Ob 40-Ietriici domicilnega Dolomitskega odreda
Ponosni na prehojeno pot
Med partizanskimi odredi, ki letos slavijo 40 let svoje ustanovitve, je tudi Dolomitski od-red NOV in POS. Ustanovljen je bil od 1. do 10. julija 1942 na Ključu in Vranjih pečinah v Polhograjskih Dolomitih. Po njih je tudi do-bil svoje ime.
Kot je znano, se je narodnoosvobodilno gi-banje v Polhograjskih Dolomitih začelo zelo zgodaj. Prvi partizanski borci ko bili organizi-rani v Rašiški in Mengeškomoravški četi Kam-niškega bataljona ter Tržiško-kranjski četi Storžiškega bataljona. Ko se je spomladi 19-12 narodnoosvobodilno gitoanje silno razmahnilo in je zajelo vso Slovenijo, je tudi v Dolomitih odhajalo v gozdove vse več zavednih ljudi, da bi se borili proti okupatorju in domačim iz-dajalcem. Iz skupin, ki so nastajale v posamez-nih območjih, je bila sprva ustanovljena 4. četa
" 1. bataljona Notranjskega odreda. Ko pa je četa štela več kot 100 borcev, s.oiz njc ustano-vili 4.  bataljon  Notranjskega  odreda.  Tudi ta
**se je kaj kmalu zaradi svoje številčnosti pre-oblikoval v večjo enoto, odred. Sprva se je imenoval Polhograjski odred, kasneje pa so ga na željo borcev in poveljstva odreda pceime-novali v Dolomitski odred.'Novo ime je bolj ustrezalo glede na dejstvo, da je odred delo-val od Ljubljane do bivše jugoslovansko-itali-jansk^ meje in meje med ilalijanskimi in nem-škimi okupato.rji, torej na širšem področju Pol-hograjskih Dolomitov, sestavljali pa so ga zlasti Dolomitci. Odred je bil ustanovljen p_rav v naj-težjih dneh za naše NOG in zaveznike, ko je divjala velilca italijanska roška ofenziva na naše prvo slovensko osvobojeno ozemlje, v ka-teri je sodelovalo 82.000 do zob oboi-oženih vo-
jakov, ko nemški vojaški stroj s 6 milijoni vojakov na vzhodni fronti še ni bil •skrhan in zaustavljen in ko so Nemci v Afriki še nada-lje prodirali proti Aleksandriji. Danes, po 40 letih, prav zagotovo lahko trdimo, da je bila ustanovitev Dolomitskega odreda postavljena v najodločilnejše in najusodnejše prelomno ob-dobje narodnoosvobodilne vstaje na Sloven-skem in v celotni Jugoslaviji. Ža ustanovitev prvih slovenskih brigad in odredov, med ka-terimr je bil tudi Dolomilski, se je vodstvo NOG lahko odločilo in ga uresničilo, ker je program Osvobodilne fronte združeval prebi-valstvo v vsesplošni odpor proti okupatorju, zaradi njegove visoke patriotične zavesti, enot-nosti in hrepenenja po svobodi. Ti pogoji so bili izpolnjeni tudi v Polhograjskih Dolomitih. V prvih borbenih vrstah je stala predvsem de-lavska in kmečka mladina, ki je nosila glavno breme aboroženega boja.
Posebnost in pomembnost Dolomilskega od-reda se kaže zlasti v izredno težkih okolišči-nah, v katerih je deloval in v izredno pomemb-nih bojnih nalogah, ki jih je uspešno izvajal. Najpomembnejše obdobje je od ustanovitve od-reda do odhoda osrednjega vodstva NOG Slo-venije iz Dolomitov na Rog spomladi 1943. Ob ustanovitvi je tedaj .sorazmerno maloštevilni odred zavaroval prehod II. grupi odredov na Gorenjsko čez močno zavarovano razmejitveno črto m'ed italijanskimi in nemškirai okupal02'ji, kmalu pa je nadzoroval večji del svojega ope-rativnega območja. S tem je bilo ustvarjeno majiino osvobojeno ozemlje, ki je omogočilo nastanitev in delovanje osrednjega vodstva NOG Slovenije, kar je bilo za tiste razmere izrednega pomena (vodenje vse večje vstaje v predelih Primorske, Gorenjske, Notranjške, Stajerske, iz Dolomitov pa so bile možne zveze r.a vse strani, zlasti z Ljubljano). Dolomitski odred pa je bil sposoben tudi braniti osvobo-jeno ozemlje. Kronika odreda pove, da je v navedenem obdobju petkrat obranil svoje osvo-bojeno ozemlje oziroma območje Ključa in da je utrpel samo dva neuspeha, in sicer v Belški grapi in Bezenicj^marca  1943.
Zaradi izjemno težkih vojaškopolitičnih okoliščin je bil Dolomitski odred aprila 1943 ukinjen, borci pa so bili porazdeljeni v enote Tomšičeve in Sercerjeve brigade. Z odhodom odrednih enot je v Dolomitih ostalo "*do kapi-tulacije fašistične Italije le manjše število par-tizanov in političnih delavcev, kar je izkorisli-la reakcija za ustanavljanje belogaidističnih postojank.   Seplembra   1943   je   bil   Dolomitski
odred ponovno -ustanovljen. Množičen odhsd v partizane je omogočil oblikovanje številčno ze-lo močne enote, saj je imel v svoji sestavi 600 borcev. Vanj je bil vključen tudi ves Logaški bataljon. Dolomiti so bili zopet skoraj v celoH osvobojeni, • razen maloštevilnih belogardistič-nih in neraških postojank v večjih krajih. Po odredbi operativnega štaba za zahodno Slo-venijo z dne 17. oktobra 1943 je bil Dolomitski odred ponovno ukinjen, borci pa so bili poraz-deljeni v enote Triglavske divizije NOV in POS.
Ko je bil 23. januarja 1944 odred tretjič ustanovljen, so bile razmere v Dolomitih že tako težavne, da je lahko akcije na tem pod-ročju izvajal le občasno, največ pa se je za-drževal na območju sedanjih občin Idrija in Postojna. Tudi odred v tretji sestavi je bil zelo aktiven, saj je izvedel mnogoštevilne zelo uspešne bojne akcije, tesno pa je sodeloval tudi z ostalimi- enotami NOV in POS in je ve-liko prispeval k osvoboditvi Dolomitov in vse naše domovine.
Prebivalci Dolomitov so ponosni na svoj odred. Ponosni so na svojo borbo za svobodo,.
ponosni so na žrtve, ki so jih dali. V štirilet-nem boju so imeli 97 prvoborcev — nosilcev Partizanske spomenice 4941 in 14 narodnih he-rojev. Utrpeli so 994 žrtev okupatorja, od teh jih je padlo v boju 526, ubitih je bilo 137 tal-cev, v taboriščih jih je umrlo 129 in v za-porih 114. Požganih je bilo 476 domov in go-spodarskih poslopij.
Se živeči borci Dolomitskega odi'eda, zdru-ženi v Skupnost borcev, se ob 40-letnici s po-nosom oziramo na prehojeno pot. Naše misli so ob tem osredotočene na izročila narodno-osvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki niso pomembna le za čas, v katerem živimo, arapak pomenijo kažipot za prihodnost vseh bodočih pokolenj. Naše misli zato prežema zvestoba revolucionarnim tradicijam, ki jih mo-ramo razvijati in tjstvarjalno uresničevati ta-di v prihodnje. ^-laše misli so hkrati z mlado generacijo, katere vrstniki so pred 40 leti no-sili glavno breme Oboroženega boja, ki bo na-daljevala našo pot in ki iz naših rok vedno bolj prevzema odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Se vedno pa se čutimo dolžni posredovati naše bogate izkušnje, dolžni smo tolmačiti resnico o našem boju in njegova izročila, dolžni smo z osebnim zgledom poosebljati moralne in etične vrednote revolucije in še zlasti lik našega borca. Mla-dina bo tako še lažje dojela, da ohranjanje re-volucionarnih tradicij ne pomeni s*mo obuja-nja spominov, temveč predvsem razvijanje to-varištva, medsebojne pomoči in spoštovanja, jskrenosti, odgovsrnosti, Ijubezni do domovine in še marsičesa lepega, kar je krasilo tudi borce Dolomitskega odreda pred 40 leti. Le tako bomo lažje premagovali težave, ki so neizogibne spremljevalke bitke za boljši jutri.
Z neomajnim zaupanjem v Titove besede, da je moč v našem mladem rodu, bomo letos praznovali 40-letnico ustanovitve odreda na Ključu 3. julija. Borci odreda bomo zborovali ob 9. uri, ob 11. uri pa bo začetek osrednje slovesnosti in tovariško srečanje z aktivisti, mladino in drugimi prebivalci dolomitskega ob-močja.
Franc Dolenc