm oritna faza, etringit ali kalcijev silikat, h idrat, afw illit. Tehnologija proizvodnje Upoštevajoč opisane lastnosti smo oblikovali p ro­ ces proizvodnje e lek tro filtrsk ih elementov, ki obstoji iz hom ogenizacije m okre mešanice: pepela, apna in p lastifikatorja , iz oblikovanja take m ešanice v bloke te r n jih s tr jev an ja p ri povišani tem peraturi. Z m anjšim i variacijam i sestave in tehnologije la h ­ ko variiram o trdnostne kvalite te od 100 do 200 kg/cm 2. Bloke raznih oblik lahko uporabljam o v visoki g radn ji in rudarsk ih objektih . M aterial sam pa p r i­ števam o med lahke betone. 6 Elektrofiltrski pepel kot lahki agregat Ako skom prim irani in z vezivom u trjen i elek tro ­ filtrsk i m aterial drobimo, dobimo lahki agregat različ­ n ih frakcij. P ri p rehodu skozi dvovaljčni drobilec do­ bim o ugodno zrnavost agregata (EMPA). Lastnosti tako dobljenega agregata so naslednje: V o lu m e n s k a R a h lo T rd ot e ž a n a s u to z b i tov la ž n o s t m a t e r i a l a k g /m 3 k g / m 3 19% 950 1100 Trdnosti betona, naprav ljenega iz opisanega drob­ ljenega agregata z raznim i dozami cementa in z dodatki finega pepela, znašajo: p ri dozi 250 kg cem enta/m 3 200 kp/cm 2, a volum sko težo 1480 kg/m, pri dozi cem enta 200 kg/cm2 170 km /m 3 z volum sko težo 1430 kg/m , pri dozi cem enta 150 kg/m 3 140 kg/cm2 za volum sko težo 1370 kg/m. Zaključek Iz rezu ltatov obširnega raziskovalnega dela na področju eksploatacije elek trofiltrsk ih pepelov sledi, da lahko izkoriščamo pepel kot fino zrnati agregat, k a te ­ rega vgraju jem o v ceste, dalje kot vezivo, za izdelavo lahkega betona ali tu d i kot m ateria l za izdelavo lah k e­ ga agregata za lahke betone nosilnih elem entov. M arjan F erjan , d ip l. inž. vam svetuje L J »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI JUBOLIN DISPERZIJSKI KIT JUBOLIN je disperzijski kit za izravnavo neravnih po­ vršin, za kitanje raznih vdolbin, za glajenje betona, sipo- rexa, iveric in drugih gradbenih elementov. V debelih slojih ne poka. Lahko ga brusimo. Je idealna podlaga za lepljenje tapet, barvanje »na kredo« z JUBOFLOR bar­ vami ali Jubocolor barvami. Kit ne sme zmrzniti. JUBOLIN je bele barve in ga lahko obarvamo z JUBOCOLOR pa­ stami. Pred kitanjem moramo podlago grundirati z JU- KOL ali z JUBOCOLOR podlago št. 1400, ki jo razred­ čimo z vodo. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB» kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB» DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste JUBOLIN kit nam lahko služi za podlago ali pa (če ga niansiramo) kot zadnji barvni sloj. JUBOLIN kit je porozen. Zidovi »dihajo« in stene ne ro­ sijo. Nanašamo ga z lopatico. Zadnji sloj pa običajno s kožnim valjčkom. Pri etm kit razredčimo. Poraba na 1 m2 je od 0,30 do 2 kg JUBOLIN kita. Razlikujemo tri vrste JUBOLIN kita. JUBOLIN KIT se uporablja za notranja dela, ker je delno odporen na vodo; za fasade ga lahko uporabljamo le pod pogojem, da prek njega naredimo premaz disperzijske barve ali plastičnega ometa. JUBOLIN extra je popolnoma odporen na vodo in je lahko na fasadi kot zadnji sloj. JUBOLIN extra beli kit ima veliko pokrivno moč in ga običajno razredčenega uporabljamo kot zadnji sloj pri notranjih delih. JUBOCOLOR DISPERZIJSKE BARVE JUBOCOLOR disperzijske barve so izdelane na podlagi disperzijskih umetnih smol, polnil, visokoobstojnih organ­ skih in anorganskih pigmentov. JUBOCOLOR disperzijske barve so v pasti, brez duha, in se lahko poljubno mešajo z vodo. Osnovna barva je bela. Ostale nianse dobimo tako, da beli barvi dodaja­ mo barvne paste JUBOCOLOR. Za večje potrošnike so barvne paste polnjene v plastenkah v teži 1 kg, med­ tem ko imamo za manjše potrošnike plastenke z vsebino ca. 130 g. Pri tem moramo paziti samo, da uporabljamo paste, ki so za notranja dela, samo za notranja dela in ne za fasade. Disperzijske barve so nevtralne in ne prenesejo nobenih dodatkov. Disperzijske barve JUBOCOLOR namreč pri ne­ katerih dodatkih koagulirajo in potem niso več uporabne. Isto se zgodi, če disperzijska barva zmrzne. Zato jo mo­ ramo skladiščiti in prevažati pri temperaturi nad 0°C. Disperzijsko barvo JUBOCOLOR uporabljamo povsod tam, kjer hočemo doseči proti vodi odporen premaz. Zaradi tega disperzijske barve veliko uporabljajo pri fasadnih delih in v vseh prostorih, kjer je vlaga ali pa je treba prostor dostikrat čistiti. Disperzijska barva JUBOCOLOR je idealen premaz za beton, salonit, siporex, primeren pa je tudi za les, omet, opeko, Styropor, heraklit, iverice, kar­ ton, platno, papir, primerno obdelano kovino itd. Pri bar­ vanju z disperzijsko barvo je zelo važna priprava podlage. Podlago moramo predhodno premazati z barvo za podlago št. 1400, ki jo predhodno razredčimo s 4 do 10 deli vode. Praksa kaže: kolikor podlaga bolj pije, bolj je primerna za barvanje z disperzijsko barvo. Za dobro kritje zadostuje dvakratni premaz. Premaz je čez 14 dni odporen na vodo in ga lahko umivamo. 1 kg barve zadostuje za 4 do 5 m2 (dvakratni premaz). Delamo pri temperaturi 12° C. Iz atesta, ki ga je izdelal Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani, je razvidno, da je oplesk moten in se ne zrcali, da je popolnoma odporen na vlago, je klimatsko odporen, pri zmrzovanju ostane nespremenjen, je vodotesen, toda ima lastnosti dihanja, pri visokih temperaturah propade, ven­ dar ne gori, je odporen na izpiranje z dežjem itd. JUBOCOLOR PASTE ZA NIANSIRANJE Sestavljene so na osnovi disperzijskih organskih in anor- ganskeh pigmentov z vsemi potrebnimi dodatki. Paste so brez veziva in samih ne moremo uporabljati. Uporabljamo jih za niansiranje JUBOCOLOR in JUBOFLOR barv, barv »na kredo« in ostalih barv, ki se razredčujejo z vodo. Z njimi lahko obarvamo tudi lepilo JUBINOL, beli cement, gips itd. JUBOCOLOR paste za niansiranje so polnjene v praktične plastenke z vsebino ca. 130 g. JUB — KEMIČNA INDUSTRIJA DOL PRI LJUBLJANI Stroj za preiskavo trdnosti na pritisk DrMB 300 Stroj za določanje trdnosti na pritisk in upogib gradbenih materialov in konstrukcijskih delov s preizkuševalno močjo do 300 MP T rdnost na p ritisk se p re isk u je v p rv i v rs ti na kockah, trdnost n a upogib pa na gredicah. Obe v rs ti p re izkušancev je treb a p r i­ p rav iti po p redp isih TGL 0-1048 in DIN 1048. P re iskave dajo podatke o sestavi, k v a lite ti in stopnji s trjev an ja , k i so neobhodni za določitev trd n o sti be tona v odvisnosti od n je ­ gove sestave. Te p re iskave tu d i omogočajo sk lepan je o v e rje tn i trd n o sti zgradbe te r h k ra ti o la jšu jejo odločitev glede odstran itve opaža. K o n strukc ija pre izkuševalnega p ro sto ra s tro ja za preiskavo trd n o ­ sti na p ritisk DrM B 300 omogoča tu d i p reiskavo gotovih gradbenih delov ozirom a kon stru k c ijsk ih deliv na tla k in upogib. VEB Werkzeugmaschinenkombinat »Fritz Heckert« Karl-Marx-Stadt Betrieb Werkstoffprüfmaschinen Leipzig Izvoznik: intermed-export- import VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK DDR 102 BERLIN, SCHICKLERSTRASSE 5/7, RQB.17 N em ška dem okratična rep u b lik a In fo rm acije nudi: TEHNOSERVIS BEOGRAD, Brankova 13-15 COPILIT POTRJUJE VSE, KAR Ml OBLJUBLJAMO In mi trdimo, da boste' z nakupom COPILIT profilnega stekla imeli material, primeren za vsako uporabo. In ne samo zato, ker lahko z njim gradite okrogle stolpe, industrijske objekte, kon­ gresne dvorane, bungalove, terase, bencinske postaje, telefonske govorilnice, kioske, sejemske stojnice, izložbene paviljone, šport­ ne objekte, peronske strehe. . . toda ne želimo vas nadlegovati z naštevanjem. Sami zelo dobro veste, k«j vse vam nudi COPILIT. Mi pa ponavljamo: COPILIT potrjuje vse, kar obljubljamo. ZASTOPNIK: Merkantile, Zagreb, POB 23 V času pomladanskega sejma v Leipzigu od 14. do 23. III. 1971 razstava v »Staedtisches Kaufhaus«. G L A S - K E R A M I K VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK DD R 108 BERLIN, K R O N E N ST R AS S E 19-19o © r S G la s Keram ik w E o f i i l i t - P R O F I L G L A S Pri betonskih in železobetonskih konstrukcijah, kjer se pojavljajo velike mase betona (kanali, tlaki, pre­ dori itd.) in pri velikih transportnih dolžinah in višinah (betonski objekti, mostovi, lupinaste konstrukcije, itd.) uporabljamo BRIZGANI BETON. Suha betonska mešanica (zrnavost 0— 25 mm) potuje na mesto vgrajevanja po ceveh pod pritiskom, neposredno na mestu vgrajevanja pa se s posebno šobo dodaja zamesna voda v/c = 0,45. Posebna kvaliteta, pogojena z zrnavostjo agregata do 5 mm, pa predstavlja brizgani omet, sicer poznan pod imenom torkret. ZRMK je izvedel v letu 1970 v Karavanškem tunelu 400,0 m2 drenažne obloge na tunelski konstrukciji. V zadnjem času je zabetoniral na opaže in položeno armaturo tri kupole na stari stavbi hotela Union v Ljubljani (slika). Z A V O D Z A R A Z I S K A V O MATERIALA IS KONSTRUKCIJ LJUBLJANA - DIMIČEVA 12 Zidne ob loge iz plutovine lahko uspešno uporab ite za oprem o reprezentančnih , poslovnih in stanovanjskih prostorov. Plošče fo rm ata 300 X 300 X 3 mm p ritrd ite n a zid z lepili na bazi neoprena (Neostik, S y n te lan ipd.) Nizek koeficient toplotne p revodnosti in dobra zvočna absorpcija plu tovine pom em bno p rispevata k udob ju delovnega p rosto ra in stanovanja. Im pregnacija s težko ta ljiv im parafinom omogoča čiščenje obloge z raztopino detergenta . Izb ira vzorcev v tem nih in svetlih n a rav n ih ton ih omogoča estetsko priv lačne b a rv n e kom binacije celotne obloge. Zidne obloge in vse po trebne inform acije vam posreduje: PLU TÄL - Ljubi] ana, Ceionska 32, telefon 311 2bb S, G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKOČI R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M E S T O