GOSPODOV DAN

PASTIRSKI LIST

KNEZOŠKOFA KRŠKEGA
Dr. ADAMA HEFTERJA
1938

k',  .c t h  6-t«> >

Natisnila Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju.

f Adam,

po božjem usmiljenju in milosti knezoškol' krški,

želi

vsem vernikom svoje škofije mir, milosti in
blagoslov v Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

I. Tretja božja zapoved.

Predragi v Gospodu! Tretja božja zapoved
se glasi: »Posvečuj Gospodov dan.« V svetem
pismu stare zaveze se takole glasi: »Spominjaj se.
da posvečuješ sobotni dan .« * 1  Sobota ali sabat po¬
meni počitek. V šestih dneh je naredil Bog nebo
in zemljo in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je
počival. Zato je blagoslovil Bog sobotni dan in
ga je posvetil . 2  Izraelci so obhajali sobotni dan
kot Gospodov dan. V novem zakonu pa praznu¬
jemo že izza apostolskih časov nedeljo kot Go¬
spodov dan, ker je Jezus na nedeljo od mrtvih
vstal . 3  Že v prvih krščanskih časih so apostoli in

Kratice pomenijo: Rim[ski] katfekizemj, Avstrijski]

kntjekizem], C[odex] I[uriš] Cfanonici].

1  2 Moz 20. 8.

2  2 Moz 20, 11.

3  Prim. Avstr, kat., III. z.

4

pozneje naši sveti očetje (papeži) vpeljali še druge
praznike v spomin odrešeniških skrivnosti v po-
češčenje Matere božje, apostolov in svetnikov.
In tako imamo danes poleg praznikov, ki se vedno
obhajajo le na nedeljo, kakor na primer velika
noč in binkošti, še devet drugih cerkveno zapo¬
vedanih praznikov. To res ni preveliko število!
Tudi ti dnevi služijo božji časti, tudi ti dnevi so
dnevi Gospodovi, ki vežejo vernega kristjana
prav tako kakor vsaka nedelja . 4

Gospodov dan moramo posvečevati tako, da
opuščamo hlapčevska dela in iščemo božji mir.
Na ta dan naj počivajo vsa hlapčevska dela,
kolikor niso potrebna, kakor na primer vsak¬
danja hišna opravila, ki se morajo opravljati.
Izjeme dovoli cerkev iz upravičenega razloga.
Hlapčevska dela so tista, ki jih opravljamo s teles¬
nimi močmi in so v korist telesu, na primer delo
na polju, v delavnicah in tovarnah. O vseh teh
opravilih pravi sveto pismo: »Šest dni delaj in
opravljaj svoj posel, sedmi dan pa je Bogu v čast
dan počitka .« 5

Z zapovedjo, da opravljamo svoja dela ob
delavnikih, zaukazuje Gospod, naj ničesar ne
preložimo na nedeljo', kar lahko opravimo ob
delavnikih, da ne bi delo odvračalo našega duha

4  Prim.-Rini.kat.III. 4,19.

5  2. Moz20, 9. — Rim. kat. III. 4, 20. — CI(' can. 1248.

ocl božje službe in svetega opravila. To velja na
primer o kupovanju pri trgovcih, kar se lahko
med tednom oskrbi, razen če izredne razmere
tega ne dopustijo. Tako omogočimo tudi trgovcu
in njegovim nastavljenemu, da morejo obhajati
nedeljo. Nujna potreba dovoli seveda tudi tu
izjeme.

Z opuščan jem hlapčevskega dela pa Gospodo¬
vega dne še nismo primerno obhajali. Nedeljski
počitek naj bo počivanje duše v Bogu: Ta dan
se spet spomnimo svojega večnega cilja in spet
prav spoznamo smisel svojega življenja, da mo¬
ramo z besedo in dejanjem Bogu služiti in ga
priznavati za našega edinega Gospoda. To naše
odkritosrčno priznanje Boga se v najpopolnejši
meri pokaže in uresniči v zunanji daritvi.
V novi zavezi je taka zunanja daritev sveta
maša.  Iz ust matere Gerkve govori Gospod:
»Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih po¬
božno pri sveti maši.«

Pri darovanju'vzame duhovnik darove, kruh
in vino, in jih daruje živemu in pravemu Bogu.
Navzoči verniki pa naj pri sveti maši sodarujejo.
S kruhom in vinom, ki sta sad trdega dela. daruje
človek tudi svoje delo, da, celo svoje življenje,
ki ga z delom ohranjuje. Pri spremenjen ju se da¬
ruje Kristus sam, odet v podobe človeških darov,
svojemu nebeškemu Očetu v odrešenje sveta.

6

Jezus Kristus je edini »srednik med Bogom in
človekom«, 0  jagnje božje, ki edino od jemlje grehe
sveta. Božji blagoslov, ki prihaja po laki skupni
daritvi na Gospodov dan, je bogat in zelo velik.
»Kjer sta dva ali so trije v mojem imenu zbrani,
sem jaz sredi med njimi, * 7 « pravi Gospod. Kdor pa
misli, da sme sveto daritev brez pravega in važ¬
nega razloga opustiti in meni, da lahko gre na-
mesto tega na kak lep sprehod ali na izlet v pla¬
nine, kjer v prosti naravi sam zase moli in ob¬
čuduje Boga, ta se zelo moti. Verniku je strogo
zapovedano, da se udeleži nedeljske svete maše.

Nadalje imajo verniki ob Gospodovih dneh še
priložnost, da slišijo božjo besedo, da prejmejo
najsvetejši zakrament in da tako še bolj utrdijo
in poglobijo božji mir v svojih dušah. Na ta način
je nedelja in praznik šele dan duhovnega oddiha,
pravega počivanja v Bogu in za nas veselo za¬
gotovilo, da bomo enkrat našli zaželjeni večni
mir pri Bogu. Šele tako posvečena nedelja postane
zares ne samo vir duševnega miru in veselja,
marveč zaradi tega šele prav dan pristnega zetn-
skega veselja, dovoljenega razvedrila in telesnega
oddiha. Brez Boga se pa onečašča Gospodov dan
z nenasitnimi in nedovoljenimi zabavami. Posle¬
dica tega pa je. da prebiva nemirna vest namesto

“ I Tini 2. 5.

7  Mat IS. 20.

božjega miru v srcu, namesto da bi se človek
spočil, pa se utrudi in izčrpa.

Pravo posvečevanje nedelje je odločilnega
pomena, da dosežemo svoj življenjski cilj. Brez
posvečevanja Gospodovih dni ni pravega ver¬
skega in nravstvenega življenja. Ako človek ne
posvečuje več nedelje, je v veliki nevarnosti, da
kljub naravnemu hrepenenju po Bogu, ki ga je
položil Stvarnik v naše srce, zaide proč od Boga
v propast in prekletstvo. Zelo veliko zavisi od
praznovanja nedelje! »Kakršna tvoja nedelja,
takšna tvoja smrt,« pravi star pregovor.

Brez posvečene nedelje tudi življenje ni \eč
prav človeka vredno. Papež Leon XIII. pravi v
svoji okrožnici o delavskem vprašanju: »Nobena
oblast ne sme in ne more nekaznovana oropati
človeka njegovega dostojanstva ... Nobena sila
ga ne sme zadržati pri izvrševanju njegovih
krščanskih dolžnosti . . . Da, niti človek sam nima
te pravice in oblasti, da bi se smel odpovedati tej
za to potrebni prostosti in odreči pravicam, ki jih
zahteva n jegova narava . . .« 8

Po veri posvečeni nedeljski počitek je torej
za nas vse struga dolžnost. Le najvažnejši razlogi
in neodložljivi posli in opravki nas morejo ve¬
ljavno opravičiti.

" Delavska okrožnica "28.

s

V svetem pismu stare zaveze beremo o ne¬
delji: »Ta dan ne smeš opravljati nobenega posla,
ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja liči, ne tvoj hlapec, ne
tvoja dekla, ne tvoja žival.« (Ex20, 8.)

II. Gospodov dan pri nas.

Dragi v Gospodu! Kako pa je pri nas z Go¬
spodovim dnem? Skoroda v vseh škofijah tožijo
zaradi skrunjenja in onečašeanja nedelj in praz¬
nikov. Tu in tam delajo na polju in v gozdu,
zidajo hiše, težke vozove vozijo po cestah 'kakor
ob delavnikih, v mnogih podjetih se krši nedeljski
počitek in trgovine so — pogosto brez zadostnega
razloga odprte, izvzemši v velikih mestih in
onih okrajih, k jer so trgovci — gotovo ne v svojo
škodo — vpeljali nedeljski počitek. Tudi tovar¬
niški dimniki se kadijo brez potrebe, celo na
sveti dan. in delo pri gradnji cest niti ob nedeljah
ne preneha. Glede skrunjenja nedelje tičimo še
globoko v svetovnem naziranju materializma in
liberalizma.

Gotovo so tudi taki primeri, ki jih opraviču¬
jejo važni razlogi in res nujni posli; toda na
splošno pa za tako nedeljsko delo ni zadostnega
razloga in opravičila. V svojo sramoto si moramo
priznati, da stojimo glede kršenja nedeljskega
počitka med vsemi evropskimi državami precej na

9

prvem mestu. Misliti pa nam da tudi to, da so
one države (n. pr. Anglija in Holandska), ki strogo
drže nedeljski počitek, tudi gospodarsko najmoč¬
nejše države.

Ljubljeni verniki! Poseben božji blagoslov
vlada tam, kjer praznujejo nedelje in praznike,
tiste pa, ki brezvestno skrunijo nedel je, dohiti prej
ali slej prekletstvo božje.

Ni še dovolj, ako posvečujemo Gospodov dan
le sami zase. Kolikor je v naših močeh se moramo
potruditi, da bo mogel tudi delavec ali posel, naš
'brat v Kristusu, praznovati Gospodov dan. četudi
bi se morali zaradi tega mi sami odpovedati tej
ali oni udobnosti, četudi bi morali opustiti zaradi
tega kako staro navado ali celo še kaj žrtvovati.
K temu spada tudi to, da se delavcu zagotovi
tako zvana družinska plača, ki mu omogoča, da
more brez gmotnih skrbi obhajati nedelje in praz¬
nike. Tudi na tem se naj spoznajo izboljšane go¬
spodarske razmere. Potem bo tudi izginilo iz po¬
godb med podjetniki in delavci vse ono, kar krši
božjo zapoved s tem, da zahteva nedeljsko delo.

Če Bog celo zahteva, da ob Gospodovih dneh
niti živali 9  brez potrebe ne uporabljamo za delo, 10
koliko bolj se" mora tega varovati človek, da ne
bi brezobzirno izkoriščal delovne moči svojega

* Prim, Ex 20, 8 n.

Prim. Rim. kat. III, 2(1.

10

10

sobrata. Kdor prisili delavca ali posla, svojega
brata v Kristusu, brez zadostnega razloga k ne¬
deljskemu delu, ta ga oropa človeške in krščanske
pravice; ta skruni človeško čast in mu škoduje
na duši in na telesu. Neprestano delo brez nedelj¬
skega počitka škoduje zdravju in odtuji Bogu.
Skrunjenje nedelje uniči tudi vsako družinsko
življenje. Kdaj naj je delovni človek prost za
svojo družino, kdaj naj vzgaja .svoje otroke
z besedo in zgledom, če ne ob nedeljuh ? Nedeljsko
delo ruši z družino vred tudi najvažnejšo celico
človeške družbe. Nedeljsko delo moti nedeljski
mir in nedeljsko veselje. Nedeljsko delo priprav¬
lja pot za nemir in bedo boljševizma.

Pretresljivo je vprašanje, ki ga je Bog stavil
nekoč bratomorilcu: »Kajn, kje je tvoj brat?«
Kaj bodo odgovorili na sodni dan vsi oni, ki so
iz udobnosti, slabe navade ali iz dobičkaželjnosti
na ta ali oni način prisilili delavca, brata v Kri¬
stusu, k nedeljskemu delu in mu tako škodovali
na duši in telesu, kaj bodo odgovorili na vpra¬
šanje: »Kje je tvoj brat, katerega si ti primoral,
da je skrunil Gospodov dan?«

Predragi v Gospodu! Zapoved o nedeljskem
počitku pa ne veže le vsakega posameznega krist¬
jana. Nedeljska zapoved je tudi socialna (dru¬
žabna) postava, po kateri se mora ravnati tudi vsa

javnost. Zato smo kot državljani tudi soodgovorni
za to, da se ta postava izvršuje. Seveda -moramo
najprej sami spoštovati nedelje in se ravnati po
tej zapovedi. To prepričanje, tega duha pa mo¬
ramo zanesti tudi v javnost, v zastopstvo občine,
dežele in države, v stanovske in strokovne zveze.

Če se bo vse to zgodilo, potem bo — tako
smerno upati — to spoštovanje pred nedeljo kar
najbolj koristilo naši domovini, in prav kmalu
bo ta duh našel svoj živ izraz tudi v postavi. S
tem se bodo primerno izvedle tudi določbe kon¬
kordata, to je pogodbe med Cerkvijo in državo,
in tako se bo postavila nova močna opora za rast
in razvoj naše domovine. Le ljudstvo, ki še po¬
svečuje Gospodov dan in ga z vso verno resnostjo
obhaja, se sme imenovati krščansko. Spoštuj-
m o nedelj o i n božji b 1 a g o s 1 o v b o
med:  nam  i.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin
in Sveti Duh. Amen.

f ADAM, knezoškof krški.

Celovec, meseca februarja 1938.

Postni red za leto 1938.

I. Splošni predpisi.

Uživanje mesa je prepovedano:

1. vse petke v letu;

2. na dan pred božičem (ves dan, tudi na sv. večer);

5. na pepelnično sredo (ves dan);

4. na veliko soboto do 11 dopoldne.

Na praznik Marijinega oznanjenja, ki ga obhaja¬
mo letos na petek, je uživanje mesnih jedi dovoljeno.

Postni dnevi, ob katerih se smemo le enkrat na
dan nasititi, so:

1. na dan pred božičem (sveti večer);

2. pepelnična sreda;

5. veliki petek;

4. velika sobota do 11 dopoldne.

Priporočamo — ne pa zapovedujemo — pritrganje
(enkratno nasičenje) ob vseh delavnikih v postu in ob
kvatrnih petkih.

II. Osebe, katere vežejo te določbe.

Zdržati se mesnih jedi ob zgoraj naštetih dneh
je dolžan vsak katoliški kristjan, ki je dopolnil sedmo
leto; pritrgati si (le enkrat na dan se nasititi) je dol¬
žan vsak od dopolnjenega 21. leta pa do dopolnjenega
59. leta.

Uživanje mesne juhe (župe) je le na veliki petek
prepovedano; poraba živalske masti in zabele (grum-
pe) pa je vedno dovoljena.

13

III. Posebne olajšave.

Vse dni razen velikega petka smejo jesti meso:

1. potniki;

2. vsi, ki so na hrani v gostilnah ali v podobnih
podjetjih, gostilničarji in njih družine;

3. delavci, ki opravljajo težka telesna dela, na
primer v rudnikih, kamnolomih, plavžih, soliščih in
gozdovih, delavci v tovarnah in pri žetvi, delavci pri
strojnih mlatilnicah, v kanalih in drugod;

4 .  vsi, ki so nastavljeni v javnem prometu (želez¬
nica, ladja, cestna železnica, avtomobili in zrakoplovi),
prav tako vsi nastavi jenci pri policiji, žandarmeriji,
finančni, carinski in sodnijski straži;

5. osebe, ki so na hrani in stanovanju pri nekato-
ličanih ali pa na hrani v družinah, kjer ne dajo postne
jedi, ali pa kjer je kak član oproščen postne zapovedi;
prav tako so izvzete družine, kjer so na hrani vojaške
osebe;

6. osebe, ki se zaradi zdravljenja in oddiha naha¬
jajo v zdraviliščih ali kopališčih, tudi njih spremstvo
in posli;

7. vsi, ki morajo jesti izven doma ali pa vzamejo
jed s seboj.

Revni, bolni, okrevajoči smejo jesti meso vse dni,
tudi veliki petek, in niso dolžni pritrgati si.

V krajih (vaseh), kjer je letni semenj (Jahrmarkt), •
dan, ko je uživanje mesnih jedi prepovedano, se sme
jesti meso. (To dovoljenje velja pa le za dotični kraj
[vas], ne pa za vso župnijo.)

Za posebne primere more tako župnik kakor spo¬
vednik iz upravičenih razlogov posameznim osebam

14

in celim družinam spregledati zapoved zdržka (od
mesnih jedi) in pritrganja.

Kdor se posluži teh olajšav (dispenz), naj po iz¬
rečni želji sv. očeta nadomesti opuščeni post z drugimi
dobrimi deli. posebno z miloščino za uboge ali pa z
darovi za semenišča.


Univerzitetna knjižnica Maribor

S

51739

000511300

COBISS s