Pridiga

o priložnosti

blagoslovitve temeljnega kamena

za novo farno cerkev v Cadramu.

--B3K0---

Govorili

premil. Im.ez;oš!ls:cf la-va-n-tirj-slrl

Dr. Mihael Napotnik

na praznik obletnice cerkvenega posvečenja

dne 20. oktobra 1895.

V MARIBORU, 1896.

Založil pisatelj. — Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

(7

'.-04540

Bratje, ali ne veste, da ste tempelj
božji, in da Duh božji v vas pre¬
biva? Ce pa kdo oskruni tempelj
božji, vkončal ga bode Bog. Zakaj
tempelj božji, ki ste vi, je svet.

(I. Kor. 3, 16. 17).

Preljubi v Gospodu!

rav vesel in pomenljiv praznik slavimo da¬
nes; praznujemo namreč obletnico posve¬
titve stolne cerkve in vseh drugih cerkva
po naši lepi lavantinski škofiji. Kaj kra¬
sen in prazniku primeren evangelj beremo
danes, evangelj, v katerem nam pripoveduje sv. evan¬
gelist Lukež, kako žitfo je želel nadcestninar Gahej, vi¬
deti ljubega Jezusa, ga gledati od obličja do obličja.
Edina ta misel je navdajala in napolnjevala blagega
moža. Le enkrat videti milega Jezusa, le enkrat pogle¬
dati v njegov sveti obraz, ta srčna želja mu je nasveto¬
vala, da je storil nekaj za moža nenavadnega. Ker vsled
svoje majhne postave med obilo množico ni mogel Je¬
zusa videti, popustil je ljudstvo, zapustil je hrušč in trušč,
pa je hitel naprej ter je splezal na drevo, mimo kate¬
rega je hotel Jezus potovati. Z drevesa je Cahej skrbno
opazoval, kedaj dospeje Jezus. Ni se ganil ne na levo
in ne na desno, marveč nepremično je imel svoje oči
uprte na stran, od katere bo prišel božji Vzveličar.

l*

-s-. 4

Ge ga seda] spregleda, kedaj ga hoče zopet videti? Pač
nikoli več, saj morebiti ne potuje nikdar več po tej
poti. O prevažni, sveti trenotek!

Jezus je prišel do drevesa in ni hitel mimo, ka¬
kor je pričakoval Cahej. Ne, Jezus ni šel urno mimo,
še postal je pri drevesu, in o sreča neizmerna, ozrl se
je celo na drevo, pa je ljubeznivo pogledal s svojim
božjim okom Caheja in ga je ogovoril. O veselje, o
rajska radost, od Jezusa biti pogledan in tudi ogovorjen.
Pač mnogokdo izmed množice si je želel to srečo, pa
zastonj. Le Cahej, ki je ves koprnel in hrepenel po Je¬
zusu, le on je vkusil to blaženost. Ko ga je Jezus za¬
gledal, mu je rekel: Cahej, nagloma stopi dolu! Zakaj
danes moram Jaz v tvoji hiši ostati. In nemudno je
stopil dolu, pa je vesel sprejel Gospoda. In ves zavzet
ter poln najslajše radosti je pristopil h Gospodu, rekoč:
Glej, polovico svojega premoženja dam ubogim in ako
sem koga prevaril, mu povrnem čveterno. Jezus pa mu
odvrne: Danes je prišlo vzveličanje tej hiši, ker je tudi
ta sin Abrahamov. Zakaj sin človekov je prišel iskat in
vzveličat, kar se je izgubilo. (Luk. 19, 1—10).

Kako je vse to danes globokega pomena za to
duhovnijo. Vesel je sploh današnji praznik, ki se tudi
Cahejeva nedelja imenuje, pa čisto posebej radosten in
pomemben je za Vašo faro, predragi mi Cadramčani!
Zbrali smo se namreč v Gospodu k izredni in redki
slovesnosti. Vaš velečastiti in zaslužni gospod župnik si
že več let prizadevajo, da bi Vam postavili prostornejšo
in lepšo cerkev od sedanje tesne in nizke farne cerkve.
Kakor Caheja navdaje tudi Vašega zvedenega in gore¬
čega dušnega pastirja ena edina želja, priskrbeti božjemu
Vzveličarju dostojno prebivališče v Vaši sredi. Vsemogočni
in vsedobri Bog je doslej vidno podpiral in blagoslovil
to hvalevredno podvzetje. Zakaj na prav primernem in
ugodnem stavišču je fundament ali temelj za novo farno
cerkev že izkopan, in danes smo med svetimi obredi
blagoslovili vogeljnik in smo ga vložili v zidje nove hiše
božje, ki bode poleg krasne cerkve sv. Barbare drugo

svetišče v tej župniji, vredno vsega pozora, ogleda in
priznanja.

Prav, da smo danes blagoslovili ves prostor, na
katerem se bode zidal novi hram božji. In dobro ste
storili tudi Vi, da ste šli na častitljivi praznik Marijinega
rojstva v procesiji na isti kraj, na katerem so brž potem
začeli kopati temelj. Da, blagoslova božjega je treba h
takemu važnemu, težavnemu in dragocenemu delu. Saj
je delo le prazno brez blagoslova z nebes. In danes
poje sv. cerkev, in tudi mi duhovniki smo popevali pri
blagoslovljenju vogeljnega kamena prelepi psalm 126:
»Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo,
ki jo zidajo. Ako Gospod ne varuje mesta,
zastonj čuva, ki je straži.«  (Ps. 126, 1. 2). Da
bode torej pričeto delo vspeh imelo, da bode Gospod hišo
zidal, da bode On mesto varoval pred vsako nezgodo
in nesrečo, zato smo se danes zbrali v procesiji, pa
smo opravili molitve, smo poškropili z blagoslovljeno
vodo ves prostor, o katerem bodo veljale za vso pri¬
hodnost svetopisemske besede: »0 kako strašen je
ta kraj. Tukaj ni druzega, kakor hiša božja
in vrata nebeška.«  (Gen. 28, 17). In tudi vogeljni
kamen smo blagoslovili v namen, da bi bilo vse zidanje
blagoslovljeno, da bi bilo Bogu ljubo in prijetno.

Globokega pomena je pred vsem molitev, katero
sem molil, ko sem vlagal temeljni kamen. Govoril sem
namreč besede: »V veri v Jezusa Kristusa po¬
lagamo ta vogeljni kamen v temelj v imenu
Očeta in Sina in svetega Duha, da cvete tu¬
kaj prava vera in strah božji in bratovska
ljubezen; in da je ta kraj odločen molitvi in
klicanju in hvaljenju imena istega Gospoda
našega Jezusa Kristusa, ki z Očetom in s sv.
Duhom živi in kraljuje Bog na vekomaj vse
veke.«  Pomen te svete molitve, zlasti pa vsebino pri¬
stavka, da naj tukaj cvete prava vera, strah
božji in pa bratovska ljubezen,  to bodete šele
tekom mojega govora natanje spoznali in umeli.

-S- 6 -i-

Predragi farani! Vi nameravate zidati novo, prav
lepo cerkev. Ta namera zaslužuje vso hvalo in pohvalo.
»To delo je veliko; zakaj ne pripravlja se
prebivališče človeku, temveč Bogu.«  (I. Paral.
29, 1). Pa tudi Vi sami ste cerkev, ste tempelj, ne sicer
od kamenja in lesa, marveč duhovni, božji tempelj ste.
Zatorej gledite, da prenovite tudi to svetišče. Ce je kdo
svetišče, v katerem prebiva sv. Duh, je bolje za-nj, ka¬
kor ko bi bil sezidal zalo poddružnico sv. Barbare, ali
ko bi bil celo postavil cerkev vseh cerkva, dom sv.
Petra v Rimu. »Ali ne veste, da ste tempelj
božji, in da Duh božji v vas prebiva? Če pa
kdo oskruni tempelj božji, vkončal ga bode
Bog. Zakaj tempelj, ki ste vi, ta je svet.«  (I.
Kor. 3, 16. 17). Ravno o tem, kako je vidni, telesni
tempelj podoben nevidnemu, duhovnemu svetišču, naj
spregovorim kratko besedo Bogu v čast, Vam pa v pouk
in v stalni spomin na današnjo slovesno blagoslovitev
vogeljnika in njegovo vložitev v cerkveno podzidje.

Začnem pa v imenu tistega, v čegar imenu mo¬
ramo začeti vse, kar hočemo dobro začeti, vspešno na¬
daljevati in srečno končati, to je v imenu Jezusa Kri¬
stusa, ki je »poglavitni vogeljni kamen, v ka¬
terem vsa stavba zgrajena raste v svet tem¬
pelj v Gospodu, v katerega ste tudi vi vzi¬
dani v prebivališče božje v Duhu.«  (Efež. 2,
20—22). In kakor je Jezus Kristus obiskal hišo Cahe-
jevo in jo je napolnil z božjim blagoslovom, tako naj
obišče tudi kraj, ki smo ga danes posvetili, pa naj
blagoslovi zidanje ter mu naj podeli On, ki je začetek
in konec, dober začetek in srečen svršetek. Gospod,
odpri ustnice moje, in moja usta bodo oznanjevala tvojo
slavo!

V Gospodu pobožno !*3^

zbrani kristijani!

f j^ader moli sv. cerkev, kakor smo molili mi du-
^ hovniki danes pri blagoslovitvi podzidja in vogel j-
—  ~ nika za novo farno cerkev: Veni creator

Spiritus — Pridi vstvarnik sveti Duh,  tedaj nas
hoče ona spominjati sv. Duha ne le kot vstvarnika ve¬
soljnega sveta, kot delavca v vidnih stvareh, temveč kot
posvečevalca naših duš. Zato ga prosi nadalje: »Pridi
sv. Duh vstvarnik, pa obišči duše svojih, in
napolni s svojo milostjo srca, katera si
v st varil.«  Zares, sv. Duh je stavitelj duhovnega tem-
pelja, je zidavec naše duše. On jo posveti pri svetem
krstu, pa jo potrdi pri sv. birmi in jo povzdigne pri
vseh drugih sv. zakramentih. Zato piše sv. apostol
Pavel: »Ali ne veste, da so vaši udje tempelj
svetega Duha, kateri je v vas, katerega
imate od Boga, in da niste svoji? Zakaj
kuplje ni stezadragocen o. Častite in nosite
Boga v svojem telesu.«  (I. Kor. 6, 19. 20).

Sv. Bernard klaravalski je enkrat na god cerkve¬
nega posvečenja svojo pridigo začel tako le: »Kri¬
stijani, današnji god je tudi naš god, ker za¬
deva tudi nas; zakaj tudi mi smo duhovni

-I- 8  ~-i-

temp el ji božji«. Pač prav primerno je govoril me¬
deni učitelj cerkveni. Zakaj po sv. krstu smo bili po¬
svečeni v žive tempelje božje, v katerih prebiva Bog
sv. Duh. In to posvečenje pri sv. krstu se vrši skoro
tako slovesno, kakor se opravlja posvetitev hiše božje
ali cerkve iz kamenja, opeke in lesa. Kar se na
cerkvenem zidovju godi vidno, kakor se bote prepri¬
čali, če včakate posvetitev nove cerkve, kar Vam
vsem prav iskreno želim, to se godi v duši duhovno
ali nevidno. Cerkveno posvečenje se vrši s škroplje¬
njem z blagoslovljeno vodo, z zaznamovanjem s sv.
križem, z maziljenjem in razsvetljenjem. In vse to se
ponavlja duhovno v naših dušah pri sv. krstu. Zato je
povsem opravičeno Pavlovo vprašanje do Korinčanov:
»Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da sv.
Duh v vas prebiva? In tempelj, ki ste vi, ta
je svet.«  (I. Kor. 3, 16. 17). Sedaj umejemo tudi be¬
sede Kristusove: »Ako me kdo ljubi, bode moje
besede izpolnjeval. In moj Oče ga bode lju¬
bil, in bova k njemu prišla, in pri njem pre¬
bivala.«  (Jan. 14, 23). Ker smo tempelj božji, zato
govori božji Vzveličar: »Glej, Jaz stojim pri vratih
in trkam. Ako kdo moj glas posluša in mi
odpre vrata, vstopil bom k njemu in bom ž
njim večerjal in on z menoj.«  (Apok. 3, 20). Ker
je krščeni človek tempelj sv. Duha, kaj čuda potem, da
je sv. mučenec Leonida svojega sinka, poznejšega uče¬
nega Origena, ko so ga prinesli od krsta, poljubil na
prsih, rekoč: »Zakaj ne bi čislal te palače sv.
Duha!“  In ko so sv. devico Lucijo vjeli in hoteli od¬
peljati na nesramen kraj, da bi ji oskrunili deviško telo,
klicala je glasno: »Jaz sem tempelj sv. Duha, ne
oskrunjajte tega svetišča!«

1. Sedaj pa prispodobimo, kristijani predragi, vidni
tempelj nevidnemu, prispodobimo duhovni tempelj te¬
lesnemu tempelju. Vi bote sedaj zidali novo cerkev.
Začeli bote s fundamentom ali temeljem, in bote po¬
stavili prav močen in trden zid, ki bode obkroževal ves
notranji prostor in bode nosil vse poslopje. Moč in krep-

kost cerkve bo odvisna od moči in krepkosti podzidja.
Cim močnejši bode temeljni zid, tem močneje bode stala
cerkev stoletja in stolelja. Moder mož, pravi sv. Pismo,
zida svojo hišo na skalo. In če se ulije ploha, in pri¬
dejo vode, in pihajo vetrovi in se vprejo v hišo, ne
pade ta, ker je postavljena na skalo. (Mat. 7, 24. 25).
Zares, temelj za Vašo novo hišo božjo je, kolikor smo
danes sami videli, prav močen in držen.

Toda kaj je pri duhovnem tempelju temelj in zid,
ki nosi in vzdržuje vso duhovno stavbo? To je živa
sveta vera. Vera v troedinega Boga in v nauke sv. ka¬
toliške cerkve je podlaga krščanskemu življenju. »Brez
vere je nemogoče Bogu dopadati. Zakaj kdor
hoče k Bogu pristopiti, mora verovati, da
je, in dajetistim, kigaiščejo, plačnik.«  (Hebr.
11, 6). Kolikega pomena je sv. vera za kristijana, opi¬
suje sv. apostol Pavel v znamenitem ednajstem in de¬
loma tudi v dvanajstem poglavju svojega duhovitega
lista do Hebrejcev. Tu hvali in slavi živo vero svetih
očakov, kakor Abelja, Henoha, Noeta, Abrahama, Izaka,
Jakoba, Jožefa, potem Mozesa, Gedeona, Baraka, Davida,
Samuela in drugih pravičnikov, »ki so v veri  prema¬
govali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom
mašili žrela, ki so moč ognja topili, osti meča vhajali,
v boleznih ozdravljali, junaki v boju postajali. Drugi pa
so bili mučeni, so izkušali zasramovanje in bičanje, vezi
in ječe. Bili so kamenjani, žagani, z mečem morjeni,
hodili so v ovčjih in v kozjih kožah, v potrebi, v stiskah
in težavah, svet jih ni bil vreden; tavali so po pušča¬
vah in gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. (Hebr.
11, 33—38). Vrzimo torej tudi mi raz sebe vsako
breme in vsaki greh in bijmo stanovitno naloženo nam
borbo.« (Hebr. 12, 1). Pravični živi iz vere. (Hebr. 10,
38). Stojmo torej trdno in črstvo v veri! (I. Kor. 16,
13). Tako sv. Pavel. Sedaj menda uinejete globoki
pomen sv. vere. Sedaj menda sprevidite, zakaj sem
pri blagoslovitvi in vložitvi vogeljnega kamena molil
in prosil Boga, naj bi na tem svetem mestu c vet la
prava vera.

-I- 10  -i~

Pa preljubi moji poslušalci, vera ne sme biti mrtva,
ona mora biti živa, ona se mora kazati v dobrih delih.
Živa mora biti, to pomenja, mi moramo živeti tako,
kakor ona zapoveduje. »Kaj pomaga, čekdopravi,
da ima vero, del pa nima. Vera ga vendar
rešiti ne more ... Kakor je namreč telo brez
duše mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.«
(Jak. 2, 14. 26). O kaj premore vse sv. vera, kader
nas prešine in napolni! Božji Vzveličar Jezus Kristus,
ki je temelj, da drugega nihčer ne more položiti (I. Kor.
3, 11), je navadno rekel bolniku, katerega je ozdravil:
»Vera tvoja ti je pomagala.«  (Mat. 9, 22). In
prvak evangelistov sv. Janez je opisal mogočnost sv.
vere, ko je dejal: »Zmaga pa, ki premaga svet,
to je naša vera.«  (I. Jan. 5, 4). In preizvrstni tol¬
mač božjih skrivnostij sv. apostol Pavel je označil po-
svečevalno moč sv. vere, ko je pisal Kološanom, češ,
da nas dela Kristus svete, neomadežane in
negrajivne pred seboj, če le ostanemo v
veri vtemeljeni.  (Kol. 1, 22, 23). Sedaj bote imeli
lepo priložnost, kazati svojo vero v dejanjih, ko bote
pomagali zidati hram božji. Eden tako, drugi drugače.
To zidanje bode nedvomno pripomoglo veliko, da se v
fari vzbudi, da se pomnoži in vkrepi versko življenje.
Saj se to povsodi dogaja, kjer zidajo cerkve. Zatorej
pa se z veseljem in z druženimi močmi lotite vzviše¬
nega dela. Če bodete skrbno pomagali staviti vidni
tempelj, bodete tudi svoje nevidne tempelje, svoje duše,
bogatili z dobrimi deli in jih bodete okrasili v vredna
prebivališča Boga sv. Duha.

2. Pa hitimo dalje v premišljevanju svojega pred¬
meta. Poleg obzidja je zvunaj cerkve najbolj znamenit
stolp ali zvonik, ki se kviško proti oblakom vzdiga in
vspenja, kakor bi se hotel neba dotekniti in skozi ob¬
nebje prodreti v sama nebesa. Podoben stolp se mora
zgraditi tudi v duhovnem tempelju. In kaj je to? To je
krščansko upanje. Ta božja čednost povzdigne človeka
nad zemljo in ga zanese v višine, da govori s svetim
Pavlom: Naše življenje je v nebesih.  (Filiplj. 3,

20). Upanje tolaži kristijana v vseh nadlogah in težavah,
ker mu kaže plačilo v raju. Upanje tolaži tudi pri grobu
in še daleč tje črez grob, ker nam kaže zoro, ozna¬
njujočo večno veseli dan.

Čim višji in vzornejši ko je zvonik, tem lepša je
cerkev. Cim veče je upanje, tem svetejše in popolnejše
je tudi naše življenje. Zakaj čimbolj mislimo na nebesa,
tembolj hrepenimo po njih, tem zvesteje služimo Bogu,
tem mirneje prenašamo stiske in težkoče, vedoč, da
posvetne težave niso v nobeni primeri s sladkostmi, ki
nas čakajo v nebesih. Bodite torej, predragi v Gospodu,
stanovitni v upanju, bodite neomahljivi in nepremični v
tej božji čednosti. Neomejene zaupnosti bode treba pri
stavljenju nove cerkve. Vaš preblagi dušni pastir so
doslej že pokazali, da imajo toli krepko zaupanje v
Boga in v njegovo pomoč, da jih prav nič ne straši
pri velevažnem delu, katero so v svojem duhu že zdavna
izvršili. Doslej jim to trdno upanje ni bilo v nečast, pač
pa v čast, ker pravo upanje nikoli ne osramoti
(Rimlj. 5, 5), in ko bi bilo tudi proti upanju.
(Bimlj. 4, 18). Gospod župnik se niso vstrašili nobenih
ugovorov, nobenih nasprotovanj, nobenih sitnob in ovir
pri nabiranju denarnih pripomočkov za novo cerkev. In
nabrali so jih nepričakovano mnogo. Gotovo so se več¬
krat spominjali evangeljskih besed: »Kdo, ki hoče
zidati stolp, ne sede poprej in ne preračuni
stroškov, ali ima dosti, da ga dovrši. To pa
zato, da bi se mu, kader postavi dno in ne
more dokončati, ne jeli vsi, kateri vidijo,
posmehovati, govoreč: Ta človek je začel
zidati, pa ni mogel dozidati.«  (Luk. 14, 28—30).
Pač ne dvomim, da bodo čez leta dni tisti, ki bodo
zagledali novo stavbo, se jeli čuditi in hvaliti stavitelja,
rekoč: Ta mož je začel zidati in je mogel dozidati. Da,
kdor zaupa in zida na Boga, zida na skalo. Bodi za¬
torej tudi Vaše upanje neomajano, in Bog sam bode
zidal cerkev.

O koliko premore stanovitno zanašanje na pomoč
božjo! Morebiti Vam, preljubi, ni neznano, da zidamo v

12  -*-

Mariboru veličastno cerkev na čast Mariji, materi mi¬
losti. Pravzaprav je že dozidana. Toda odkod se je
jemal potrebni denar? Mislite, da je bil v kaki za¬
kladnici nakopičen. Ne. Zakladnica, iz katere so zaje¬
mali župnik in župljani, to je bilo trdno zaupanje v
božjo pomoč, v Marijino podporo, v darežljivost milo¬
srčnih kristijanov, je bilo skrbno zajemanje iz bogatega
vira božje previdnosti z molitvami, z daritvami sv. meš
in z raznimi pobožnostmi, kakor je bila zakladnica tudi
blažena edinost in složnost ter marljivost in trud po¬
božnih vernikov. Glejte, to je bil ves bogati zaklad. In
kaj se je doseglo v kratkem času? Danes teden sem
blagoslovil za oba krasna zvonika pet zvonov, kateri
veljajo nad osemnajst tisoč goldinarjev, ki so povečem
že plačani. Bog je obudil dobrotnike in jim je ganil
srca, da so darovali obilo. Neka blaga udova je podarila
Sest tisoč goldinarjev za veliki zvon, ki pa stane devet
tisočakov. Ostalo so vložili drugi blagodušni dobrotniki.
Tretji zvon so kupile device, pa je še preostalo tisoč
goldinarjev. Peti zvon je pripravila neka pobožna de¬
vica, katere darežljivost za cerkvene potrebe je nepo-
tekljiva. — Blaženega dela se je vse vdeleževalo: go¬
spoda in negospoda. Pomagali so možje in žene, dekleta
in mladeniči, mladi in stari, bogati in revni. Podpirali
so podjetje meščani in okoličani, duhovniki in neduhov-
niki, redovniki in redovnice. Semtertje so nosili go¬
spodje in so nosile gospe in gospodične kamenje, opeko,
vodo in druge za stavbo potrebne reči. Kdo pač do¬
pove, kaj premore dobra volja, kaj doseže navdušenost
za sveto stvar!

Prebivalci Videmske fare pri Brežicah so imeli
prav ozko in nizko cerkev, da še skoro polovica ver¬
nikov ni našla ob nedeljah in praznikih prostora v njej.
Bila je tudi vlažna in mokrotna, da je cerkvena oprava
kmalu splesnela. Ko sem prilično obiskal staroslavno
duhovnijo, sem nagovarjal dobre farane, naj poderejo
cerkvico in novo postavijo, Bog jim bode gotovo pomagal
pri neizogibno potrebnem delu. Pa reklo se mi je in sicer
po vsej pravici, da so duhovljani prerevni, ker jim ne

—§—* 13 —Ir* -

rodijo vinske gorice, in tudi živina nima cene, poljski
pridelki so pa tako pičli. Toda Bog je še vedno vse¬
mogočen in vsedober, in lahko pomaga na raznotere
načine. Vrli gospod župnik Janez Novak so se neki
dan pri meni v Mariboru močno solzili, videč ogromne
težave, katere bi si naložili na rame z zidanjem nove
farne cerkve. Jaz sem jih tolažil in spodbujal, naj le
zaupno in pogumno začnejo toli potrebno stavitev, ki
pač ne bode pogrešala božje pomoči in božjega blago¬
slova, česar nobeno dobro podvzetje ne pogreša. Blagi
mož so se vdali, pa so jeli zidati, in božja pomoč je
bila ž njimi. Plemenita in blagodušna gospa Jozefina
Hočevar iz krškega mesta je vložila prvi zidni kamen, ko
je darovala deset tisoč goldinarjev za novo hišo božjo.
Danes je že dovršena prekrasna farna cerkev, kateri ni
primere ne blizu in ne daleč. Vse se je izredno dobro
obneslo; in nesreča se ni pripetila nobena, ker je Bog
svojo roko držal nad stavbo, ker je njegovo oko bedelo
nad mestom tako, da niso zastonj stražili, ki so stražili.
Pač, ena nesreča se je prigodila in žal nepopravljiva,
ker so namreč sedemdesetletni gospod župnik umrli, ko
so ravnokar bili dozidali cerkev, ki ostane sedaj njihov
najlepši spominik. Ko sem jih v bolezni obiskal in vpra¬
šal, kako so zadovoljni z napredkom, odgovorili so mi
med glasnim jokom, da ne smejo med delavce iti, ker bi
se sicer morali vedno solziti, ko vidijo, kako radi poma¬
gajo župljani pri delu. Saj so celo najpriletnejše ženice
nosile kamenje na stavišče. Da, kdor v Boga stavlja
upanje svoje, zida na skalo in ne na pesek.

Poznate, ljubi moji farani, prijazne Griže pri Žalcu ?
Tam so v malo letih postavili farno cerkev, ki je stala
nad sedemnajst tisoč goldinarjev. To pa še podvzetnemu
gospodu župniku in njihovim blagosrčnim farnikom ni
zadoščevalo. Na prijetnem in prijaznem hribcu so po¬
stavili še drugo prelepo svetišče, prvo večo cerkev v naši
škofiji, posvečeno lurški Materi božji. Dne 3. julija 1894
sem slovesno blagoslovil in posvetil to hišo božjo na
čast in v slavo Oni, ki se imenuje hiša zlata in
vrata nebeška.  Vem, da prebivalci grižke fare ne

tožujejo o kaki zgubi ali škodi pri teh podjetjih, pač pa
smejo govoriti o dobičku in blagoslovu, ki so si ga pri¬
dobili za se in za svoje potomce. Ni svetejše in draže
reči za katoliškega kristijana na svetu, kakor je čedna in
lična cerkev, v kateri prebiva ljubljeni Vzveličar in kjer
deli nebeške milosti in dobrote svojim častilcem. Neiz¬
merno več je v novi zavezi cerkev za kristijane, kakor je
bil v starem zakonu sveti šotor ali tempelj jeruzalemski
za Izraelce. Farna cerkev je očetovska hiša vseh fara¬
nov. V njej se rodijo v otroke božje. V njej spoznavajo,
da imajo vsi enega Očeta nebeškega, enega brata in
odrešenika -Jezusa Kristusa, enega posvečevalca sv.
Duha, eno duhovno mater Marijo prečisto devico. V
njej se kot udje sprejmejo v veliko družino sveto Cer¬
kev, v občestvo svetnikov. V njej postanejo brati in
sestre med seboj. V njej dobivajo nauke in milosti za
bogoljubno življenje, in s tem si pridobe pravico do ded-
ščine v nebeškem kraljestvu. Da, nobena hiša na svetu
ni tolike vrednosti, ni tolike važnosti za kristijana, ka¬
kor je hiša božja, sveta cerkev.

Pa bodi dovolj vzgledov za tolažilno resnico, da
pravo zaupanje in zanašanje na božjo pomoč nikoli ne
osramoti človeka, ki deluje po svojih močeh z božjo
milostjo. Seveda, brez križev ne bode Vaše nameravano
delo. Pa kje jih ni? Kakor ste zapazili, stoji danes
velik križ na sredi stavišča, katero smo blagoslovili. Ta
križ pomenja križe, ki jih bo prizadevala zidava nove
cerkve mnogoterim ljudem. Toda ta križ bode kmalu
povišan na vrh zvonika, in tam, kjer on danes stoji,
bode v kratkem stal veliki altar, in takrat bodo tudi
zidavcem vzeti z ram težki križi. Vdeležujte se torej
težav, da bote svojedobno deležni tudi blagoslova in
plačila. »Ljubi moji bratje, bodite stanovitni,
neomahljivi, obilni vselej v delu Gospodovem,
vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.«  (I.
Kor. 15, 58).

3. Preljubi moji poslušalci! Doslej smo najimenitnejše
dele zvunaj cerkve ogledovali in smo jih prispodobili z

- 4 - 15  -§-

duhovnim tempeljem. Sedaj pa stopimo v cerkev in
vprašajmo, kaj pa je tu v notranjščini poglavitna reč?
Najpotrebnejša priprava v notranji cerkvi je altar. Brez
altarja bi ne bila cerkev katoliška, bi ne bila hiša božja.
Altar je bistveni notranji del. Vse drugo je le bolj oprava
in olepšava, še celo prižnica in krstni kamen in svete
podobe niso neobhodno potrebne, medtem ko altar moraš
imeti. Kaj pa je v duhovnem tempelju altar? To je
ljubezen do Boga in do bližnjega. Glejte, iz ljubezni do
svojega nebeškega Očeta in do nas ubogih grešnikov je
včlovečeni Sin božji, Jezus Kristus, trpel in umrl, je na
gori Kalvariji opravil krvavo daritev presvete meše.
Ta najsvetejša daritev se sedaj nekrvavo ponavlja na
altarjih katoliških cerkva. Iz gole ljubezni do nas pre¬
biva Jezus neprestano na altarju v tabernakelju, in se
nam daje v dušno hrano pri svetem obhajilu.

Da, Bog je ljubezen. (I. Jan. 4,16). In kjer je ljubezen
doma, tam prebiva tudi On. Zatorej pa, ako hočeš pre¬
dragi kristijan biti tempelj božji, moraš ljubiti Gospoda
svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in
iz vse svoje misli; svojega bližnjega pa, kakor samega sebe.
Krščanska ljubezen mora biti močna podstava tvojemu
življenju, kakor opominja sv. apostol Pavel Efežane,
naj se vtemeljijo in vkoreninijo v ljubezni, in charitate
fundati et radicati. (Efež. 3, 17). Katero ljubezen je
mislil s tem slavni apostol, to je povedal v svojem prvem
listu do Korinčanov, ko je zapel v trinajstem poglavju
prelepo hvalnico o sveti ljubezni, rekoč: »Ko bi člo¬
veške jezike govoril in angeljske, a ljubezni ne bi imel,
bil bi brneč bron in zvenčeč škrobotec. In ko bi imel
preroštvo in bi vedel vse skrivnosti in vsako znanje;
in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, a ljubezni
ne bi imel, nič nisem. In ko bi na kosce razdajal v
živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo,
da se sežgem, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ljubezen ni zavistna,
ljubezen se ne hvali in ne napihuje. Ona se ne vede
nespodobno, ne išče svojega, ne jezi se, ne misli hu¬
dega. Ne raduje se krivici, pa raduje se resnici. Ona

*£* 16 -|*

vse potrpi, vse veruje, vse prenese. Ljubezen nikoli ne
preneha; bodi si preroštva, nehala bodo, bodi si jeziki,
umolknili bodo, bodi si znanje, nehalo bode . . . Ostaje
pa vera, upanje, ljubezen, to troje, največa od njih pa
je ljubezen.« (I. Kor. 13, 1—13).

Iz teh apostolskih besed posnamemo prav lahko,
da mora biti naša ljubezen požrtvovalna, da se mora
kazati v dobrih delih in v zaslužnih dejanjih. »Otro¬
čiči moji,  opominja apostol ljubezni sv. Janez, ne
ljubite z besedo, ne z jezikom, temveč v de¬
jan ju in v resnici.«  (I. Jan. 3, 18). Delavna bodi
tudi Vaša ljubezen, predragi Gadramčani! Sedaj bote
imeli ugodno priložnost, kazati to vzveličavno čednost.
Vsakdo izmed Vas zamore pomagati pri zidanju nove
župnijske cerkve. Pomore lahko ali z ročnim delom ali
z milošnjo ali vsaj z molitvijo, katera ni najzadnja pri-
pomoč pri takem delu. Charitas aedificat. (I. Kor. 8, 1).
Ljubezen zidaj! V cerkvi pred tabernakeljem gori večna
luč v znamenje, da je Jezus luč sveta in da neprene¬
homa čuje nad Vami. Bodite tudi Vi žarna luč. Delajte
dobro, da bode videl svet Vaša dobra dela in da bode
slavil in hvalil Boga, ki je v nebesih. Naj cvete
tukaj,  kakor sem molil pri posvetitvi vogeljnika, bra¬
tovska ljubezen,  katera je potrpljiva in dobrotljiva,
kalera vse veruje, vse prenese in vse premore.

4. Konečno je potreba, da krije cerkveno poslopje
močna, zanesljiva streha. Streha brani in varuje cerkev
deža, snega, hude burje, sploh vremenske škode. Streha
skrbi, da je v cerkvi vse mirno in tiho, kakor se spo¬
dobi za sveti kraj. Tudi čez našo dušo mora biti streha
razpeta, in to je strah božji, kakor smo molili pri po¬
svetitvi vogeljnika, ut vigeat in hoc loco timor Dei, naj
se nahaja na tem mestu strah božji.  Ako je
strah božji duši streha, ako on dušo krije, tedaj se ona
obvaruje greha, strastij, skušnjav, pa zauživa mir, ve¬
selje in zadovoljnost. Strah božji je začetek mo¬
drosti in pobožno spoznanje.  (Sir. 1, 16. 17).
Zato naj kraljuje v Vaših srcih, pa naj vlada v Vaših

-*§“* 17  —§*■

hišah, ki bodo potem dolgo stale in krepko. O vsakem
izmed Vas, o vsaki družini in o vsaki hiši, da, o celi
fari naj velja božji glas, ki ga je slišal sv. apostol Janez,
ko je v zamaknjenosti videl sveto mesto, novi Jeruzalem,
priti z neba od Boga, pripravljeno kakor nevesta, ki je
ozaljšana za svojega ženina : »Glej, šotor božji med
ljudmi; in prebival bode Bog ž njimi. In oni
bodo njegovo ljudstvo, in On sam, njihov
Bog,bode ž njimi.«  (Apok. 21, 2—4). Kakor bode kraj,
ki smo ga danes blagoslovili, strašen za vso prihodnost,
ker bo na njem stala hiša božja, hiša molitve, enako
bodite tudi Vi božjega strahu polno svetišče,  ki  je,
kakor smo molili pri posvetitvi vogeljnika, odločeno
molitvi in klicanju in hvaljenju našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa!

5. V Gospodu ljubljeni kristijani! Vam pač gotovo
dopada lepa cerkev. Vsi radi zahajate v čisto, znažno,
vkusno postavljeno hišo božjo. Ali morda ni vsakdo iz¬
med Vas vesel mične in vabljive cerkve sv. Barbare, v
katero sem tudi jaz kot deček rad zahajal in v kateri
sem nekako opravil prvo cerkveno službo, ko sem držal
škropilnik, iz katerega so duhovnik škropili procesijo,
došlo v križevem tednu v prijazno cerkev. O vsaki
krasni cerkvi bi človek pel s kraljem Davidom: »Kako
ljubo mi je svetišče tvoje, Gospod vojnih
trum! Moja duša hrepeni in koprni po vežah
Gospodovih. Moje srce in moje meso se ve¬
seli v živem Bogu. Blagor jim, kateri prebi¬
vajo v tvoji hiši, o Gospod, vekomaj in ve¬
komaj te bodo hvalili. Boljši je eden dan v
tvojihpreddvorih, kakortisočdrugje. Izvolil
sem, zaničevan biti v hiši svojega Gospoda,
kakor bi stanoval v šotorih grešnikov. Ker
usmiljenje in resnico ljubi Bog, milost in
slavo daje Gospod. Dobrot ne bode kratil
tistim, ki žive nedolžno. Gospod vojnih trum,
blagor mu, kdor zaupa v tebe.«  (Ps. 83, 2 nsl).
Pa kakor dopada lep zvunanji tempelj, slično ugaja
čista, brezmadežna duša Bogu in ljudem. Zato varujte

2

-§- 18 -i*

te tempelje božje in branite je pred oskrumbo, da jih
ne zapusti sv. Duh in je zasede hudobni duh. Bodite sv.
tempelj, v katerem molite Očeta nebeškega v
duhu in resnici  (Jan. 4, 24), v katerem mu slu¬
žite v svetosti in pravičnosti vse svoježive
dni.  (Luk. 1, 75).

Ker poznam Vašo globoko vernost in pobožnost,
kristijani predragi, zato vem, da Vas hudo v srcu zaboli,
kader slišite, da so hudobne roke kje kako hišo božjo oskru¬
nile, da so jo dragocenosti oplenile, morebiti celo podrle,
kakor so v šestnajstem stoletju krivoverniki podirali
katoliške cerkve, altarje, so lamali svete podobe, od¬
pirali tabernakelje in svete hostije onečaščevali. Denimo,
da greste na praznik sv. Barbare na divni griček, kjer
stoji vkusno prenovljena cerkev, posvečena tej mogočni
devici in mučenici. Pa glej, ko pridete do cerkve, za¬
pazite, da so vhodna vrata vlomljena, in ko vstopite,
zagledate, da so altarji podrti, svete podobe zlomljene,
stene razkopane, sploh da je vsa cerkev poškodovana.
Ali bi Vas pri tem pogledu ne spreletela groza in ne zgra¬
bila žalost in sveta jeza, tako da bi klicali maščevanje
z nebes nad oskrunjevalca posvečene cerkve. In kdo
bi Vam zameril to!

Toda, ljubi moji kristijani, kaj je mrtev tempelj od
kamenja in lesa nasproti živemu tempelju, neumrljivi duši ?
Ta tempelj je svet, pravi sv. apostol, in to ste vi. Kako
grozna hudobija mora pač biti, ako se oskruni tempelj
sv. Duha, ako se duša omadežuje, ako se ona oropa sva¬
tovskega oblačila milosti, pa se v last da napuhu, lakom¬
nosti, nečistosti, zavisti, požrešnosti, jezi. Podrt je sedaj
zid žive sv. vere, porušen je stolp krščanskega upanja,
uničen je altar krščanske ljubezni in sesuta je streha
strahu božjega. Bog je zapustil svoje bivališče. Zakaj >ka-
košno družbo ima Kristus z belijalom? Ka-
košno zvezo ima tempelj božji z maliki? Vi
stenamreč tempelj živegaBoga, kakor govori
Gospod: Pri njih bom prebival in med njimi
bom hodil in bodem njihov Bog, in oni bodo

-§- 19 *-§*■

moje ljudstvo.« (II. Kor. 6, 15. 16). Ge Bog dušo
zapusti s svojimi milostmi, postane prazna, pa oslabi in
omaga, ker nima zaslombe v živi veri, katero zanemarja;
nima podpore v svetem upanju, ker gleda le na minljive
reči; nima moči v božji ljubezni, ker je vdana niče-
murnostim tega sveta. Čuječnosti in sramožljivosti ni
več; odkrita je streha strahu božjega, in v dušo imajo
prost pristop hudobije in skušnjave. Tu se vresniči
svetopisemski pregovor: Domus impiorum dele-
bitur, tabernacula vero iustorum germi-
nabunt. Hiša brezbožnih bode razrušena,
prebivališča pravičnih pa bodo zelenela.
(Pregov. 14, 11).

Gorje človeku, kateri oskruni tempelj božji; vkoneal
in pogubil ga bode Bog, piše sv. apostol Pavel. Skrbite
preljubi moji, da Vas ne zadene to strašno gorje. Saj
veste, kako je sicer mili in ljubeznivi Jezus kaznoval
tiste, ki so oskrunjevali tempelj jeruzalemski. Naredil
je kakor bič iz vrvic (Jan. 2, 15), pa je šel v tempelj
in je začel izganjati iste, ki so v njem prodajali in ku¬
povali. In jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša
molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. (Luk.
19, 45. 46). Ge je božji Vzveličar našibal jude, ki so
telesni tempelj skrunili, kako bode šele kaznoval kri-
stijane, ki oskrunjajo in kvarijo duhovne tempelje. Zato
pa živite, ljubi kristijani, verno in pobožno. Opravljajte

v svoji duhovni hiši, v duši, darove pokore, zatajevanja,
molitve in drugih čednostij. Darujte na altarju svojega
srca Bogu čisto vest, neomejeno pokorščino in gorečo
ljubezen. Ne dajajte slabih vzgledov bližnjemu, da ga ne
pohujšate, da mu ne oskrunite duše, katero je rešil in
odkupil Jezus Kristus s svojo predrago krvjo. »Popu¬
stite,  kakor opominja sv. Peter, vso hudobijo in
vso zvijačo, pa hinavščine in zavisti in vsa
obrekovanja... Ko ste pristopili k njemu,
živemu kamenu, od ljudij sicer zavrženemu,
od Boga pa izvoljenemu in češčenemu, ste tudi

vi kakor živi kameni na-nj zidani, ste du¬
hovna hiša, sveto duhovništvo, da darujete

2 *

20  - 1 ~

duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu
Kristusu. Zato rej pravi Pismo: Glej, na Si-
jonu postavim največi vogeljnikame n, izvo¬
ljen in drag, in kdor veruje v njega, nebo
osramočen. Vam torej, verujočim, je k časti,
njim p a, kateri ne verujejo, je kamen, ki so
ga zavrgli zidavci, in je postal poglavitni
vogeljnik in kamen spotike in skala po¬
hujšanja tem, kateri s e sp o t ik a j o n ad b ese d o
in ne verujejo, v kar so vendarpoklicani. Vi
pa ste izvoljen rod, kraljevo duhovništvo,
svet narod, pridobljeno ljudstvo, da ozna¬
njujete kreposti tistega, ki vas je iz teme
poklical k svoji prečudni svetlobi; kateri
nekdaj niste bili njegovo ljudstvo, sedaj pa
ste ljudstvo božje; kateri niste usmiljenja
dosegli, sedaj pasteusmiljenjedosegli...Bili
ste kakor izgubljene ovce, sedaj pa ste se
obrnili k pastirju in škofu svojih duš«. (I. Petr.
2 , 1 . 4 - 10 . 25 ).

Preljubi v Gospodu!

f b koncu svojega govora Vas še naj opomnim na to,
kar mi velevajo sveti obredi. Po dovršeni blago¬
slovitvi vogeljnega kamena pravi namreč obrednik, naj
škof povabijo vernike, da po svojih močeh pripomo¬
rejo k zidanju cerkve. Exhortatur populum ad con-
tribuendum pro structura ecclesiae. Mnogoteri izmed Vas
so udje društva za zidanje nove farne cerkve v Ga-
dramu, katero je bilo od mojega preblagega prednika
rajnega knezoškofa Jakoba Maksimilijana dne 7. janu-
varija 1885 potrjeno in po visoki c. kr. namestniji
v Gradcu dne 5. februvarija tistega leta dovoljeno, in so
kot društveniki v sveti namen že mnogo darovali, za
kar jim danes izrekam svojo višepastirsko zahvalo in
pohvalo. Drugi pa še bodo žrtvovali. In tako bodete vsi
koristili sebi. Zakaj kdor daruje cerkvi, posojuje Bogu,
ki je najvestnejši povračnik. Kdor pomaga, postaviti
Jezusu dostojno prebivališče na zemlji, on si kupi pra¬
vico do sedeža v nebesih.

-I- 22 -f-

Vselej sem globoko ganjen, kader berem v 35.
in 36. poglavju druge knjige Mozesove zanimivo poročilo
o izdelavi svetega šotora. Srečno so bili Izraelci iz
Egipta, iz dežele hlapčevanja, prispeli do vznožja gore
Sinajske, kjer-jim je Gospod dal deset božjih zapovedij.
Ob enem je veleval svojemu zvestemu služabniku Mozesu,
naj napravi Skrinjo zaveze in naj postavi krasen šotor
za bogoslužje. Brž ko je Mozes prejel povelje, je zbral
ves narod in ga je povabil, naj prostovoljno daruje za
napravo svetega šotora. In kakošen je bil vspeh tega
povabila? Ganljivo poroča o tem sv. pisatelj, rekoč:
»Tedaj je šla vsa množica Izraelovih otrok izpred Mo-
zesa, in je prinašala s prav voljnim in pobožnim srcem
prvine Gospodu v dar, da bi se napravil šotor zaveze.
Karkoli se je potrebovalo za službo božjo in za sveta
oblačila, podelili so možje in žene: ročnih pripetnic in
uhanov, prstanov in zapestnic; pa tudi razna zlata posoda
je bila odločena Gospodu v dar. In ako je kdo imel
višnjeve in temnorudeče volne, dvakrat barvanega škrlata,
tančice iz kozjih dlak, iz rudečkastih ovnovih kož in
modrih kož, zlata, srebra in brona, akacijinega lesa, to so
darovali Gospodu v poljubno porabo. Pa tudi žene, ki so
znale šivati, so dale, kar so naredile iz višnjeve in temno¬
rudeče volne in dvakrat barvanega škrlata ter iz tančice
in kozje dlake. Vse to so prostovoljno dale. In knezi
so prinesli onihovih kamenov in drugih dragih kamenov
za naramnik in za naprsnik, in dišav in olja za napravo
svetilnic in za naredbo mazila in prijetno dišečih kadil.
Vsi možje in žene so s pobožnim srcem nosile darove,
da bi izvršili delo, katero je zapovedal Gospod po Mo¬
zesu. Vsi otroci Izraelovi so žrtvovali prostovoljnih da¬
rov Gospodu.« (Eks. 35. 20—29).

Mozes je poklical može, katerim je dal Gospod
modrost in znanost, da so umeli delati, česar je bilo
treba za svetišče in kar je bil naročil Gospod. Tem
zvedenim možem je izročil vsa darila Izraelovih otrok.
»Ko so pa bili le-ti pri delu, piše nadalje sv. poroče¬
valec, je ljudstvo vsaki dan zjutraj donašalo prosto¬
voljnih darov. Zatorej so bili umetniki primorani iti in

-I- 23  -i-

reči Mozesu: Ljudstvo več prinaša, kakor je potreba.
Tedaj je Mozes ukazal, oklicati po oznanjevalcu: Ne
možki ne ženska naj nič več ne nosi k izdelavi svetišča.
In tako so nehali darovati, ker je bilo darov do¬
volj in še preobilo.«  (Eks. 36, 3—7). V kratkem
so dovršili imenitno delo. In ko je bilo vse dokončano,
je oblak pokril šotor zaveze, in veličastvo Gospodovo
ga je napolnilo. (Eks. 40, 31. 32).

Ljubi moji kristijani! Izraelci so radi več, kakor
je trebalo, darovali za napravo šotora, ki je bil le slaba
predpodoba, je bil samo le senca naših cerkva, v ka¬
terih prebiva sam božji postavodajalec, in je v njih Sin
božji Jezus Kristus resnično, gotovo in bistveno priču¬
joč. Koliko več mora torej vredno in bolje biti, če da¬
rujemo za napravo ali _ za popravo katoliških cerkva,
teh pravih hiš božjih. Ge je Bog radovoljne darove za
šotor stare zaveze bogato poplačal Izraelcem, kako
bo šele povrnil prineske za svetišča nove zaveze!
Preroške besede, katere je pobožni Tobija govoril o
tistih, ki so po vrnitvi iz babilonske sužnosti po¬
magali vnovič zidati mesto Jeruzalem, te besede se
bodo izpolnjevale tudi nad tistimi, ki bodo pomogli,
zidati to cerkev. »Blagoslovljeni bodo, ki bodo
pozidali  tebe.« (Tob. 13, 18). Saj sem molil pri bla¬
goslovitvi vogeljnika, proseč: »Blagoslovi Gospod
ta kamen, in dodeli na klic tvojega presve¬
tega imena, da bodo vsi, ki k zidanju te cer¬
kve pripomorejo z dobrim n am en o m, do se gl i
zdravje na duši in na telesu.«

Z nepopisnim veseljem so zidali za kralja Salomona
čudoviti tempelj v Jeruzalemu. (III. Kralj. 5. 6. in 7.
pogl). In Bog je slovesno obljubil, da bode njegovo ime,
njegovo srce in njegovo oko vse dni v tem tempelju, to
se pravi, da bode Gospod imel tamkaj odprto srce in
čuječe oko za vsakega, ki bode tam molil. (III. Kralj.
9, 3). Pa kaj je jeruzalemski tempelj v primeri s kato¬
liško cerkvijo? Je le kakor podoba v zrcalu. Pozneje je
bil tempelj poškodovan od sovražnikov, ki so Izraelce

odgnali v sužnost. Po srečni vrnitvi so jeli judje zopet
zidati in popravljati svetišče. Toda kmalu so popustili
delo, češ, da si poprej hiše postavijo in druga opravila
izvršijo. Zavoljo te malomarnosti jih je Gospod posvaril
po preroku Hageju, rekoč: »Vzemite si k srcu svoja
pota. Mnogo ste sejali, pa malo ste želi; jedli ste, pa se
niste nasitili; pili ste, pa se niste napili; oblačili ste se,
pa se niste zagreli. In kdor je dobi! prislužek, vrgel ga
je v razstrgano vrečo . . . Pričakovali ste obilo, in glej,
bilo je malo; v hišo ste nosili, in Jaz sem tisto od¬
pihal. Zakaj? Zato, ker je moja hiša zapuščena, in
ste vi hiteli sleharn k svoji hiši. Zategavoljo je nad
vami zadržano nebo, da ne daje rose; in zadržana je
zemlja, da ne daje sadu. In poklical sem sušo v deželo,
na gore, na žito in vino, na olje in na vse, kar rodi
zemlja, na ljudi in na živino in na vsako delo vaših
rok.« (Hag. 1, 5—11).

Izraelci so ta resnobni opomin poslušali in so pri¬
čeli z vso vnemo zidati tempelj. In ko so dokončali
sveto delo, govoril jim je Gospod zopet po preroku
Hageju, rekoč: »Pomislite, kako je bilo, poprej ko se je
kamen na kamen polagal v tempelju Gospodovem. Kako
ste pristopili h kopi žita za dvajset meric, pa bilo jih je
le deset; in ste prišli k tlačivnici, da bi oželi iz grozdja
petdeset vrčev, pa bilo jih je le dvajsti. Udaril sem s
smodom, z rjo in s točo vsa dela vaših rok . . . Vze¬
mite si k srcu od tega dneva in v prihodnje ... od
dneva ko je bil vložen temelj za tempelj Gospodov. Mar
li seme že klije? Tudi trta in smokev in granata in
oljka še ne eveto. Pa od tega dneva bom blagoslovil
to.« (Hag. 2, 16—20). Žito še tedaj ni zelenelo, trta in
drevje še ni brsti poganjalo, in vendar je Bog že naprej
obljubil, češ, da bode vse bogato blagoslovil, ker so spo¬
dobno popravili tempelj.

Preljubi kristijani! Vsemogočnost božja ni oslabela
in ni omagala od dnevov Hagejevih. Roka božje dobrot¬
ljivosti in pravičnosti ni prikrajšana od tedaj, da bi ne
poplačala verno darov, katere ste že ali še bote podarili

v čast božjo za zidanje nove cerkve. »Daruj, veselih
očij po svojem premoženju, veli sv. Duh,  zakaj
Gospod je vračnik; On ti bo sedmem o. povr¬
nil.« (Ekli. 35, 12. 13).  »Moje je srebro, moje je
zlato.« (Hag.  2,  9).  »Daj milošnjo po svojem
premoženju. Kakor moreš, tako bodi usmi¬
ljen. Imaš mnogo, daj bogato, imaš malo,
daj malo, pa tudi to z dobrega namena. Za¬
kaj dobro plačilo si nabiraš na pot sile;
ker milošnja daje veliko zaupanje pred naj¬
višjim Bogom njemu, ki jo deli.« (Tob. 4, 7—11).
S pogledom na te svetopisemske besede in na opomin
našega ljubega Vzveličarja:  »Dajte, in dalo se vam
bode. Mero dobro, natlačeno in potreseno
in zvrhano vam bodo dali v naročje vaše. S
kakoršno mero namreč merite, s takošno se
vam bode merilo« (Luk. 6, 38), z ozirom na ta
pomenljivi izrek Jezusov, pravim, sem oznanil darovanje,
ki se bode po slovesni sv. meši vršilo okoli altarja. Tudi
jaz in vsi pričujoči častiti gospodje duhovniki se hočemo
vdeležiti darovanja. Saj vsi potrebujemo zvrhane mere
božjih darov. — Z druženimi močmi bodete srečno dovr¬
šili stavbo, ki bode koristila rodom in rodom, ki Vam
bode še na čast in v hvalo, ko bode že zdavna ve¬
černi veter hlidel preko Vaših grobov, ko bode že trava
rastla tam. Ravnajte se po mojih višepastirskih opominih
in nasvetih, in kmalu bodete smeli veselo klicati: Do¬
polnjeno  je!

Sklepna moja beseda pa bodi prelepa molitev, ka¬
tero je sv. Avguštin rad in pogosto molil: »0 Bog, ki
si me ne po mojem zasluženju temveč po
svojem usmiljenju pri svetem krstu posvetil
v svoj tempelj, dodeli mi, prosim te, da bi
vedno bil čist in svet tempelj. Očisti tatem-
pelj vseh madežev, okrasi ga s čednostmi,
prijetnimi tebi, in ne dopusfi, da bi v tem
tvojem prebivališču kaj bilo, kar bi žalilo
oči tvojega veličanstva. Dodeli slednjič, da
bom kakor živi kamen, katerega so težave

-I- 26

in nadloge tega sveta zadostno sklesale in
vgladile, enkrat vzidanv zidovje nebeškega
Jeruzalema. Amen.«

0