168. številka. Ljubljana, sredo 27. julija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vHak dan, izvzeniii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o-o tre r n k o dežele za eelo leto Iti tfl., za p.>l lota 8 gl., »:i četrt leta 4 s£ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 18 gh!.. ?a Settt leta .'5 gld. .'10 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poifHanj« na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina .znaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ia dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemali za eetrr leta .'i i;old. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tinka, G kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši »gledališka stolba". Op ravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmannvej hiši.
Dozdajna Vojaška krajina
vsled c. kr. naredbe od 15. t. m. prestane dnem 1. prihodnjega meseca avgusta in hrvat-sko-slavonsko krajiško upravno področje preide na bana kot „kraljevskega poverjenika." S to naredbo je po carjevej milosti v glavnej stvari izpolnjena hrvatskega naroda „davna i pravedna" želja, kakor pravi carski manifest od 15. t. m., izrečeno je vsaj v načelu spajenje dozdanje krajine s hrvatsko materjo-zemljo in ob jednem obljubljeno popolno njijno stopljenje, po katerem bode krajina deležna postala tudi ustavnega življenja trojedne kraljevine, kajti temu se mora še odpovedati za nekoliko časa, pa upajmo, da nij daleko doba, kedar bode ko načno rešeno to vprašanje. Dolgo let bojevali so se vrli naši bratje, ali konečno so ven-der zmagonosni ostali na bojišči in se otresli madjarskega nasilstva. Po vsej Hrvatskej veje sedaj sveto navdušenje, in velika pa opravičena je hvaležnost do carja, kojega beseda je poveličala okrožje trojedine kraljevine.
Združenje Vojaške krajine s trojedino kra ljevino je zopet jeden istih činov, v katerih se jasno kaže, da ima svitli naš car naj sve-tejšo voljo, pravico oddeliti tudi slovanskim rodovom, ki so od nekdaj bili glavni steber, glavni kit mogočnej Avstriji. Sedaj, ko sa mi na tej strani Litve moramo bojevati z nemškim fanatizmom, čuje se po dunajskih židovskih listih obrabljena fraza, da so Nemci bili, ki so carstvo naše uže od nekdaj vzdržavali, in da so ravno Nemci pri največjih nevarnostih dinastijo in državo s svojo krvijo vedno in povsod branili, ter jima pripomogli do stare slave. Če je krivična kaka fraza, tako je ta! Nesramno in historično neopravičena je trditev,
da so samo Nemci svojo kri prelivali za carstvo in dinastijo, ker vendar vsakdo ve, da so ravno južni slovanski rodovi toliko in toliko let odbijali napade krutega Osmanstva, katero bi bilo brez dvombe preplulo Avstrijo in olikano srednjo Evropo, tki ni bilo naših slovanskih očetov, ki so s svojimi telesi branili državo in habsburške dinastije oblast v časih, ko so Nemci bili brez vsake moči in tudi brez vsacega navdušenja do katoliške vladne naše obitelji!
Naj večja nevarnost je pretila državi tedaj, ko je turški vezir, lenuh Mustafa, z divjimi svojimi Četami ležal pred dunajskim ozidjem. Jan Sobieskv bil je tedaj rešonik državi in habsburškej dinastiji, in slovanska kri je bda, ki je uže tedaj tekla za obstanek Avstrije !
Francoski Napoleon, ki je z železno svojo roko mahal po vsej Kvropi, pokončal bi bil tudi Avstrijo. Njegovej sili 86 ni) mogla ustaviti Nemčija, in pri vsej nemškej slavi, bila bi francoska moč zadušila tedaj avstrijsko carstvo, ter prognala tudi presvitlo našo dinastijo. Ali tudi tedaj bila je slovanska kri, katera se je pri Lipskem pretakala za obstanek Nemčije, in gotovo tudi za obstanek Avstrije in blage dinastije, ki nas še sedaj vlada z blagodejno svojo roko
Leta oseminštiridesetega majal se je tudi carski prestol v Beči, in mladi vladar, kateremu je bilo tedaj izročeno žezlo slavnih očetov, bil je obdan od vseh strani z upori; še celo v nemškem prestolnem mestu odpadli so mu nemški podložniki. Ko se je tedaj na jugu in severu tresla monarhija, ter je vsled nemške, laške in magjarske nezvestobe hotelo ras pasti starodavno stališče stare carevine, kdo je bil zopet v istih čas1 h rešenik državi in dinastiji V Slovanstvo je zopet bilo, ki je zvesto
Moj prijatelj.
(Dalje.)
Dalje mi nij hotel navajati uzrokov. In ker sem uvidel, da bi mu morda ne bilo ljubo, če bi ga natančneje izpraševal, pustil sem ga v miru. Govorila sva o vsakdanjih predmetih. — Neumljiv mi je bil moj prijatelj! — Prišla je pomlad. Bil sem po opravkih dalje časa zadržan obiskati Radivoja, kar dobim listek od njega, da je bolan. Nemudoma sem šel k njemu. Dobil sem ga v postelji; nadlegovala ga je vročnica. PriSel je zdravnik, majal je dvoumno z glavo in dejal, da bode huje. In res je bolniku postajalo vedno huje. Moj prijatelj je jel bloditi čudne reči, ki jih pa nij sem umel. Ostajal sem dalje časa pri njem in mu stregel.
Kacih trinajst dnij ležal je tako v neza-
vesti; ko nus je ravno jel izpoznavati, bil je zdravnik pri njem.
Prašal je mirno zdravnika: ..Bode bolje, gospod doktor; ali se mi še povrnejo trenutki nezavesti ?tt
„Težko se to dolori" dejal je zdravnik. Če imate kaj naročiti, storite to zdaj, ker ne ve se, kaj pride".
„Dobro, gospod doktor!'
Ko je odšel zdravnik, poklical me je k postelji in me prosil naj pišem kar bode narekoval.
Vzel sem pero in pisal: „Radivoj M. je nehal živeti dne — — —*=.
„Ko zatisnem za večno oči. odpošlji tukoj to pismo v Boston pod naslovom; „Bratje Leo, Hotel pri zlatej kroni". Obljubiš?"
„DaM dejal sem.
„Lepo hvalo; zdaj sem zadovoljen". Od tega časa se je njegova bolezen obra čala na bolje; od dne do dne postajal je bol-
stalo pod habsburškim praporjem, ter potolklo ; v prah la;ko in magjarsko ošabnost.
In nam, Slovanom, hočejo sdaj ti Nemci očitati, da nijsmo ničesar storili za dižavo, ničesar za dinastijo!
V tolažbo nam je, da so na najvišjem mestu o slovanskej zvestobi prepričani, in da nijso pozabili tiste slovanske krvi, ki je skozi stoletja v potocih tekla za habsburško našo dinastijo. V prvej vrsti so se v avstrijskih bojih odlikovali naši bratje Hrvatje, in vsakdo, ki zna ceniti zgodovinske čine, pripoznal bode brez zavisti, da si je narod pošteno zaslužil zdanje dni, v katerih ga je obsojal svitli žarek carske milosti.
Mi obstajemo iz celega svojega srca, da se radostimo nad pomnožitvijo hrvatske moči, in da z navdušenjem oči obračamo na sdanji mogohu obseg troji dne kraljevine. Niij rase slava hrvatsku, naj nam bratje I Irviit je postanejo mogočni sosedje, ker vedno in povsod je dobro, če se človek pri svojih bojih opira na mogočnega, prijaznega mu sosedi! Siav,. mojega brata je tudi moja slava; priliodnjost hrvatska je tudi slovenska prihodnjosl ! Zategadelj v tem trenutku nijnianio bolj goreče želje, kakor je ta, da bi Hrvatska stalno napredovala na slovanskej svojoj poti, monarhiji in nam Jugoslovanom v krepko podporo!
Politični razgled.
\ofratii'<» <l4*&4kl<h.
V Ljubljani julija. Naše „zatirane" lomcp pa je zopet obšlo hrepenenje po svojih bratih tam v r.ijhu. In sjedinilo se je nekaj mož in se odpeljalo v Nemce, v Monakovo k ..zveznemu streljanju." Tu so s* mislili nekoliko  olajšati  svoja težka
nik trdneji, vender je bil še tako Bi ah, da se je težko gibal, (vstati Še nij mogel i tudi govoril je težko.
Jaz sem ostajal pri njem, ker je zdaj bolj
kot kedaj potreboval moje pomoči.
Nekega jutra (moj prijatelj je ležal v postelji) sem slonil pri Radivoji pri oknu, kar mimo pridrdra poštni voz.
Neka čudna moč prešinila je bolnika, vzdignil se je is postelj« in prišel k oknu.
„Za boga! kaj ti je Radivoj, vskliknil sem, pričakuješ' li pisma s pošto!"
„Mogoče, da pride tudi katero zame. Če ne, tudi prav!"
..Za te? Ti dobivaš pisma? Menil sem, da si se popolnoma odpovedal svetu".
„Zakaj bi ne moglo tudi zn-me priti je-denkrat pismo. Sicer pa je jedno, danes ali čez deset let".
Dopoludne ostal sem pri Radivoji. Opo-Iudne   prinese   listonosec  Radivoj u  malo pi-
Brca, mislili so s tožbami in jadikovanjem izbu-diti pri Nemcih v cesarstvu usmiljenje in po moči dobiti. A kakor se kaže, ta shod ne bo imel posebno dobrega vspeha za avstrijske „junake." Možje tam rajhu in osobito Mona-kovčanje imajo takta dovolj, da se ne bodo spuščaii z avstrijskimi metadorji v jok in pošiljali proti Bismarku prosečih pogledov. Saj se mora uže vsakemu pristuditi to poulično vpitje in rovanje; celo „Fremdenblatt" jim daje na pot dober pouk, „da naj nikar tam zunaj ne razglase svojih notranjih bolestij, še menj pa, da bi k sočutju, katerega bi jim morda oni v nekam indiskretnej obliki pokazali, delal: interesanten mučenišk obraz."
Ustavoverni listi hudujejo se zdaj na Ilerb-sta, ker se neče vmešavati v poulično rovanje. „Kje je IlerbstV" kličejo neprestano, a mož se jim vender ne prikaže. To jih hudo peče; če kmalu nenavzočni „orjak" ne da od sebe glasu, obetajo mu vsi listi, da ga bodo uničili. Naj se pa še ponašajo, da so jedini, da je njihova stranka nerazrušljiva. Kdor zmajeve seje zobe, naj ne upa dobre žetve!
Ustavoverci fie vedno ne nehajo v svojih listih ščuvati na Cehe in jih grditi. Znano je, da so Čehi, ko smo dobili te nove desetake, nanje natisnili „to plati deset zlatvck;" s tem so pač hoteli le kazati, čemu se dela denar v Avstriji le z napisom v dveh jezicih, kakor, da bi mi Slovani ne dajali krvne žrtve in ne plačevali davkov. Koliko hrupa so zagnali ustavoverci in klicali banko na pomoč, naj takih počešenih desetakov ne sprejema. — Predvčeranjim pa je konstatiral demokrat sk dunaisk organ, da so mej ljudstvom razširjeni desetaki „s klasično karikaturo čeških glav, v sredi obraza pa nazaj zavihan češki nos." Če se kaj tacega dopusti pri nas v Avsti iji, če je tako »čuvanje jedne narodnosti na drugo dovoljeno, umeje se. da se morajo stebri velikega poslopja omajati. Zakaj bi bil Slovan povsod sasramovan, zakaj bi on moral vedno robovati? Kjer pravica vlada, le tam mogoče je vspešno delovanje in le tedaj stoji trdno prestol!
V Hi'itnovn imeli so 23. t. m. poljski in č>ški zdravniki shod. Na tem shodu povdarjulo B6 je prijateljstvo in /veza mej Čehi in Poljaki, obetala se je solidarnost v vsakoršnem postopam i. Bil je tako rekoč po-bratimsk shod Poljakov in Čehov. Navzočni Čehi izročili so tudi krakovskemu županu svoto za Mickie\vuv.ev spomenik.
V ličili«' drf/ave.
Kakor javlja brzojav iz Peti»©Bi»a«ta,
dal se bode car Aleksander kmalu v Moskvi kronati
Avstrija, Srbija in Bolgarija so se baje sjedinile da dade Turčiji zadnji obrok do katerega se mora odločiti o Železniškem vprašanji. Kadar preteče ta obrok, potem bodo jele te tri države zidati železnic- ne čakaje odločbe Tuirijc Če se ta vest obistini, /
se bode sicer Dunaj s Carigradom ne pa s Saloniki.
Iz Carigrada se poro .. da si je hotel obsojeni Midhat paša vzeti ži\ljenje, prerczal si je s škarjami žile, a kmalu so to opazili in mu obvesali rane. Ko so ga pozneje pripeljali pred sultana in je ta sočutno se izrazil in obžaloval, da si je hotel vzeti življenje, odgovoril je Midhat-paša, da bi raje umrl kakor pa da bi bil izgnan. Baje je prosil, da bi ga ustrelili.
Iz Tuuezlje ne dohajajo prav mirni glasovi. Zadnji brzojavi v francoskih listih kažejo, da se ustajniki množe in so odločni biti se na življenje in smrt. Tamošnji Arabci za menjujejo goved za konje, kar nij posebno dobrega pomena. Ali Ben Kalifa, katerega so vstajniki razglasili za beja, in paša v Tripo-lisu sta izdala na prebivalstvo oglas, v katerem se trdi, da prideta kmalu dva pani jim na pomoč, jeden, da bode napal Tunezijo, drugi pa Algerijo; raznesla sta" tudi neresnično vest, da vojska znaša 190.000 vojakov. S to slednjo vestjo hočeta navdušiti in uneti prebivalce.
Volitve v l»avar*ki deželni zbor so se izvršile. Mej izvoljenimi je mnogo „novih ljudiu, okolo 80 mož je novih, ki bode zdaj prvikrat stopili na parlamentarno bojišče. Mej zastopniki je mnogo kmetskega elementa, ker parola: Nobednega duhovnika, nobednega odvetnika, nobednega uradnika, nij ostala popolnem brez vspeha. Bodemo videli kako se bodo ti ružni elementi združili v delujočo jednoto.
Zdravje predsednika zjediuenih držav ttar fiel«la se boljša. Zdravniki upajo,  da bode popolaem okreval.
Dopisi.
Br. Celja 25. julija. [Izviren dopis.] Ko so naši nasprotniki centralisti prišli pred dvajsetimi leti v Avstriji na vladno krmilo, bila je njih prva parola „šole" v svojo last dobiti iu germanizirati. Kričali so, da predno preteče petdeset let, bo Slovenstvo v Avstriji po tej šoli izginilo, most od Drave do Adrije dokončan. Zdaj po dvajsetletnem delu vidimo sad, od kur so zares šole v centralističke roke dobili in pridno germanizirali. Učitelji, uradniki višji in nižji, so skoro vsi sovražniki naroda našega, ker se nijso slovenskega jezika v šoli učili in ga zdaj ne znajo. Po nekaterih učiteljih se je še celo sovraštvo do naroda in njegovega jezika po šolah širilo, (dokaz Ve-steneckova kazinska ponočna dogodba).
„Napravite mir mej mojimi narodi" je rekel pred nekaj leti uže sam naš presvitli ces ir. Mir se pa le po tiste) poti nazaj pridobi, po katerej se je izgubil.   Prva  pot do
tega so šole. Te moramo nazaj dobiti s pošteno izobraženimi učitelj imi. Izobraženost, veda in ljubezen <io naroda bodo zopet mir in ljubezen nazaj prinesle. Ker se je Taaffejeva vlada tega resno poprijela in ker mi sami z lastnimi očmi vidimo, da ona hoče po pravici vsem narodom mir nazaj dati, zato vas gospode državne in deželne poslance prosimo, ne nehajte prej, dokler ne dobite od Taaffe-jeve vlade nam šole nazaj, da napravite iz zdaj germanizujočih, prave izobraževalne zavode na čast nam Slovencem, in tako celej Avstriji.
K Dolenjskega 21. julija. [Izv. dop.] (Nekoliko svetov županu, ki hrepeni po slavi, p a ne ve, kako bi jo dosegel.) Dober prijatelj mi je nedavno pripovedoval, da imajo v nekej občini, katere nehčemo danes še imenovati, silno čestilakomnega pa nič menj navednega in za toliko važni posel nesposobnega župana. Ta dolenjski „gernegross" se je o priliki neke slavnosti, zato, ker nihče njegovih zaslug za tisto slavnost nij hotel na časnikarski boben deti, Čutil tako razžaljenega, da je zastavil svojo mogočno besedo, da dokler bo on župunoval, se v njegovej nehvaležnej občini ne bo nikakeršna slavnost več obhajala. Nu, da nij, kakor je uže sploh njegova navada, niti pri tej priliki mož beseda ostal, se razume: ker tudi v njegovej občini so se n. pr. o ce-sarjevičevej poroki vršile prelepe slavnosti, ali po njegovej ali pioti njegovej volji, zato nihče ne praša. %
Ne davno se je ta oče župan proti jed-nemu svojih svetovalcev nekako izrazil, da se iz njegovih besedij spozna, kako bi mu bilo ustreženo, ko bi se njegovo slavno ime bralo vdobljeuo na kakem zvonu, kjer se navadno nahajajo imena fajmottrov in ključarjev ali cehmoštrov. To se ve, da bi to bila visoka čast, posebno ko bi zvon visel v jako visokem zvoniku. Meni se pa zdi tudi taka čast za jako zasluženega župana premajhna in preminljiva. Lahko se prigodi, da zvon poči in se prelije, in županovo ime bi bilo za potomce izgubljeno, čast njegova bi se razkadila v zvonarjevej peči. Ves drugačen in mnogo lepši spomenik kakor na raznim nezgodam razpostavljenem zvonu, bi si dotični župan postavil, ko bi hotel storiti, kar mu bom v sledečih vrsticah preponižno svetoval; na kar je bil, žalibog, do zdaj popolnem pozabil, dasi je čas njegove vlade uže skoraj pri kraji.   V svojej silno zanemarjenej
semce. Naslov je bil tako nežno pisan, pisala ga je ženska roka. Poštni pečat je kazal, da je bilo pismo na Dunaj i dejano na pošto.
Hlastno je odprl moj prijatelj pismo, uuglo ga prebral in ga vtaknil v žep. Na obrazu mu nij bilo znati nikake razburjeno.-ii. niti žalosti niti radosti, kakor da bi bil prebral pogodbo s kakim kupcem. — Da bi se bolnik, moj prijatelj okrepčal, mu je zdravnik uže večkrat priporočal, da bi šel potovat. Pa vselej je odločno odvrnil od sebe ta nastvet.
Ko je danes zdravnik zopet prišel, dejal mu je Radivoj, da hoče potovati in sicer koj, koj. Popraševala sva ga pač z zdravnikom, kaj ga je tako hitro napotilo k sklepu, a zastonj so bila najina vprašanja; zastonj ga je zdravnik svaril, da zdaj ne more še iti potovat, bi se lehko bolezen povrnila.
Zastonj! On se je odločil in nihče bi ga ne bil odvrnil od sklepa.
Ko je zdravnik odšel, obrnil se je Radivoj proti meni, gledal me nekaj časa resno, majal z glavo in izlekel je iz žepa pisemce,
prav ouo, katero je opoludne dobil. Pomolil mi ga je, a dejal nij nič.
Bilo je kaj kratko to pisemce: „Radivoj! če si zdrav in še istih mi sli j, čakaj 12. maja na Dunaji na Klizabetinem mostu o 3. po-poludne. Iloza!"
..Kaj sedaj V" ga vprašam.
„Potoval bodeni — in takoj! Danes je G. maja. V štih dneh otidem. Odložiti se ne more. Sedaj veš vse! Če ti je še kaj nejasno, tu imaš" in izvlekel iz žepa mali zvezek — bil je njegov dnevnik.
Vzel sem ga in prebral ! Tu vam poda-jem nekaj iz njega.
Dnevnik. V Gradci, meseca septembra.
Odtegne bele mu rokt\ V oči ji stopijo boIzč.
Preširen.
Mladenič obljubi ostati ji zvest. —
Freširen.
Vrnili smo se z dežele v Gradec, ker se je grofu tako dopalo.
Včeraj ogledoval sem mesto. Zvečer hodil sem po ulicah in naposled zavil se v cerkev sv. Avguština. Prazna je bila! Žive duše nij bilo nikjer čuti in ta smrtna tihota me je tako čudno prevzela, da me je bilo skoraj strah. Stopil sem nekoliko bolj na sredo cerkve, da bi morda le kje ugledal obiskovalca in res zapazim malo pred seboj, pri stranskem altarji na steber nasloneno žensko. Svit goreče sve-tilnice jej je padal na obraz; bila je kakor mramornat spomenik, kar genila se nij. Molila je! Njeni izdihljaji so hiteli proti nebu, kakor dim Abeljnovega daru. Kako je bila rajska, ko je klečala zamaknena v pobožnosti
— tako slika Rafael nedolžnost. Po njenem obličji je bil naglit nebeški mir in udanost; v očeh se jej je  brala nada na bolje življenje
— ona nij bila srečna!
Bilo je uže pozno zvečer; bal sem se, da bi naji cerkovnik ne zaprl; posebnega veselja pač nij-sem čutil, če bi moral ostati čez noč tu v cerkvi.
„Milostna, pozno je uže, vrata cerkvena se bodo zaprla!"
občini imate tolike prilike pridobiti si spoštovano ime, če bi le imeli resno voljo, kaj storiti, da bi Vas Se pozni vnuki nikdar ne pozabili. Lahko postanete, če le hočete, svojej občini prav kraljevič Marko.
Kakšni so pri Vas občinski poti, da molčim od poljskih potov. Uže sem bil marsikje, a takih potov še nijsem nikjer videl kot so pri Vas. Res čudno je, kako morejo ljudje po takih potih, po katerih živina komaj prazen voz vleče, prevažati vino, da se jim ne razbije in pokonča vsa posoda. In kako lahko in hitro bi bili vsi poti v najboljšem stanji, ko bi le Vi hoteli. Ker ste sam poljedelec, bi morali vender vedeti, da kmetje nikdar sami ob sebi potov ne popravljajo, da jih je treba k temu spodbadati, in če drugače ne gre, tudi siliti. Res, da bodo nekateri s prva nad Vami godrnjali, če se jim po robu postavite, a pozneje Vam bodo hvaležni Ne poslušajte, kar ta ali 6u topoglavee čenča; storite le, kar je občini v korist. Silno žalostno je, če morajo kmetje, kar se pri Vas godi, pet let županstvo prositi, da bi se jim dovolilo nevaren pot opustiti, ter druzega na bolj primernem kraji narediti, in to le zato, ker se prošnikam iz principa nagajati hoče. Tako početje res nij vredno župana, in čudno osvita njegov in nekaterih njegovih svetovalcev značaj.
Dobri občinski poti bili bi prav zlata črka v Vašem imenu. Drugo, kar vsacega gospodarja silno boli, je nezaslišana poljska in gozdna tatvina, kakeršna se ravno pri Vas godi. Ali za Vašo občino ne velja poljska postava? Zakaj ravno pri Vas nemate niti poljskih niti vinogradskih Čuvajev? Kratek pa popolnem resničen odgovor bi bil : zato, da kdor hoče, laže krade! Sč zanemarjenjem poljske postave podpirate le tatove, ki to dobro vedo; zato je pa tudi njihova predrznost nezaslišana. Korist, ki prihaja od dobrega poljskega, gozdnega in vinogradskoga varstva, gotovo mnogokrat presega stroške, ki jih to varstvo občini prouzroča. Se ve, da bi bila tu pred vsem potrebna popolna nepristranost župana, ki bi ne smel nikoli očesa zatisniti pred pravico in resnico. Evo Vam — drugo zlato črko za Vaše ime: dobro poljsko, gozdno in vinogradsko nadzorstvo.
Silno važno je za vsacega gospodarja, da ima dobre in zanesljive posle. Ali kako malo jih je takih poslov; skorej so uže bele vrane. Nij pa čudo, če se tako godi, da bi moral kmalu gospodar pred hlapcem klobuk v rokah
nositi, gospodinja pa dekli roko poljubovati, ako se prav nič ne gleda na to, kaj poselski red pravi. Poselski red se sploh le tako tolmači, da veže gospodarja, poslom pa je pu-ščena vsa prostost. Oče župan, tu si lahko zaslužite v svojem imenu tretjo zlato črko, katero Vam bi zapisala hvaležnost gospodarjev. Vender je pred vsem potrebno, da skrbno prebirate dotične postavne določbe, in če jih sami ne razumete, prosite koga, da Vam jih razloži.
Prav hvaležni Vam bi bili vsi pametni občani, ko bi svoji policijski vajeti tudi v drugem oziru malo bolj nategnili. Pri Vas nij bilo do najnovejših časov nikdar slišati o po-nočnih pretepih; zdaj pa so uže na dnevnem redu in kmalu bomo slišali tudi o pobojih, če se Vi, očka župan, ne zdramite. Ali res mislite, da nij mogoče par ponočnih rogoviležev v kozji rog ugnati V Ali pa se Vam mar po-nočno kričanje tako dopada? Ali je potreba, da so ravno v Vašej občini gostilnice vse noči odprte? Zakaj ne skrbite, da bi se zaprle o pravem času ? Znabiti porečete (kar sem uže večkrat slišal): „Kaj čem fante ven goniti iz gostilnice, ker še možje nečejo iti spat!" To je prazen izgovor. Do 11. ure se vsak Človek lahko napije in napoje, potem pa naj gre spat. Hudobni ljudje pa pravijo, da pri Vas zato nij policijske ure, ker ste vi sami oštir, in da ravno pri Vas se celo noč pije in cvika. Odpravite tudi to napako in imeli boste uže Četrto zlato črko!
Prav bi bilo tudi, ko bi se malo po občini ozrli in pogledali, aH bi se ne dalo s kako koristno napravo ljudem pomagati. Ali imate pri Vas znabiti uže dovolj sadnega drevja? Ali so po Vaših vinogradih uže £ame žlahtne, znabiti najboljše trte? Kolikor je meni Vaša občina znana, ne morete reči ni na prvo ni na drugo vprašanje „da". Z dobro vestjo trdim, da ravno pri Vas tega vsega manjka ; nekaterih sadnih plemen v malo letih celo več ne bo. Kako dober kraj je po Vaših hribih za orehe; pa koliko jih je? Tako tudi nemate druzega sadnega drevja, izimši slive, da bi pridelali sadja za kupčijo, ali da bi ga vsaj sami imeli za domačo rabo. Zakaj se torej ne lotite naprave občinske drevesuice, katera bi bila za Vaš kraj neizmerne vrednosti ? Vi meuda le preradi poslušate šepetanje nevednežev in grdih sebičnežev, svete pametnih mož pa prezirate. V Vašem imenu bi se zboljšanje sadje-reje in trtoreje blesketalo kot peta zlata črka. Nič menj potrebno nij, da se zboljša in
požlahtni tukajšnje živinsko pleme. Vender s samimi občinskimi sejami še ne bo živinoreja nič boljSa. Dokler se župan iz toliko koristne deželne postave pri občinskej seji tako norca dela, kakor se je to uže pri Vas godilo, si ne bo živinoreja nikoli opomogla. Zboljšana živinoreja bila bi za Vaše inu- šesta zlata črka.
Kar dve črki pa bi se v Vašem imenu pozlatili, ko bi se spametovali, ter za vselej slovo dali neslanej nemškutariji. Nemškutar-jenje Vas ne smeši samo pred razumnimi ljudmi, ampak daje Vam tudi jako revno spričevalo zastran duševnih zmožnostij. Le slaboumen človek se more dandanes še naslanjati na gnjilo nemčurstvo. Nemškutarjenje v občinskej pisarni je blagosti občine vselej na kvar. Operite to grdo, črno marogo iz svojega slovenskega imena prav dobro, in „ i č " se bo precej zasvetil v zlatem svitu.
Nekdo, ki opazuje, pa se nikoli ne p r i 1 i z u j e.
Ona mi nij nič odgovorila. Sedaj še le sem zapazil, da je omedlela. Čuden je bil ta moj sedanji položaj.
Kaj sem hotel začeti? Sklenil sem pomagati si sani, kolikor je bilo mogoče.
Prijel sem jo za roko, da bi jo vzdignil — in takrat odprla je lepe čmo-modre oči, katerih lesk me je tako iznenadil, da sem kar osupnil.
Vstala je in mi stala v vsej ženskej krasoti nasproti. Pogledala je okolo sebe po cerkvi in potem mene, kakor bi hotela p rašati, kje je.
„Pozno je uže, milostna!"
Prijela se mi je za roko, ki sem jej jo ponudil. Šla sva iz cerkve — kam?
Nebo je bilo jasno in po nebnem oboku so se lesketale zvezde, mej njimi pa je plula luna.
„Kako lepo svetijo zvezde, dokler imajo luno mej seboj, ko pa zgineta, otemnele bodo tudi one — ker se bode ločila od njih luna. Ločiti se bodeva morala tudi midva — in
vender ne vem še vašega imena, krasna gospa."
— „Ah", vzdihnila je in me pogledala v oči, „ne veste še mojega imena in jaz vas — te vender ljubim" in oklenila se mi je okolo vratu.
„In zato, zato! Te ljubezni ne smem zgubiti, za cel svet ne. Tebe, tebe hočem imeti"
— stiskal sem jo na prsa in poljubljal na svilene ustne.
Pa zvila se mi je iz rok, pogledala me se solznimi očmi in dejala:
„Vender so to le sanje — lepe sanje — jaz nijsem prosta, ločiti se morava."
„Ne, ne jaz grem za teboj, povsod, ko nec sveta, če tudi zastavim svoje — živ ljenje !B
„Ne! Pogubi 1 bi sebe in mene. Ti greš na desno in mene pelje pot na levo. Tu se ločiva!"
„In da bi ne vedel vašega imena?" „Roza!"
(Konec p rili.)
Iz mestnega odbora.
V predvčerajšnej seji mestnega zastopa ljubljanskega, katere se je poleg župana udeležilo 18 mestnih odbornikov, je bil glede zgradbe vojašnice za deželne brambovce sklenen odgovor kranjskemu deželnemu odboru, da mestu ne kaže, da bi se spuščalo v to podjetje, katero bi stalo mnogo novcev, donalalo pa le majhne obresti od zgradnjega kapitala. Pač pa se deželnemu odboru poroči, da, ako dežela hoče zidati vojašnico na katerem mestnem zemljišči, mesto za to da brezplačno potrebni prostor.
Troški za ljudsko štetev  v Ljubljani v znesku 722 gld. 22  kr. se  odobre. Prošnja prebivalcev   poljanskega   predmestja,   naj se odpravi tamošnja podružna bolnica za kozave, se po odsekovem  nasvetu vzame  na znanje, ker je deželni  odbor  izjavil,  da je ta bol-nična podružnica  le začasna in da  se bode odpravila   kakor   hitro   mogoče.   Gosp. dr. Bleivveis se čudi, da je družba sv. Vin-cencija, katera je vender uže takrat,  ko je kupila in zidati začela sirotišče za dečake, vedela, da zida tik podružne bolnice, zdaj prva, ki njen obstanek pobija s pomočjo mestnega fizika. Dežela ue more zidati za vsako bolezen posebne bolnice, saj tega še ne zmorejo dosta bogatejše dežele in občine.   V podružnej bolnici je le prostor za 26 bolnikov in kozavi ae vanjo denejo  le v slučajih  epidemij.   G. pl. Zhuber poroča o daljšem dovoljenji miloščino vdovi mestnega tesarja Lavrina.   G. dr. Zar-n i k izjavi svoje začudenje, da se predmet, ki se nij pretresal v odseku, ker le-ta nij bil sklepčen,  ne da  bi se bila sklicala nova seja, hoče rešiti kar v mestnem zboru. Razgovar-jali so se pač udje odseka mej seboj o tem predmetu in še o nekem drugem zaradi petletnic mestnih služabnikov,  a personalni in finančni odsek nijsta bila sklepčna, ves pogovor je bil tedaj le akademičen.  G. dr. Zamik zahteva, da se po opravilnem redu ta predlog in tudi drugi odstavi od dnevnega reda de-našnje seje.  G. pl. Zhuber potrdi besede dr. Zarnikove in, ko sta gg. Regali in dr. Suppan podpirala nasvet dr. Zamikov, se oba predloga odstavita od  dnevnega  reda  denašnje seje. Župan g. Lasehan pravi, da nij  vedel, da nijsta bila oba predloga v odsekih še končno pravilno rešena, drugače ne bi jih bil dal v razpravo  mestnemu  odboru.   G. dr. Zarnik ugovarja, da bi bil g. župana zaradi tega dol-žil, ker. sta  prišli v odsekih neobravnavani stvari uže v odborovo sejo.
G. župan odgovarjaje na interpelacijo g. "Regalija, kaj se je zgodilo z raznim orodjem prejSnjega merskega ali cimentnega mestnegu urada, naznanja, da se je to orodje večinoma prodalo državi, nekoliko stvari), katere imajo historično vrednost in so cenjene bile 707 gl., se je vsled sklepa mestnega odbora poklonilo kranjskemu muzeju. Kar je še ostalo bakre nega in železnega blaga, hrani g. černy, in to se bo prodalo o ugodnem času kakej fabriki. da raztopi mere in uteže, ki ne veljajo več. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Odbor slovenske Matice) je imel včeraj izvanredno sejo vsled dopisa c. kr deželne vlade zaradi natiska dveh šolskih knjig za učiteljišča. Odbor je sklenil, vladi odgovoriti, da bode skrbel za natisk geometrije, katero je g. prof. Lavtar v Mariboru uže v rokopisu dovršil in somatologi je. Upati je, da bosta obe knjigi dotiskani uže do začetka prihodnjega Šolskega leta.
— (Požar, toča) Piše se nam iz Kranja 20. t. m.: Včeraj popoludne je pričelo v dve uri od nas oddaljenej vasi Cerkljah goreti ter je palo v žrtev groznemu življu d v a-intrideset številk z gospodarskimi poslopji vred. Koliko in kje so bili pogorelci zavarovani, nij mi znano. — Zadnjo nedeljo teden je debela toča pobila celo besniško taro. Ottdl je sadje doma.
— (Za turiste.) Nemškega in avstrijskega planinskega društva letošnji občni zbor bode v 20., 21. in 22. dan prihodnjega meseca v Celovci. Zborovalcem na slavo je opredeljena svečanost v Porečah ob Celovškem jezeri. Po občnem zboru namerjajo društva posamični razdelki naredite razne izlete, naime na Do-brač, na Vis, na Stol, na Grintovec, v postnnj-sko jamo in v lahodsko dolino.
— (Učitelj k a služba.) Na novo ustanovljenoj jednorazrednej ljudskej šoli v Vojski je razpisana učiteljska služba z letno plačo 450 gld. Prošnje naj se vložd do 15. avgustu t. I. pri krajnem šolskem svetu v Logatci.
— (Naj no vej i izumek) gosp. Josipa Erlaha iz Korpiča pri Beljaku v Koroškej. Kakor je uže obče znano, izumil je g. Erlah pred nekojimi leti novo prometalo, zvano „Si-cherheits-Velocipede", ki ima to prednost, da se sigurno, brzo in lehno vozi; na dalje je izumil tiskalo za liste od pila (SiigezahnpreBse), Ali s tem se nij zadovoljil njegov izumiteljski duh. Nedavno se je odločil, da konstruira novo, takozvano „drasino" ne dva kolesa, po principu njegovega „Sicherheitsvelocipeda", ki se pa znatno razločuje od jednakih izdelkov iz francoskih ali angleških tovarn. Te „drasine" so manje in laglje, nego one na tri kolesa, so tudi brzeje in glede na varnost morejo se z vsakterimi meriti. Vsak se lebko v Va dneva bodi si v sobi na vrtu ali na cesti, nauči voziti in držati raznotežje. Vozi se lehko povsodi, brez posebnega napora in po vseh potih, kjer je le možne hoditi. Ta izdelek je bolji od vseh dozdanjih; moramo ga vsakemu najtoplejše priporočati.
— (Hrvatsko gledališče.) V Zagrebu jelo se bode zidati novo gledališče; v to svrho privolil je sabor 100.000 frankov; zdaj znaša izkazani gradjevni fond okolo pol milijona.
— (Radjugoslavjanske akademije znanosti in umetnosti) prinaša v LVII. knjigi spis iz peresa našega rojaka M. Va-jjavca: „Prinos k naglasu u (novo) sloven-
skom jeziku" in: „K tvorbi imperfekta u slav jenštiui". Prav hvaležni moramo biti g. pisa telju, da rešuje ta vprašanja, v katerih vlada še toli negotovosti.
Razne vesti.
f (Visoka starost.) Da-si se vedno toži, da človeški rod peša, vender se dobijo S« zelo* Stari ljudje V Pragi živi zdaj mož po imenu Matija Kozotvička, ki je 115 let star. Dne 15. t. m. pa je umrl 100 let in 4 mesece star Jože Kaiser v Pardubicah.
< (Tat v sodnikove j obleki.) V Petrogradu stal je pred sodnijo zatoženec zaradi tatvine. Sodnijski sluga peljal ga je v sobo, kjer bi se imela obravnavati ta kazenska zadeva in zapre vrata za njim, zapazil pa nij, da je v vratih, ki peljejo iz te sobe v sodnikovo, ključ. Tat porabil je to priložnost. Šel je v sodnikovo sobo, oblekel njegovo obleko, nn nos si tudi nataknil sodnikova očala in odšel mirno od tod. Da je zatoženec izginil, so opazili še le tedaj, ko bi se bila njegova zadeva morala obravnavati. Dekla sodnikova ga je sicer videla odhajati, a menila je, da je navaden obiskovalec.
' (Strah pred sodnim dnevom.) Pred kratkim dobil je na Dunaji živeč Buko-vinec od svojih rojakov pismo, v katerem ga vprašajo, če je resnica, da je četrti del Dunaja se podrl in vprašajo ga, če on še živi. Pisma dotično mesto se glasi: „V našem delu dežele (severna Bukovina) ne govori se zdaj o nečem drugem nego samo o sodnem dnevu. Mnogo kmetov neče več delati, noč in dan sede v gostilnah, češ, saj tako nič ne koristi delo, ker se bode kmalu svet razrušil. Žene jočejo in delajo priprave za smrt. Tu se splošno govori, da se je četrti del mesta Dunaja uže podrl. A nihče ne ve povedati kaj gotovega. Naznani nam iz mesta,  koliko je resnice na tem itd."
* (Blagoslovljena!) Amerikanske novine pripovedujejo, da je v mestu Tanalv-tazon porodila. neka Irčank.i imenom O1 Rourka sedmero otrok v teku treh tednov.
■»OMlllIlO.
Ker me nekdo v „Slovenskem Narodu" od 22. julija t. I. v dopisu „iz Notranjskega" na javni odgovor kliče, in sicer, da naj odgo vorim, kdo mi je pravico dal hrez občinskega odbora prošnja delati in samovoljno njih imena podpisovati. Na to vprašanje javno odgovarjam, da se brez vednosti občinskega šolskega zastopa in brez vednosti g. župana v „Slovenskom Narodu" od 22. julija t. 1. v dopisu „iz Notranjskega" v omenjeuej stvari nij nič storilo in tudi javno odgovorim, da jaz še nijsem nikdar nobenega odbornika in ne župana brez njih dovoljenja podpisal. Zraven tega pa tudi odgovarjam na imenovani dopis, da jaz kot učitelj še nikdar za rsehulvereinove" groše prosil nijsem in ne bodem, ker lahko brez tistih pošteno živim.
S t. Peter 24. julija 1881.
Miha Kalan,
obe. odbornik in prvomestnik 4-'s kraj. Sol. bveta.
I mrli no v l.niltlUnii :
2 K julija. Fran Debevec, klobučarski pomočnik, 20 let stari trg št. Iti za j etiko.
24. julija. Ivan Zelnik, branjevcev sin, 5 let Klorij unsko ulico št. 48 za skrlatico.
V dcželnej bolnici.
22. julija. Katra Maretič, dninarjeva hči, 8 raes. za božjastjo.
Loterij ne srečke.
V Trstu 23. julija:  39. 29. 60  78. 88.
V Lincu 23. julija: 26. 10..   8.   7. 29.
Dunajska borza 26. julija (Izvirno telegratično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 »jld. 60 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78    „   45 „
Zlata renta.........93    „   95 „
1860 drž. posojilo.....132    „   25 ,
Akcije narodne banke.....                   833    „ „
Kreditne akcije.......                            364    „   90 „
London..........117   »35 n
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    „   31 „
C. kr. cekini........5    „   53 „
Državnu ma.ke.......57    „   30 „
Zalivala.
Sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so natega preljubega očetu spremili k zadnjemu počitku, gosp. pevcem, ki so mu tako minljivo zapeli na gomili za slovo; darovateljem prekrasnih vencev in vsem, ki so drugače svoje sočutje ob žalostnoj priliki očetove smrti nam izjavili, ireka s tom za vse to presrčno zidivalo žalujoča
(427)
rodbina Potočinoya.
Zidanmost, 96. julija 1881.
Kdor hoče
(389—7)
ohranili, Izpale iiiulomeMliti k uineteljuiuii,
dobi novet in pomoč pri
Ehrverthu, zdravniku za zobe,
gospodska ulica št. 3~
2000 gld.
lehkO na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci.
Broiurica fcbrlkacij velja 8 #1(1.; dobi se po poštnem podvzetji : F. Sohlosser. Trst. (419—3)
Kuptijski pomočnik,
kateri je v kupčiji z mešanim blagom dobro izurjen ter ima dobra spričevala, se vzame v službo pri
J. Modi c u
(421—3) v Novej vasi pri Rakeku.
Vozniki!
10 parov dobrih, zmožnih konj za vožnjo lesa se sprejme. Ponudbe naj se pod naslovom pošiljajo:   Dmiii i> t Hi t j It l«-  l ikmmIoi f, Karut.cn. —
Posredovalci' dobe za vsak pridobljen voz primerno nagrado. (423—3)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočano od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, teber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenjo, slabosti, čega glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V brainorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vho slobaosi in vročino, če se za v/i vajo po '/t žličke vsnko uro, ter varujejo nalezljivnuti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter so prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Kvoboiln. v Ljubljani, ii flacou UQ in 50 kr. av. volj. (247—21)
Cene ure!
Po poštnem povzetji pošiljam in  če po-slatev ii i |m> voljna., <lam denar nazaj. Vsako naročilo je toroj neiiskirano. 1 oylinder-nro od srebrnega nikla z verižico-, prej
gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 anore-uro od srebrnega  nikla z  verižico; prej
Kld. 10 — gld. 7.25. 1 srebrno patent-anore-uro prej gld. 25 — zdaj gld. 11.25.
1 srebrno  remontoir-uro-Washingtou  z verižico-, prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate are za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontoirs; prej gld. 100 —- zdaj gld. 40. Jamči se za 5 let.
Pli. Frontni,
Ihrontabiikuut, KiithenttuirmsIiMsge gegeniiber der (420  1) \\ t.II/.Mir. AVien.
Dve lepi sobi
s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrae ja „Slovenskog* Naroda14-
Slovensko-nemške
nove železniške Tozne liste
po svojem pravilnem obrazci za tisk, potem
kouverte s firmo
za 10O0 komadov cd gld. 2.40 naprej priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Izdutelj in uradnik Makso Armit.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne**.