• n £
^^^xxxxaxxi
SpOMNlTE jj SE
sl°venskih beguncev s kakim darom i
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1946
LETO XLVIII—VOL. XL/III
VOZNIKE BUSOV SO
vladni posredovalci
°°QBRIU m K MEZDI
VNewv , —----
la .°r,<:u grozi stavka pri ulični železnici; de-jQVci Pri elektrarni v Pittsburghu zopet grozi-s stavko; stavka pri General Motors še ni ravnana; tovarnarji zahtevajo višje cente, a morejo dati višjo mezdo.
itiezdj ;'dni P°sredoval ni odbor priporoča 14% zvišanje pri ^avah02^0111 busov Pri Greyhound Co. v 18 severnih POtPm ' ^
v teku 0 mora zdaj odobriti unija in pa prevozna družba vHo . dni' Prizadetih je do 4,000 voznikov busov. Hi H ,011'Texas,
•so izjavili
^Uanavci' da bodo zaPrli mestu UlVe' Pfinarno in dru-ne dobe
^ da „a uVl^e	Mesto
Pf4n ° Stavke-
Ne^ Motors je položaj lfiniki v soboto so »Diair UniJ'e
avci so stavkali tekom novembra in decembra, Pa nazaj na delo, čakajoč na odločitev vladnega
za-
iPo. m korporacije fatii v vania brez sporazume in mezde, starostnih % il ačan'h počitnic, kar e točk" Pogajanj.
,!^Rpf;Pri Al"erican Smelt-H,	Co. (CIO) soiz-
'"Hi.0'Ce Se .lin te, e%i m •
% ttu 'i ',c pnž!o do sp0" UC1 unijo CIO in firmo
ered° danes zjutraj na ne ugodi zahte-
rt

kjer 'je >00 delavcev, ih uslužbencev
V Cievelandu grozi stavka pri mlekarnah
Cleveland, O. — Unija mlekarskih in sladolednih voznikov bo razglasila stavko, ako vozniki ne dobe zahtevane višje mezde in drugih ugodnosti. Vozniki zahtevajo $4 na dan ter 109? provizije od vsega denarja, ki ga
Več kof 250 jih je bilo ubitih v Indiji pri vstaji
NOVI CsROEBOVl1 Redovnice apelirajo na dobra srca
V soboto severnem
Bombay, Indija. — večer so izbruhnili v delu tega mesta novi izgredi ci- Najprej vilistov, tekom katerih so angleške čete streljale v izgrednike. Sodijo, da je bilo tekom zadnjih izgredov v Indiji ubitih že več kot 250 oseb, ranjenih pa nad 1,300.
V soboto je apeliral indski volja Gandhi na narod, naj konča brezumne orgije nasilja, toda proti večeru so se pojavili novi izgredniki v predmestju Dadar. V soboto zjutraj so se vdali uporni indskj mornarji, ki štejejo kakih 12,000 mož. Uprli so se
Victor /. Hrovat
V soboto je umrl v St. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni Victor I. Hrovat, stanujoč na 844 Beverly Rd., Cleveland Heights. Bil je v bančni službi 30 let.
e delal pri Lake Shore banki na St. Clair Ave. in 55. cesta, ki se je pozneje združila s Cleveland Trust. Zadnjih 20 let .je. bil pa poslovodja podružnice te banke na Superior in 123. cesta.
Zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Gregorač, hčer Eileen in sina Jamesa. Na 6731 Edna Ave. zapušča mater Terezijo; oče Josip mu je že umrl.
Kot znano je požar uničil poslopje deškega semenišča sv. Jožefa na prostorih Uršulinske akademije, Villa Angela, na Lake Shore Blvd. Poslopje, v katerem je bila kapela, stanovanje za redovnice ter več šolskih sob, je popolnoma uničeno in treba je zgraditi novega.
V tem poslopju je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki so zdaj vse brez strehe. Zato je treba takoj zgraditi novo sestrino hišo, za kar je pa potreba denarja. Sestre r.ršulin-ke se obračajo na dobra srca, da bi pomagala po svojih močeh v tej stiski. Mnogo slovenskih deklet je že pohajalo in še pohaja k uršulinkam, ki so priznane dobre vzgojiteljice, zato ni več kot prav, da jim tudi Slovenci pomagamo v tej silni stiski.
Kdor rojakov bi hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu v Villa Angela, ali pa izroči v našem uradu proti potrdilu. Za v .--a k dar bodo čč. sestre večno hvaležne.
:
Odpotuje v Hollywood
,, . v. , v. i ,...1 Mary Davinroy, v zahtevi po večji plači, bolisi ,. .	, , .
hrani in hitrejši demobilizaciji.11,cky' Mildred, Dorothy in Vrhovni poveljnik v Indiji, Au-chinleck, je dal indskim voditeljem besedo, da se upornih mornarjev ne bo kaznovalo v masah/Ja na, in da se bo upoštevalo njih za-J Pogrf, hteve.
V Bombay so došle v soboto dodatne angleške čete, ki so raz-
Dal.je zapušča brate: Edward, - . . .	, ,
Joseph, John ter sestre: Mrs. nagrado, Ker je proaaia
Mrs. Alice Ho-	yladttih bOIldOV
J J	-----	>' V*'J	11 i L
len.
Pogreb bo v sredo dopoldne cb 9:30 v cerkev Kristusa Kra-liu na Noble in Terrace Rd. iz zavoda Flynn-j Froelk, 13104 Euclid Ave. I Naj počiva v miru, I lim sožal.je.
dobe ob odjemalcev tekom raz-l	topop na strategičnih,
- -	i točkah po mestu. V Bombayu in 1
važanja mleka.
Vozniki so odobrili stavko, za j	^ šl° »a stavko do 300,
katero ni še določen dan. Zahte-j 000 de avcev iz simpatije do iz
va je bila poslana na delavski!	. Vo;'aške ob,tf' qa .. t . „ . f . . . .
J	i določile policijsko uro od 7:30 let; zadnjih lo let m vec delal.
Luka Kržmanc
Kot smo že nakratko poročali, je umrl Luka Kržmanc. Doma je bil iz Bevk pri Vrhniki so in se je nahajal v Ameriki 44
l-ilij,; !ki ^.500 delav:
h ^Mefon;,ki
8 prpravami zaiv
<«sk0
oddelek vlade, kakor to zahteva,
postava. V teku 30 dni od tega i	,d° 6:30 fJ»tra,
časa ne sme biti stavke.	j Veljajo na vsako osebo, ki jo ja
Mlekarske družbe pravijo, daj vidijo tekom policijske	ure na; M«.
. . . . . .. cesti.	movim pa sestro Manjano;
ne vedo nic o tem m upajo dose-; .	i. , ' ,	■
, i i * * *	m doma pa mnogo drugih so-č; sporazum z unijo brez stavke.; .
i tr----- m—i	dveh1 rodnikov. •
Vojaki Žena mu je umrla 28. februar-lansko leto. Zapušča sestro Frances Slabe, v stari dote
i Danes se odpelje v Hollywood, Kalifornija, Miss Jean Jakšič, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, 6111 St. Clair Ave. Ta vožnja, ki .je popolnoma brezplačna z vsem, kar preosta- spada zraven, je nagrada za zmago v tekmi pri prodaji vladnih obveznic pri zadnjem posojilu. Miss Jakšič bo gostinja filmske industrije v Hollywoodu, kjer se bo imela priliko seznaniti z vsemi slavnimi filmskimi zvezdami.
Vsega skupaj bo naša vrla Jean na potu 14 dni, to je na vožnji sem in tje ter na razgledu po Hollywoodu. Želimo ji srečno pot in pa mnogo zabave v središču največje filmske indu-

pn American Te-j kot 250,000 a r^auh Co. ki
strije na svetu.
Unija šteje 1,500 članov, ki raz-! Kaira, Egipt. - Dijaki dveh;rodnikov.	•	,	_
,-ožijo po Greater Cievelandu več! umverz 80 Pustilj za tri dni, | Bil je član društva Slovan št.
steklenic mleka na (ia žalujejo za ubitimi tovariši,;?, SDZ. Po poklicu je bil b
je
HJ- 7< marca ob G. zju-M
[I
i' l«f
)
<r
P
I
v/
j .
da pripravlja
?°steli
v svojih vra-
Utl>ja fii-družba
'Mo telužh 1,1 kupiči živila- da
^hk0 Vl.v1C1' ki niso za stav-
Sreba'sih službo, dočim jim
V "'ja S Zi 1'nketno stražo. s y »^voznih delavcev v je odločena razglasi-
bi^taviiV t0rek stavk0- stav"
•	!d Promet podzemske
CJjQZe • nice ter busov. 1 ^laVc.Zahteva, da zastopa ^ in uslužbence pri
več
ar- Kardinali dobijo ta teden
dan ^^ompanijTso''ponudile de-j ki s» Padli tekom izgredov proti var. Njegov pogreb'je danes ySa|{ SVOJO CerkeV lavcem $3.50 na dan.	| AFllju Na dvonšču Fuad ob 9 v cerkev sv. Vida in na Kal- j Rim _ Novi kardina
napravah in plače. Unija

Pri
_ __, verze so govorniki pozivali dija-
, ,. .. i v . j i 'j- ke na maščevanje. Tekom izgre-
Raketjrn skusajo dobiti t)ov je bil0 ubitih 14> imenih denar na račun Lauscheta: pa 123 oseb. Dijaki so zahteva-
Prošli teden je bil v Cleve-, ". «d ministrskega predsednika
landu John E. Lolcar, osebni taj-| f^ Pasa' da fPre Vse šole za • t , , „f„ qv„ tri dni v znak žalovanja za pa-r.ik guvernerja Lauscheta bku-, . .	.
- 1 •	«v.i+i'nn ' dlimi izgredniki,
sal je s pomočjo policije priti na
sled raketirjem, ki zahtevajo od—7-° ~	.
gostilničarjev denar aaLausche- ^agOVOrnikl naCljeV Zdaj
FMfakaTO t»K
narja za kampanjo.	; glede ZaVeZHlkOV
Mr Lokar je rekel, da dobivaj Nuernberg — Otto Stahmer, poročila tudi iz drugih delov dr- kj zagovarja Goeringa pred med-
vanjo. Naj mu liška zemlja.
bo lahka, ame-
John Godina
V seboto zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici John Godina, star 53 let. Prebival je na 19507 Pawnee Ave. Doma je bil iz Herpelja na Primorskem,
ali bodo
I dobili ta teden v Rimu vsak svo-| jo cerkev, kot je to običaj kato-j liške Cerkve. Kardinal Stritch bo dobil cerkev sv. Neže, kardinal I Mooney'cerkev sv. Suzane, kar-i dinal Glennon pa cerkev sv. Kle-! menta.
! Kardinal Spellman bo pa do-
I
I Razne drobne novice iz j Clevelanda in te
j	okolice
V< si iz domovine—
Jakoib Pirrnan i/. Calcutta Ave. je prejel od doma žalostno vest, da mu je v vasi Martin j ak umrl brat John na novega leta dan. Bil je star 74 let. , Doma zapušča ženo 111 -sestre, v Pennsylvaniji sina in v Cievelandu gori omenjenega brata. Naj mirno počiva v rojstni zemlji.
_1 Prestala operacijo—
Mrs. Rose Šimenc iz 799 E. 155. St. je srečno prestala operacijo v St. Alexis bolnišnici. Obiski so zdaj dovoljeni. Za Rdeči križ—
I Mrs. Rossman, načelnica
j kampanje Rdečega križa za to
• okolico, sklicuje za jutri zvečer
i ob 7:30 sejo v prostore SDZ
1Q v . , .	... , na 6403 St. Clair Ave. Vsak,
je začel boj proti uniji CIO, ka
John Lewis je pričel boj proti CIO rekočr da ie samo AFL prava
Washington. — John L. Lew is, ki se je vrnil k Ameriški federaciji z 600,000 premogarji,
tero je on sam ustanovil. Mr. Lewis je na radiu apeliral za slogo med organiziranim delavstvom ter izjavil, da naj se vsi delavci združijo pod A. F. of L. Ta unija ima, kot trdi, 7,000,-000 članov, dočim jih ima CIO le 6,000,000.
Lewis je izjavil, da je po njegovi sodbi A F. of L bolj ameriškega tipa organizacija kot pa CIO. Ta organizacija je proti kontroli vlade nad industrijo in se ne zanaša na odlok vlade v spornih zadevah, kot .je slušaj pri CIO S tem je Mr. Lewis vsekakor mislil na CIO, ki je sprejela priporočilo predsednika
I ki .ie pripravljen pomagati v kampanji za Rdeči križ, je pri-■ jazno vabljen k tej seji. Prva obletnica— ; V t rek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josipa Markovič v spomnili prve obletnice njegove ; smrti.
i sin o ima pri nas— Pri nas ima pismo Frances Klemenčič, doma iz Koprivnika 11, občina Oselica nad Škotjo 'J.oko; Piše ji Matilda Tavčar. Za dr it št va—
Danes je 25. dan v mesecu, 'loroj ne pozabite' plačati svo-'jega društvenega asesmenta.
!
Stalin svari armado pred sovražniki Rusije
4,r UgvTp elektrarni Du-
• Jo	v Pittsburghu
sj(> ne h°J 0 Ponoči z dela,
i^e 7Ug0c,eno zaradi vi" lli^i st'„, četk°m meseca so ^ %2a ^ ur, potem so
CSvijen! del° 2 izjaV°' da
tleia ^ni za pogajanja te-
žave, da so raktirji na istem delu V soboto so čakali v neki gostilni na nekega raketirja, ki je obljubil, da bo prišel po denar, pa ga ni bilo.
-o-
Letos bo veliko manj piva kot prošlo leto
0 V%U ci zahtevajo 21 j" Ameriške pivovarne računajo
tfsi % r°VeČ"	da bo letošnje poletje na raz-
" že oP1'1 General Motors1 polago za žejne komaj 70 od Jb dni -	- ^
"00
L 'u
St0:
stotkov toliko piva kot prošlo leto. Letos sploh ne bodo izdelovali takoz-vano marčno pi-tiar •/: nad $500,000,-} vo, ker porabi več žita kot dru-*Ubj]e°eilih za avte, dočim'g,0 pivo. 00_ Venture nad $100,- Vzrotk temu je odredba vla-ln>elin ški Premogarji
izifnu.,?111- Unija računa,
JSf* delavci dozdaj na
iS i2ti7;°°0,000, dočim je ^ eubda
.. -........-,de, da se odtegne pivovarnam
V,kiHojI°Jlh uni-iskih za" I gotova količina žita, ki bo šlo ^ :I1^riJr9.Vanje v Spring- ]ačni EvropL M^.n^r
% i,,.,
^Wav5Jlh°dnji mesec. Odbor hJ^Je, !10Ve zahteve za pre-«tr,°2a30 1 drugim tudi za-Sfj .^anji,1'1" dela na teden, me-«vQi V^ne k35" v Pittsburghu ^i izclelL kthPuJejo jeklo za dovo, apelirale na vlado, t,'* «cier 11 zvišati ceno izdelavi	moreJo dati dclaV-
Natančno kvoto bo naznanil pivovarnam polje-j delski oddelek vlade v četrtek.
<lelnfrna^ Je še vedno do dVcev na stavki
SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM!
narodnim sodiščem, je prišel na dan z zahtevo, da sodišče preišče tudi delovanje zaveznikov tekom vojne, ki se morda tudi niso povsem ravnali po mednarodnih zakonih.
Martin Horn, zagovornik von Ribbentropa je pa zahteval, da se pokliče na pričevanje bivšega premierja Churchilla, ki je baje izjavil napram Ribbentropu, ko je bil še poslanik v Angliji, da bo Anglija razbila Nemčijo, če bo postala preveč močna.
-o—-
Stavka pa le prav pride včasih
Kingston, Jamaica. — Krvnik za okožje St. Catherine se je pridružil stavkarjem za boljšo plačo. Neki Percival Bennett bi moral iti zjutraj ob 8:30 na vislice. Ker ni bilo krvnika, ki je bil na stavki, so kaznjencu spremenili kazen v dosmrtno ječo.
daljši
V

mesthi bolezni
jneler, doma iz špe-15eli Kr
rajim.
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Teodor Andrica, poročevalec Press-a, ki se je vrnil iz Evrope, je imel predavanje o vtisih, ki jih je dobil v raznih deželah. O Jugoslaviji ni povedal nič novega, tudi ni rekel nobene besede o kakem paijudižu doma. Kaj misli narod (w Titu, je povedal Andrica tole: fir vati so zanj, ker je Hrvat; Srbi ga sovražijo, ker je pač Hrvat." Kaj pa mislijo Slovenci o njem je Mr. /\ndri-ca previdno obdržal zase. Toda prav ta molk nam zelo veliko pove, ali ne?
Odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Benčič, sinova Johna in George, hčeri Frances in Ana poroč. Carmi-giano, brata Antona in Vinko-ta, v stari domovini sestri Antonijo in Lucijo ter brata Josipa.
Bil je član št. 53 SNPJ in delničar SDD. Zadnjih 6 mesecev je imel restavracijo na 16413 Euclid Ave. Pogreb bo jutri popoldne ob 2 iz Svetko-vega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Josephine Greenwald
V soboto zvečer je umrla v Glenville bolnišnici Josephine Greenwald, roj. Krall, stara 22 let. Stanovala je na 321 E. 156 St. Rojena je bila v Cievelandu. Zapušča soproga Pvt. Roberta, mater Ano roj: Lavrič, očma Jim Novaka na Holmes Ave. in sestro Ano poroč. Za-kacs. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9 iz Svetkovega pogrebnega zavoda in v cerkev Marije Vnebovzete. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
--o--
Socialist Blum na potu v Zed. države Pariz. — Vodja socialistov, Leon Blum, odide v torek v Washington kot posebni zastopnik Francije in ki bo v Ameriki skušal doseči razne ugodnosti pri ameriški vladi za Francijo.
bil cerkev sv. Petra in Pavla, katero je dobil tudi papež Pij, ko je bil še kardinal Pacceli.
V soboto popoldne 'so bili ti štirje ameriški kardinali gostje Ameriškega katoliškega kluba v Rimu.
---o-—-
Churchill bo govoril jutri na radiu
Washi 11 gton.—Bivši angleški premier Churchill bo govoril jutri ob 11:15 dopoldne na radiu. V Cievelandu se ga bo slišalo na radijski postaji WGAR. -o---
Trumana za poravnavo jeklar- Ta mesec je kratek in tajniki ske stavke.	j ter tajnice morajo kmalu po-
Istočasno je pa glasilo A. F. •'•lati denar 11a glavne urade, of L. poudarjalo, da je ta unija Storimo svojo dolžnost, do dru-dosegla za svoje člane od 10 do štva o pravem času. 207' poviška v mezdi skoro brez stavk.
Lewis je organiziral CIO leta 1935, ko je izstopil iz A. P1, of L. Leta 1942 je pa izstopil iz i Moskva. — V soboto je ruska CIO in se zdaj zopet pridružil1 rdeča armada praznovala 28-prvi. Vse kaže, da bo zdaj hud letnico ustanovitve. Ob tej pri-boj med A. F. of L. in CIO za i liki je govoril na radio maršal prvenstvo med organiziranim de-i Stalin, ki .je izjavil, da se mora lavstvom. Ta boj bo vodil John j ruska armada neprestano večati L. Lewis, ki je priznan najbolj in razvijati vojni program, ker prebrisan med delavskimi vodi-i Rusija potrebuje vedno več votel j i	jaške in ekonomske sile.
--o--I Dasi je Rusija stopila v nov
Goodrich gradi tovarno i mirovni razvoj, je rekel Stalin,
Rusija se pripravlja na
vojno, trdi Bowman
Baltimore. — Dr. Isaiah Bor-man, predsednik James Hop-
v Los Angeles
Akron, O. — B. F. Goodrich Co. bo zgradila v Los Ang'elesu j svojo prvo tovarno. Vzrok je. 1 ker je kraj pripraven za uvoz kavčuka iz Vzhodne Indije. -o-
pa mora stati ruska armada na pozornici, da bo varovala meje pred sovražnikom.
-,0-
;; General Yamasita je končal na vislicah
• • 1 1 «* j Manila. — V soboto so obesili V januarju izdelanih j japonskega generala Yamašita.
58,000 avtov ' Na vislice je šel brez vsakih zna-Washington. — V januarju kov svoje nekdanje vojaške ča-kins univenze, je izjavil, da po- so ameriške tvornice izgotovile šti- Truplo so zašili v vrečo in meni sedanja ruska petletka j 58,000 potniških avtov, kar je pokopali v neznanem grobu, toliko kot priprava na vojno, i za 100% več kot v decembru. | Obešen ie bil 30 milj južno od -■—	..................'	; Manile. Vislice so bile posta vije-
OTROK ROJEN POZNEJE NI VZROK ZA ; ne na Pol'u- kjer so pred enim
„ , ... , „.	, letom njegovi vojaki pomorili več
ODPOVED STANOVANJA, TRDI SODNIJA
• kot 2,000 filipinskih domačinov. Apelatna sodnija v okraju | pa Mrs. Court povila sina in gos- ž njim obenem sta šla na vi-
Cuyahoga je, razsodila v zelo važni zadevi, ki bo imela morda še dalekosežne posledice. Sodnija namreč pravi, da se družino ne more prisiliti iz stanovanja, če je bil družini rojen otrok potem, ko je družina vzela v najem ! stanovanje in povedala, da so samo "odrasli v družini."
Slučaj se tiče družine Mr. in Mrs. Marvin Court, ki sta lanskega februarja vzela v najem stanovanje na 9701 Lamont Ave. od Lamont Bldg. Co. Stanovanje je družba oddajala samo od-
raslim. šest mesecev pozneje je' pozneje.
podar je zahteval, da se družina slice nek podpolkovnik, ki je bil takoj izseli, ker je prelomila po- načelnik japonske tajne policije godbo. Slučaj je prišel pred sod- na Flipinih in nek tolmač. i?ika Artla in poroto. Ta je iz j a-	, .. .	.
vila, da zakonca Court nista pre- Narednik je rekrutiral lomila pogodbe.	j	tudi sobo
Lamont Bldg. Co. je potem ne- Fremont, O. — Sem je dospel sla zadevo na apelatno sodišče, narednik M. F. Baier, da nabira ki je zdaj odločila v prid zakon- prostovoljce za armado. Toda da zakonca nista *ase ni mogel dobiti stanovanja.
Pa je dokazal 18 letnemu Jack Homerju, da je lepi vojaški stan zanj kot nalašč. Jack se je dal pregovoriti, vpisal se je v armado, a narednik se je nastanil v njegovi sobi.
cema z izjavo, prelomila pogodbe, ker la stanovanje v najem da so "samo odrasli' \
sta vze-j z izjavo,'
so samo oarasu v družini in otrok jima je bil rojen šele
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25, 1946
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave.	HEndcrson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.
V naši dobi je zlasti zmoti komunizma prihranjeno, da šna je bila ločitev od doma, ko k0 naprej kot se do sedaj, bo
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1873.
83
No. 39 Mon., Feb. 25, 1946
32 novih kardinalov
18. febr. 1946 bo ostal znamenit dan. Ta dan je papež podelil 29 od 32 imenovanih kardinalov kardinalske klobuke. Vse svetovno časopisje se spominja, tega dogodka in tudi Cerkvi sovražni tisk ne more preko tega pomembnega dne brez komentarjev. Ves svet je gledal te dni na Rim in poslušal papeževe govore. Pa je tudi v resnici bilo za ves svet. Univerzalnost Cerkve se je redko tako manifestirala kot ob tej priložnosti.
Kolegij kardinalov je sestavljen iz največ 70 promi-nentnih cerkvenih knezov. Njih naloga je predvsem volitev novega papeža, pa seveda tudi reprezentanca in delo za vso Cerkev. Iz vseh delov sveta so ti predstavniki katoličan-stva. Kar mogoče veliko dežel in narodov predstavljajo. Kar je bilo še nepopolno, se izpopolnuje prav ob tem imenovanju. Ni več zastopana samo bela rasa, tudi Kitajec je sedaj član tega kolegija. V Cerkvi ni razločka med rasami in ne med narodi. Da se to še posebej poudari, je sedanji papež prelomil staro tradicijo, da je bila večina kardinalov iz Italije. Večino tvorijo sedaj drugi narodi. Prav skrb za univerzalnost Cerkve je papeža nagnila, da je šel preko stare navade, četudi si vsak želi svetovalcev v svoji bližini. S tem je podana verjetnost, da bo kdaj v bližnji bodočnosti zlomljena tudi tradicija, da je papež — rimski škof — Italijan.
Tako je Cerkev iznova poudarila, da je za vse, da je univerzalna, da ni državna in ne narodna Cerkev, ampak vsečloveška. Pa ne pozabimo, da je tudi katoličanstvo vse-čioveška vera. Ko sta se sešla v Vatikanu francoski in nemški kardinal sta se v znamenje miru in ljubezni objela. Katoličanstvo ni vera, ki bi razdvajala, ampak vera, ki združuje človeštvo. Vera, ki izpoveduje en izvor človeškega rodu in eno božje Očetovstvo, zato vera ljubezni do vseh.
Ker je krščanstvo vsečloveško, zato je tudi za vse čase. Odpadlo je žalibog mnogo suhih vej. Kaj krivoverstev je nastalo in spet izginilo, katoličanstvo pa je ostalo! Kaj je bilo odpadov in razkolov, Cerkev je ostala! Bil je čas, ko je A' dobi Arija, krivoverca, Peter aleksandrijski gledal v prikazni kot da je Kristusova obleka raztrgana, pa sto let .kasneje ni bilo sledu arijanskega krivoverstva. Bil je strašen čas, ko je pod patrijarhom Cerularijem leta 1052 odpadel Vzhod, bil je še hujši ko je vstal protestantizem, ko je Henrik VIII. odtrgal Anglijo od Cerkve — danes se drobe ta krivoverstva na narodne Cerkve in na neštete med seboj se prepirajoče sekte. Katoličanstvo pa ostaja eno in isto.
In vedno enako! O, da na zunaj so spremembe. Včasih niso na primer kardinali volili papeža, ampak Rimljani. O, da so spremembe človeškega značaja, spremembe navad in običajev. In polno človeških napak! Kaj je Cerkev videla odpadlih duhovnikov! Vsaka revolucija jih je nekaj prere-šetala in prinesla kot lahke smeti na vrh. Koliko je bilo slabih škofov! In ta človeška slabost se ni ustavila pred pa-pežkim prestolom! — Toda nauk te Cerkve je ostal eden in isti. Eden in isti za vse ljudi, za vse čase.
Zmote vseh časov so našle zavrnitev v katoličanstvu. Ne samo stara krivoverstva,, prav tako tudi moderne zmote. Zmote modernega liberalizma in z njim združene zablode kapitalizma so doživele obsodbe cerkvene oblasti. In proti nacizmu, fašizmu in komunizmu je vstala Cerkev v obrambo človeških pravic.
Ker je Cerkev univerzalna, osvaja polagoma ves svet. Ne z orožjem, kot je to delalo mohamedanstvo, ne s krvjo, kot to dela komunizem. Moč Cerkve je predvsem njen nauk. Ta prekvaša družbo. iKo je trpela pod Neronom ali Deokle-cijanom, ni učila revolucije, ko je videla kako postopa Rimljan s sužnji, ni teh učila upora. Učila pa je dosledno nauk ljubezni in pravičnosti in s tem zdrobila verige sužnjev, obsojala neustrašeno zmote in jih premagala. Tako tudi danes! Obsoja zmoto za zmoto in vselej določno pove, kaj ni prav. Pri tem pa se drži načela, da obsodi pač grešnikov greh, ne uči pa sovraštva do nobenega človeka.
Značilno za univerzalnost Cerkve je tudi to, da sovraštvo proti njej ni nikoli prenehalo. Ni ga stoletja, da ne bi bilo preganjanj, da težko bo najti desetletja, da ne bi bilo mučencey. Od časov, ko nam Tertulijan opisuje kako so nahujskane množice tulile: "Kristjane pred leve," pa do danes ta krik ni nehal. Kot so rimska sodišča iskala med kristjani izdajalce države in upornike proti cesarju, tako še vedno razna sodišča iščejo izdajalcev med katoličani. Kri kristjanov je tekla in njih dobro ime se je^blatilo, pa se to ponavlja do naših dni. In zakaj? Ker Cerkev obsoja, kar je narobe in ker svetnim mogotcem pove, kaj delajo napačno. Pri tem očitajo Cerkvi, da se vtika v politiko in da hoče vse voditi iz Rima. V resnici pa. Cerkev le razlaga moralna načela, ki jih nihče tudi v javnem življenju ne sme kršiti, in uči verske nauke, ki bi se'jih morali vsi držati. Zraven skrbi, kako bi tudi v hudih časih rešila svobodo vere, ki jo danes sicer proglaša, ki pa je v mnogih delih sveta noče držati. Če je v tem politika, potem je seveda tudi v tem politika za — ves svet. V domače posvetne stvari pa se Cerkev ne vtika. Ruzeme se pa, da nobenemu državljanu, svojemu verniku, ne prepoveduje, da ne bi smel voditi političnih poslov svoje dežele.
prav posebno divja proti Cerkvi. Ko so se zbirali novi kardinali, da dobe v Rimu kardinalske klobuke, je eden zamudil. Mesec dni je prosil ogrski nadškof — primas, da bi mogel v Rim, pa ni dobil pravočasno dovoljenja. In ko je odhajal, je madžarski komunizem divjal, da je treba na Ogrskem pobiti vse, kar je v zvezi s katoličanstvom. Ni dvoma: Dva svetova si stojita nasproti. Na eni strani Cerkev s svojim naukom in s svojo obsodbo zmot, na drugi vse, kar taji nadnaravni svet in kar je ta protiverska propaganda vjela v svoje mreže. Zvit in težak je ta boj proti Cerkvi in ne bo ga še konec. Toda kot kak Neron in kak Deoklecijan in kak Henrik bodo izginili tudi sedanji preganjalci, Cerkev pa bo ostala in prekvašala človeško družbo s svojim naukom.
Kljub svoraštvu in nasprotovanju katoličanstvo raste. Kar morda kje trenutno izgubi, pridobi drugod. Njeno misijonsko delo ne počiva ne v deželah, oddaljenih od civilizacije, ne doma. Povsod zaznamuje uspehe. Ko se eni prevzetno postavljajo s. svojim brezverstvom, nam listi poročajo, kako se drugi ponižno vračajo nazaj domov v naročje univerzalne Cerkve.
Slovesen dan je bil za katoličane dan kreacije novih kardinalov. Posebno slovesen za ameriške, ker je naša domovina dobila štiri nova mesta v kardinalskem kolegiju. Pa se je ob tem slovesnem dnevu zamislil tudi marsikdo izven Cerkve, ki je res blage volje.
Beseda od svojcev iz domovine
Mrs. Ivana Barle, 7701 Is- Položili smo jih v ravno isto sler Ct., je prejela iz stare do- i jamo, kjer so bili oče zakopani, movine dvoje pisem. Prvo ji Stari so bili 84 let, seveda srdi-piše mati Franca Gregorčič, I ta in krvava vojna ni prizane-Visejc 7, p. Hinje pri Žužem-jsla ni« ubogim starčkom. Več-berku. Pismo se glasi:	I krat so morali bežati z nami ta
Vise j c, 18. XII. 45.
Ljubi moji!
Jaz, vaša ljubeča mati vam pisem in vas vse skupaj prav iz srca pozdravim. Tako tebe in tvojo družino, kakor tudi Georgevo in Rožno. Pisala sem vam že pred štirimi meseci. Kaj je vendar, da mi ne odpišete. Pred par dnevi sem bila previderia za smrt, saj nisem še ravno tako slaba, ali onemogla sem, saj pa tudi ni čuda, ko pa imam že 84 let. V zadnjem pismu sem vam vse popisala naše križe in težave in kako nam je smrt vedno grozila, krogle so žvižgale krog naših glav in nam kazale poti proti večnosti.
Naša vas je v s a"^1 razvalin ah, ljudje zbežali po votlinah, kar je bilo veselih hiš, sedaj nobene ne dobiš.
Prosila sem vas, da mi pošljete kaj ponošene obleke. Res isem že na pragu večnosti, ali vseeno ni da bi hodila v adamo-vi obleki okrog. Ravno včeraj sem dobila paket od države in tudi drugi onemogli so dobili. V njem ,je bil sam živež in še nekaj cigaret je bilo. Če drugi pošljejo, pošljite tudi vi. Pošlje naj obleko vsak svojim, odbor Rdečega križa gleda le bolj na žlahto in pa na prijatelje.
Torej, odpišite mi takoj in pošljite mi kaj obleke, če je prav ne.bom dolgo nosila. Želim pa iz srca, da mi kaj pošljete. Pisala bi vam vsakemu posebej, pa nimam naslovov, ker mi je vse zgorelo. Tvoj naslov mi je povedal Teme, ki ga je znal iz glave. Vas vse prisrčno pozdravim, vaša ljubeča
mati Frančiška Gregorič. *
Tudi jaz, Tone, vas vse prav lepo prosim, če mi morete poslati kaj ponošene obleke zame ali za mojo ženo. Za vsak najmanjši kos vam bova prisrčno hvaležna, za cbleko nam je najhujši, ker nimamo kje in zakaj kupiti. Prisrčno vas pozdravljava Anton in Ivana Novak.
» » »
Drugo pismo pa je prejeia od svaka in se glasi:
" Visejc, 1. I. 46.
Jaz, vaš ta mladi, Antonov Frank in žena Mary vas vse prisrčno pozdraviva in vam naznanjam žal osno novico. Ravno na svet dan ob šestih zjutraj so zaved«o zatisnili oči vaša ljubeča mati. Zapustili so dolino sloz in se preselili nad zvezde. Pogrešala .jih bo cela vas, posebno pa' mi domači, ki smo živeli skupaj v prijaelj-.stvu in ljubezni. Tako, da nam je res hudo za dobro materjo. Otroci vedno povprašujejo, zakaj ni In a ter več in tako dolgo nazaj ?
mladimi in si skrivat svojo glavo. Večkrat smo se skupaj tresli v kakem skrivališču. Potem lahko veste, da jim to tudi ni koristilo. Če nam ta mladim ni bilo to v zdravje, tudi ta starim ni bilo. Eksplozije so bile tako silne, da smo včasih mislili, da se zemlja in nebo trese in dostikrat niti nismo vedeli, Če smo sploh še med živimi.
Mati so bili do zadnjega pri zavesti in govorili, še eno uro pred smrtjo so bili še sami ven, saj pa tudi še nismo pričakovali smrti. Seveda najrajši pa so govorili o vas. Ne žalujte preveč, zakaj kmalu pride čas, ko bo tudi nas Bog poklical v nebeške višave in potem se bo naša žalost spremenila v veselje.
Rešili smo samo obleko, kar smo jo imeli na sebi, vse drugo pa nam je uničila vojska, ki je srdito razsajala med nami. Matere nismo slikali, ker nam je pač vse uničila vojska. Jaz sem jim bil še nekaj dolžan, pa me sedaj več stane pogreb kot je bilo tistega dolga, saj sem moral še dol ožit. Pa tega vam ne pišem zato, da bi mi morda vi kaj povrnili, kaj rad sem potrošil nekaj zanjih, ki pa so bili tako dobri za nas. Oči se nam solzijo za dobro materjo, kadar se spomnimo nanje. Pokopani so bili s sveto mašo in 2. januarja bo zopet maša za njih ob priliki tridesetdnevni-ce. Spravili smo jih kot svojo lastno mater. Skrbel bom tudi še zanaprej, da bom dal za kakšno mašo zanjih, kakor tudi za obletnico.
Kočam to moje žalostno pismo in vas vse skupaj najlepže pozdravljam, kakor tudi moja žena in trije otroci. Pozdravim tudi Georga in Rozi ter njiju družine. Bog vas živi in naj vam prinese mnogo sreče in veselo novo leto. — Frank in Marija Blatnik.
je prišel gestapovec s puško v hi-' to več škodovalo Slovenski do. šc ter nam ukazal, da moramo brodelni zvezi kot pa koristilo, biti v dveh urah pripravljeni za' in poleg tega pa smo mi v transport, on je pa stal ves čas'Ameriki, kjer je prava demo-pri nas. Pomislite, kako nam je kracij a, zato pa naj bi se pi-bilo pri srcu, ko smo morali vse sal0 v prvi vrsti za napredek pustiti doma. Imeli smo dva pa- naših društev in Zveze, he pa o ra volov, dve kravi in telico, 15 samih prepirih. Če bi katoli-svinj, 40 hI. vina, zrnja pa kot ški ljudje odstopili od SDZ, Še nikoli prej, kar sem jaz tukaj, j mislim) d& bi jih potem ostale Jaz sem kar norela in ne vem,jlahko preštel na prstih pri kako so me spravili od doma.1 zvezi
Več kot en mesec sem bila v bol- J '	Albina PegeCj
nišnici, ko sem prišla v Nemčijo. Lepo so napravili z namili Vsi smo se nalezli revmatizma. I Domov smo prišli skoro nagi in | bosi in doma nam je vse uničeno. I Polje smo dobili vse zapuščeno, | niti enega zrnca nimamo,
Članica št. 4 SDZ.
-o-
Naročite predstave
Najbolj primeren čas za sline kovne ipredstave je sedaj za krompirja, ne svinj, ne živine,' društva in klube. Prav v pri-kar se pravi z eno besedo — nič. j jetno delo mi bo, če se priglasi-Vse moramo iznova začeti in to jo društva in klubi za slikovne z golimi rokami. Da, grenko je' predstave. Ker imam zelo ve-naše življenje, pa vsendar radi liko zbirko filmskih slik, sploh vse potrpežljivo prenašamo, sa- Vse, ki so bile kdaj posnete, so mo da smo zopet enkrat doma v j na razpolago. Društva, kakor rojstnem kraju.	i posamezniki sami najbolj vedo,
V vseh štirih letih smo imeli kje in kdaj so bile slike posne-samo dva meseca človeško življe-! te_ Vse te siike so vsak čas na nje. To je bilo tedaj, ko so nas j razpolago vsakteremu. Amerikanci osvobodili. To je: predstave se lahko naredijo bilo na Bavarskem 28. aprila, ž pred aU po seji, ali pa za njimi smo bih do 11. julija. To|sebno popoldanske ali večerno je bilo veselje m življenje pri' predstavo. Glede stroškov naj
r^IlO
Pri Ulečih v Žirovnici li pa še enega fanta, ^ Ko so mene privlekli tje\ bilo doma, bil je v to sem ga pa z vsem njem gledal, ko je
zal fant ^
^f^fiičarj, Ak0 (
občn^erje
"li
mov. Bil je za i >.«■»•• raven ko jelka, pa s t0 ' roži j al v žepu, kar s®^ posebno dopadlo. če
imel F
dva
' Slov »iakon svoje m
Mk
začel delati mične s^
žul vse' kgi
spominjam, sem tistih tolarjev samo Franceta me vežeta mina, eden izelo lep. od sile grd. Tega, z^fie bj)t bom najprej povedal- ^ zimskega dne se .le.. spravil k mizarski j 'fnia ,
I
njih. Rekli so nam, da nam ni treba nič delati. Hrano so nam preskrbeli dobro in dovolj. Bili so do nas kot lastni bratje. Vsa čast jim! Kar težko smo se ločili od njih. Jokali smo vsi. Tudi njim je bilo težko za nami. Vsak dan so prišli k nam in nas učili angleščine. Pa tudi plesati so nas učili po amerikansko. Nikdar nam ni bilo tako prijetno kot takrat in nam tudi nikdar več ne bo.
Zvečer so nas Amerikanci zapustili, drugi dan so bile pa že irske patrulje pri nas. Rekli so nam, da pride kmalu vsai vojska
nikogar ne straši. Slike so bile posnete v namenu, da se večkrat pokažejo, da tako dosežejo svoj namen.
Naše domače slike iz vrtov
,i Kv •
seje kar samo smejal0^', nia ^ si v duihlu predlst^1^;) ^il bom s temi smučmi dr J za vasjo cd cerkve hribu, čez cesto in d° j P°"' grade. Pa se mi je sil, da me je skoro tol'Kei lenih, ko je France smuči Tihinčim fant01?' _ ku in Japčku, ki sta J^f2i)elje va pristna nečaka, " ^ J bil jaz samo bratranci anj le '
c
„ faJš:
is
Je bi]
H
hr8
Si >n< ftioj
i Hi
dva dni sem bil rnwu * m ali parad, so za izobrazbo in so j ]ikor je m0g]0 nami'eC ^
za nas več vredne, kakor kate- i let staro grce jeZe pre»cS I re druge. Za sedanji čas, ko je j	.	*»
I Amerika zmagala v vojni, lah-! Odpustil sem mu J «
| ko vidimo v slikah, kako so se!.fmrtni greh radl
I uklonili sovražniki in mogočni-1k° sem P° "^f1
ki, ki so bili tirani podpisati j blla mar door?ta' , ; 0
svojo predajo, ki je zanje po- islastno P^nje, & &
menila tudi kazen za njih zlo- kot P° P°moti PfT, L * k
1 tistam telesnim dobr^-J,.
France se je namreC
za njimi. Toda mesto njih so' prišli pa Nemci. Ne morem vam popisati, kako smo se ustrašili. Potem je izbruhnila pa vojska vse okrog nas. Pokalo je noč in dan. Tiščali smo se v zakloniščih brez hrane, brez vode in brez luči. To je bilo do pondeljka. Potem pa pride k nam častnik in
činstvo.
Vse take slike imam na raz-i polago za vsako priliko. Poleg
Mrganovo Micko i'1 J^ ,;;.
povabljen na
»hko je y
j društev in klubov, se lahko ari-
' glase tudi družine, katerih\ os-1 rece' prav , , a;... netke sem kedaj posnel. Tako ; msem bil Povabljen, # niu ApHp	*amo voglant,
sili, seveda) zvlekli v skromen fantiček, je vse živi jen jfe v me*11 ^ na slaba navada, ki J" .
ukaže, da moramo v dveh urah i *er še mnogi .ne vedo, zakaj da | i^jf ^nov	"
sem tu in tam slike posnel. Po- jate1?' Mrfaim J , ^ udarim: Slike so posnete za to, sel da. PohanJa " *
da se pokažejo, drugače so mrt- i f^'kjer smo mU ^
kolikor so pac naB.jf*n Je
SVOJ0
lahko povabite svoje sosede in prijatelje v svoje hiše in imate nekaj domačega razvedrila j za uro ali dve.
To sem napisal v namenu,
izprazniti vse taborišče. Bilo nas je okrog 1,000 Slovencev. Starčke in otroke so naložili na vozove, mi drugi smo šli pa peš. Joj, kako smo vzdihovali, ko ves teden nismo užili nobene hrane in skoro nič spali. Odšli smo tako naglo, da smo odnesli samo to, kar smo imeli na sebi.
Tako smo hodili 40 kilometrov. Potem so nas pa naložili v svinjske Vagone, po 50 oseb v vsak vagon, da še stati nisem mogla pošteno. Tako so nas vlekli 18 dni. Kamor smo prišli, povsod je grmelo in pokalo. Kjer se je vlak ustavil, smo leteli od hiše do hiše in prosjačili za kakšen krompirček. Seveda, kruha nismo dobili, čudim se, kako smo mogli vse to prestati.
Res veliko bi vam še lahko pisala, pa za zdaj naj zadostuje. Ako boste prejeli to pismo in se boste oglasili, vam bom pa spet pisala. Vas vse skupaj iskreno pozdravlja, vaša — Marija. —i-o-
Glas iz Euclida
S''
ve in brez pomena. Naj še posebej omenim o nekaterih si-
<2* i
! prenesli, France se
jajnih slikah, v katerih se lah-
I večer odpeljal s
mlado ženico naravn°st isf^i
ko vidi naše kulturno delo. j ,n,<luu.ze,utu IUT f5«_ Vzemimo parade v kulturnih | nko; če ni vse	*
vrtovih; dalje, znamenita raJz-! fami vprašate, ^ stava ob jezeru, kjer smo imeli j ka-j frst možaki« ^ parkrat Slovenci svoje narodne! fkd mef. rojaK1 " B^ dneve in .se izkazali v sijajnih drzava Wisconsin
narodnih nošah kakor nobena druga narodnost. Znamenita parada "Vseslovanskega dneva," da celo Evharistični kongres v Clevelandu. Za postni čas imamo še sliko "Pasijona." Ne smemo pozabiti,-da je bila ta scena nekaj vzvišenega, požrtvovalnega in vrednega kulturnega proizvoda. Kar je našega, naj nam bo drago in sveto. Anton Grdina. ---o-
rad prišel do nje£a' pomenila zaradi tl5 pa zahvalil bi se «^r8t'' pohanje, kar sem ta pozabil.
Nekaj let potem • - ^ nil njegov brat A«toI1j
rega je potem pad*8
ca je vasi.
domačija s hišo v pi
bogato nevestf> '
bi1 ^
nevc Takrat sem
in na ohcet smo šli; nil
stra Francka in J
iaz-
Martin Kožar iz 17721 Waterloo Rd. je prejel od svoje sestre Marije Srpčič, Vel. Malenca 4, po. Krška vas pri Brežicah, naslednje pismo
Euclid, O. — Približuje se 11. redna konvencija naše Slovenske dobtedelne zveze. K te-| mu bi rada omenila par besed, I
Visoka napitnina
Hamsun je nekoč obiskal nor-! veško glavno mesto in si je v ne-| ki restavraciji privoščil dobro j kosilo za 20 kron. Pri plačeva-; nju .je dal natakarju stokronski j bankovec z besedami, da je vse I njegovo. Srečni natakar o tej izredno visoki napitnini ni mo-
se J«
J da
J tri noči, kai J bilo za je dobila nevesta novega doma in
0
je trajala ohcet e t^
D'5
trdne km&^e ji

domači stegovali jja.
da j, slim, Dolenja
k
prišla na bela*> da je bila v sv ^ ' vsaj
gel molčati in je pripovedoval!sem tako
je vas, sodil.
Fa«
Preljubi moji! Po dolgih kev 8vmo tri-ie člani iz naše dru; j svojim tovarišem, po njih pa je | se bol-i zanimali

i
petih letih vam zopet lahko pišem, kar sem tako iskreno želela. Tako lahko vsaj malo potožimo, kaj vse smo doživeli vsa ta
! žine že več let in ker smo bili L
že veliko let prej brez glasila,! bil jezen) dal p(jkHcati k'sebi j11 tudi	-—^	i -• -
za to zvedel višji natakar. Ta je i Za svate- Opoldne s

na vodo k
smo
Po<y
sedaj proti njemu, j podrejenega natakarja in ga'je | ysak na svojem koC]ie/',
kajti_pri nas ga sploh ne bere-'pošteno ozmerjal. "To je na/vsak j Moj je bil nekaJ«^]
leta. Gotovo vam je znano, da mo- To pa zato, ker samo v eno , liačin pomote> ker Hamsun ne j ™e je stresel sredi P
•vi^,
smo bili prisiljeni 2. nov. 1941 j »t*""« vločfe.	j <ja 80 kron napitnine." Končno | be, kar sem mu
izseliti se v Nemčijo, Poslani I Zato pa naj bi naredili na 11. | je ukazal ubogemu natakarju, I Takrat sem tudi ^ smo bili v Šlezijo, kjer smo bili rodni konvenciji, da kdor zah-j rta m0ra prinesti pismeno potr-! umetne plese, pi'ctl ^-e 'M**
teva Glas, naj ga tudi plačuje, | dilo, da sme obdržati 80 kron. današnji moderni V J k
/ ^
vse do lanskega fašnika
tako mučno, da vam sploh ne mo- piod leti,
. bila
Ameriška 1 gi gospod višji natakar zahteva j zlezli pa celo

rem popisati, kaj vse so z nami Domovina glasilo SDZ in So bi-1 od njega. Pesnik si je dal pri-j plesali čardaž. ^ pV počeli, čudim se, da smo bili la v njej priobčena vsa poro-1 nesti pero, črnilo in papir ter j sto zelo fletno zdelo- ^ ^ vendar tako močni, da smo vse čila tikajoča se Slovenske do- j je napisal: "S tem potrjujem, da j kar imenujemo	&
to prenesli.	i brodelne zveze.	j moja napitnina višjega natakar-. zabave,
Lahko si predstavljate, kak- Če se b; v Glasu so pisalo ia- ja eno figo briga."
Takrat, ta^^^j.
li, kadar so se pi«?1'*

^enil obi ne tokol,
11 de] »hvaij
tak,
soj

st
%
sita N
ftiislj
s
'H
"»se ih.

nil
b
za:
Ntsb
b 11 »Za
Bi
fbi1


K
otc «la
h
iti
H J
Ki
K |
»to,
Po

m „
m*

i k
Hit So
s, k,
S
|l
b* Net
Cl,
i Mi
11S

h

\



UHERlSKA DOMOVINA. FEBRUARY 25, 19<6
rudarjevi spomini
jjjjji	Spisal Jos. Kostanjevec.
a m mi _ . --

ci>'
tje, P
ier®-
jbfl
priš«1
vis5
[0
ij« se''
,vei
"e h f • °ez	^rani župnišče, a na drugi šol-
25ierjena °l ker je cesta sko poslopje. Oboje je bilo na delat; >>nU 30 za^no spo-jzunaj skoro enako, srednjeve-^hvaij]	liko, ohranjeno in oskrbovano
Nasnilo t® e°stilničarj z njavečjo pazljivostjo in lju-^ sloVo ',Po^lical Polič vi-1 bežni j o. iSlpredaj je bil pri obeh 8 SVa 8a izpila s j ograjen vrt in vhod v poslopji iji* ^je re-Znik°m in izročil po sredi njega. Zdaj je bilo $ ^ mi jy1']/ Varstvo v hišo. | treba poiskati si stanovanje, ki "•«! ^Ijavo ma^U nat° Poda^ j Je bilo pripravljeno pri Po-^ ter°	zahvalil ljancu, kakor sem dobil poroči-
^izginjj ,POcasi obrnil voz. i lo že na dom. To mi je bilo do
liri \ uči-J
tU , 4
li 4 iosf
cel P'
vi fl
«1
J*
M
pes1
3 11
M

oft]
J

preo&taj alo druge-
sem moral vse svoje moči, da sem ostal miren.
Večerilo se je že in hladen veter je pripihal čez gozdove, obupa g<>stilničar, videč ! ko sem dospel na prostor pred da ne	"tedaj vam j cerkvijo, kjer je stalo na eni
» ®?0 da	-
ličariJ S6m uP°števal go-
Ako nasvet
%il°tanete morda gori,"
ijo
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
27.—Materinski klub fare sv. Vida "Card Party" v šolski dvorani.
MARC
2.—Plesna veselica dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDD na Reoher Ave.
APRIL
25. — Društvo Clairwood št. 40 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
27.—Društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ. petintrideset letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
kilo	ovinkom, j sedaj edino znano ime v Črni.
til ' Ka«or bi mf> Kil	Tam irv mm«? o + anmrnl mrvi
svet * ,
me bil za- Tam je namreč stanoval moj prednik, ki je bil prestavljen a S(-ez " *	i nekam na Primorsko. Še pre-
oj jj0 tl Se je vila navz- den sem za gotovo vedel, da 'i'ain niUec ce»te. Izhojena pridem v- Črno, sva se bila do-cjjj	bati, da bi j govorila pismeno, da se je po-
t'ajji " 0 Sem krenil po j godil tam za stanovanje i zame, 'kiene?°. P° kolovozu, i svojega naslednika. Toda sedaj ie bj]nk bilo tako hudo, | sem pomislil, ali bi: ne bilo
Use
Do)
-.j sence in je | prav, ako bi stopil h gospodu
Ure • Sapa naproti. A 1 župniku in se mu predstavil. ^ Wstof nenadoma Sicer ni bil pravi čas za to, epa	.	^.ocja morcja mj ne zameri. Kre-
mda i„
,Hanr iec-
tl,
sem stopil Pod mano in
nil sem torej skozi vrt in stopil v vežo. Preden sem se utegnil
tja —
■ «» ■ Hioi ,, a, da^eč dokler ie i ogledati v polutemi, sem zašli-fS ^8LPOeled- povsod sama
teila n»cl steno. Curko-
" sušile MHel
Misliti
naprej,
,ničesar
i
šal prijazen glas: "Dober večer! Le Pot po mojem | kdorkoli ste, znanec ali tujec, 'rull> in ustnice so j in pozdravljeni v Bogu v tej hi-r°da s seboi ni-1 Si!"
Tedaj sem zapazil iz veže na desno odprta vrata in vstopil sem sem
spoda, katerih eden se je takoj
ob
ganamaiiiiiiNiiioiiiiMiiiinuiiiiiKiii^	g
!	LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
s
E
I	IZVRŠEVALNI ODBOR:
|	Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Jollet, 111.
f	1. podpreds.: Prank Tushek, Jollet, 111.
|	2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, 111.	S
š	3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111.
|	Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OPM, Box 608, Lemont, III.
1	Blagajnik: Joseph Zalax, 351 N. Chicago St., Jollet, 111.
seboj ni-in tukaj ni
, ^ s?p,da bi našel stude-^ dal faV0 i" Počasi sem
Nenied°line seje ogla-111 i.;,;'., °dnieval0 je od
1	SVETOVALNI ODBOR:
1 Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. 5 Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran- = kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kaasovic, John g Germ, Frnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Rob- | erts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR:
| Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Mlnn. | Člani: JJohn Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak
|	ZA PUBLICITETO:
I Albina Novak, John Jcrich, James Debevcc, Ivan Zupan, Rado Staut. |
= 5 ................................................................................................................................................................
Nekaj nadaljnjih objav 4- Odbor Slovenskih Akademi-1. Med tem smo prejeli od od-1 kov v Tujini (OSAT) nam pono-bora v Rimu, čigar sestavo smo | vno poroča, da pridno deluje v objavili že pred časom, da so1 Rimu v korist kakih 400 sloven-tam prejeli že tudi našo drugo! «kih akademikov v brezdomstvu, denarno pošiljatev v znesku 15, ki so deloma po taboriščih v A^-tisoč dolarjev. Kakor že pove-atriji in Italiji, deloma izven ta-dano, je v tej svoti vključen dar borišč. Nekaterim je. že uspelo,
A
^lii jjj
** C
k]
n!
A
ieM
'Mih. ^jalo v jarkih in ^^ikod^10 -je bilo vse ti- jnik.
v pritlično sobo Pri mizi, — od a"meriških škofov po | da so začeli	z nadaljevanjem
nerazločno videl dva «<>7 j posredovanju kardinala Strit-! svojih študij.	Drugi, upajo, da +aVn1'cha. V doglednem času pride! bodo tudi oni našli sredstva in
mojem vstopu dvignil ter j tudi poročilo> kakQ je bil ta de, !	- ,
možnosti, storiti isto. Na splo-
S J«? llobenega glasu, .11 Ptice ni bilo, ki
caia nad
mojo gla-
mi stopil naproti. Bil je žiiP-1 nar vporabljen. Naj omenim, da | šno rečeno. Naši ljudje v brez
i ima rimski odbor zadostne mož- domstvu ne drže rok križem in
žalostnih
H^neo-s —' ker ni bil° >j0(1f Prvega razgle-

? ;bi fcii nese bodočnost!
S(1m S?1 malodušen-• Vse moči in
N
to

r°	Je Porajala da napravim luč."
"Po hoji poznam, da ste tu- ( nogti) da pošiiia pomoč v blagu se ne vdajajo samemu vzdiho-jec v tej hiši in preden vas | in ^arju tudi v avstrijska ta-' vanju. Nasprotno, zelo podjetni vprašam po vaši želji, doVOlite! torišča.	' ~~	~~ """""	1
»la
asti :'1Jetnih lJ e zato
Prižgal je svetilko ter Uejal: "Tako, sedaj se vidimo in sedaj lahko govorite!"
Opa|zil sem, da je nekoliko Vrt,,Proiti ne'bu temni! osupnil, ko je zagledal pred se-Kako

teža-moje prve aj mi še vsega
^žn;,?1 Je* da sem se ' ti
Kaj bi poje dal moč
tfer b«d- vse, j Mo e v srečo inblago-
iln	si dejal napo-
JVWje 110ga j« stopila
CSoAmmila je utru"
bil sk°Pal v-
k
cu.
na VrV' Se zavedel, sem tu Sdm bil
Jlfti,; ^lužii .Prejšnji trud 2a tol mSem takšnega l0hko prejšnjo ma-
0/'1'1. se je odpri zgled, ki ga ne Pero. Da se sa-
so zlasti za svoj kulturni razvoj 2. Prejeli smo-tudi nadaljnja in se drže načela: Pomagaj si poročila, da po Ligi poslana oble-' sam in Bog ti bo pomagal. Tako ka precej v redu prihaja. V Ri-'slovenski akademiki nimajo le mu samem, dalje v Gorici in svojega lastnega odbora, ki pnd-drugod, so mnogi že prejeli pa- no išče možnosti za pomoč vsem kete, večja pošiljatev je pa zdaj dijakom, ampak ima svojega za-potu. Upamo, da počasi vse sapnika tudi v mednarodni be-
boj gosposkega človeka in skle- __ pal sem, da so morali.biti tak-j pride na svoje mesto.* Ponovno' gunski dijaški organizacij
1 na


It! Vati
S nI UŽival sem ga, ^U. prostor, ki sem
t0lik0 ^sa, Zati solnce na

pod


Rt
r ; In .'»I
n.lim v dalja-omodra krpa ,mor.ia' Adrijan-
, sveti
ne bilo niče-
^fc a kl J0 ^ bl

Qikak
in

bi bila
ki
mesta, in sa-fa ravan, kjer je tedaj bi že bi-
šni ljudje pač redki gosti v župnišču na Črni.
Predstavil sem se mu ter ga prosil oprostila, da ga nadlegujem tako pozno.
"A tako, se je razveselil, "me veseli, zelo me veseli, gospod sva bila dobra prijatelja, lipam, da postaneva tudi midva. Toda ravno prav, glejte tukaj je tudi naš gospod učitelj, 0-pravili ste dva pota naenkrat."
Dvignil se je od mize srednje star mož in predstavila sva se drug drugemu, lahko in skoro srčno.
"Sedaj pa sedimo!" je dejal župnik veselo, primaknivši mi stol.
Nato je stopil v kuhinjo ter se čez nekoliko hipov vrnil.
"Nocoj boste večerjali z nama, drugod bi itak ničesar več ne dobili."
Kmalu se je razvil pri mizi živahen razgovor. Župnik je bil ! častitljiva oseba, že nekoliko j osivel, a odkritosrčen in ves | vnet za svoj vzvišeni poklic.! Vsaka njegova opazka je pri-1 čala, da pozna svet kakor malo- j kdo in zlasti sem se moral ču-! eliti njegovi visoki naobraženo- j sti. Učitelj je bil resen mož, j svest si dolžnosti svojega sta-: nu. Sicer si pa bode čitatelj lah-!
priznanje ža njen res odlični člo-' večanski nastop. Naša Liga jf poslala Mrs. Rooseveltovi telegram s čestitkami in nadaljnje I prošnjo takoj, ko se je razvede-; lo, kako prijazno razpoloženje je pokazala v Londonu napram be-1 guncem.
I 6. Nadaljnji prispevki v Ligi-no blagajno:
Podružnica SŽZ št. 14. (Nottingham, O.) $10.00; članice dr Marije Pomagaj KSKJ št. 78 (Chicago, 111.) $19.50.
Darovale so po $5: Karolin? Pičman, Anna Stare, Marj Stare; po $1: Mary Markovič Mary Mencinger, Mrs. Petei Prah, Mary Grill, Jennie Salmič Anton Zalar, Cleveland $5.00 Michael Zlata, Cleveland $5.00 Člani Družbe sv. Mohorja, Chicago $15.50; Darovali po $1 Leo Mladic, Jos. Kobal, Jos Oblak, Math Hajdinjak, Petei Prah, John Mlakar, Frank Koz-jek, Jakob Turšič, Jos. Knafelc Chas. Medic, Frances Prah, Anna Zorko, Mike Kutin, Anna Zi darich, Gert. Margetich, Anns Zokal.
Dr. sv Jožefa KSKJ št. 41 Pittsburgh, Pa. $5.00; Dr. sv. Jo žefa KSKJ §t. 110, Barberton Ohio $20.00; Frances Pire, Cleveland, O. $5.00; Mary Hoche-var, Cleveland, Ohio $5.00.
.-članice dr. Marije Magdalene KSKJ št. 162, Cleveland $10.00: Martin česnik, Indianapolis Ind. $5.00; Martin Shukle, Eveleth, Minn. $5.00; Družba sv Družine, Joliet, 111. $100.00; J Densa, Chicago, 111. $5.00; Barbara Stimec, Chicago, 111. $3.00: John Zalig, Chicago, 111. $1.00; August Gregoric, Chicago, 111 $1.00; KSKJ, Joliet, 111. $1,000 Ave Maria (nabral..;
Vsem najlepša hvala. Posebno KSKJ za lepo volilo v prid našim brezdomcev na letni seji. Vsem se pa tudi zanaprej najlepše priporočamo.
Ker se je to poročilo precej zavleklo, pride nadaljnji popis živlenja naših beguncev v taboriščih prihodnjič.-Rev. Alojzi Medic OFM, tajnik.
-o-
Joseph P. Muliolis je kandidat za kongres v 20. okraju
Podpolkovnik Joseph P. Muli-
se prav toplo priporočamo za po-	se imenuje USSI. po naše nošeno, pa - še vedno rabljivo	kratice pomenijo: Unija tuje-obleko, ki jo blagovolite pošiljati	rodnih dijakov v Italiji. Zave-jolis, stanujoč na 6606 Superior na tajnikov naslov, kakor .je	dajo se pač, da je moč le V stru- Ave. v Clevelandu je prvi vrni-spodaj zapisano. Zavedajte se,	mno organiziranih vrstah. j vši veteran, ki je vstopil v lokal-ela bo še zmerom vsak kos dobro- 5. Nepričakovano odločno in no politiko s tem. da je naznanil došel, lci ga morete pogrešiti in	močno zagovornico so našli brez-; kandidaturo za demokratsko noga ne mislite poslati naravnost	domci vseh različnih narodov,' minacijo v kongres iz 20. okra-svojcem v stari kraj.	med njimi seveda tudi Slovenci, ja.
3. Najnovejša poročila vedo	v Mrs. Eleanori Rooseveltovi. povedati, da sedaj že tudi j Gotovo ste sami opazili, kako
UNRRA iz ifvojih sredstev podpira tudi naše begunce po taboriščih in deloma tudi izven njih. To je veselo poročilo. Begunci bodo kmalu imeli za seboj težko zimo, pa nadalje bo morda zanje položaj olajšan. Vendar bodo še vedno najbolj veseli te pomoči, ki prihaja od nas, njihovih rojakov. Zato nikar ne odnehajte pri svoji radodarnosti in še nadalje darujte v blagajno LIGE.
krepko, skoraj bi rekel: materinsko se je potegovala ta žena za begunce in vse druge brezdomce pri sejah UNO V Londonu. Pišejo ,ela ji "največji logi-kar" pri UNO, sovjetski zastopnik Višinski, ni bil kos. čeprav je njegov predlog propadel ravno po zaslugi Mrs. Roosevelto-ve, si ni mogel kaj, da ne bi naši ameriški zastopnici ob koncu segel v roke in ji na ta način dal
Pdpolkovnik Muliolis je služil pri poljskem topništvu tri leta onstran morja in je bil od teh 300 dni faktično v ognju. Bil je bataljonski poveljnik predtraže 3. armade v pohodu preko Fran cije in Nemčije. V Clevelandu, ko je prišel domov, je takoj začel organizirati veterane 2. svetovne vojne v skupine.
Mr. Muliolis apelira za vojne veterane, naj se jim da odgovorne pozicije, da bodo lahko uredili povojno deželo.
"Zmaga, ki je bila dobljena z ogromnimi žrtvami," pravi Muliolis, "se že oblikuje nazaj v stari red, kot smo ga poznali. Stari red je prinesel moji generaciji uničujočo depresijo in strašno vojno, ekonomsko nestrpnost in negotovost. To se ne bi smelo več ponoviti. Mi smo prepričani, da mladina lahko vzdrži mir, zato mislimo, da bi morali imeti nekaj besede pri bodočem re-iu. Poznam doslužene vojake in vem, da se zavedajo civičnih odgovornosti. S tem, da sem naznanil kandidaturo za kongres v ga okraja priliko, da dajo v ak-eta okraja priliško, da dajo v akcijo cilj, ki so ga vedno poudar-iali, namreč: pridobiti stalen mir tam preko in štiri svobod-ščine doma.
Prepričan sem, da sloni mno-?o odgovornosti na veteranu te roj ne, njegovi družini in prijateljih v tem, da pokažejo svoje zanimanje za volitve in so v tem za zgled drugim državljanom. Nihče ne pozna toliko važnosti o povojni družbi kot prav veteran. Zato bi moralo biti podano vod-, stvo dežele uprav njim v roke.
Tekom kampanje bom razvi-ial svoj program, kar se tiče domačih in inozemskih problemov, ki potrebujejo danes največje pažnje, je izjavil Mr. Muliolis.
Mr. Muliolis je 32 let star. Rojen in vzgojen je bil v st. clair-ski okolici, kjer je tudi rojstni kraj guvernerja Lauscheta. Gra-duiral je iz Cathedral Latin višje šole in Ohio State univerze. Pred vojno je služil v uradu okrajnega rekorderja, v uradu okrajnega avditorja in kot klerk v državni legislaturi. Svoj politični krst .je prejel v 23. varili kot demokratski vodja, star šele 25 let. Odkar se je vrnil s častnim odpustom iz armade, pomaga očetu in bratu v zemljiški in zavarovalninski trgovini, ki imajo urad na 6608 Superior Ave. pod imenom General Underwriters Agency. S svojo ženo in 3 letnim sinom stanuje na 320 Dalwood Ave.
Podpolkovnik Muliolis se je udeležil pet glavnih bitk. Dobi! je vojaško odlikovanje, bronasto zvezdnato svetinjo ter ameriške obrambne in zmagoslavne trakove. Služil je 14 mesecev na Islandiji. S svojim oddelkom se je izkrcal na dan invazije v Nor-mondiji tenr je sodeloval pri predoru pri St. Lo. Bil je v prednjih vrstah zagona gen. Pattona proti Metzu, udeležil se je znane bitke v Belgiji, kjer so napravili Nemci šadnji izpad, potem je šel s svojim oddelkom preko Rene, pomagal likvidirati Nemce v Po-rurju ter bil v čehoslovakiji, ko so se Nemci podali.
Mr. Muliolis je fin dečko, zelo bistrega razuma in po pre skušnjah, ki jih je elobil v raznih deželah in frontah, bi bil zelo dober zastopnik v Waahingtonu iz 20. okraja.
-o-
V letu 1942 je republika Ni-karagua izvozila v Zed. države dva in pol milijona funtov surovega. kavčuka.
HAI.I OGLASI
DELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje ženske s« hižno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plaža Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 jJ.
Zglatite te v
Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. v$ak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na 360 E. 185. St.	(x)
ženske za čiščenje
Poln dnevni čas
od 6. zj. do opoldne
Plača
Stalno delo
Zglasite v employment office 5. nadstropje
Win, Taylor Son & Co.
MALI OGLAlT~
Hiše naprodaj
Na Glass Ave. sta naprodaj 2 hiši, za 4 in za 2 družini; 3 stanovanja po 4 sobe, 2 stanovanj po 3 sobe, 1 stanovanje 5 sob. Dohodki $111 na mesec. Davki so $90 na leto. Cena je $10,000. Več informacij da Joseph P. Muliolis, 6606 Superior Ave.	(39)
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 8 sob. Za podrobnosti vprašajte na 702 E. 156. Sit. (39)
odi
°r ne zadnji j ko sam ustvaril popolno in jas-
neW hotel iti i riii jih je pripeljala naproti V-^ hr'|	" • • i sreča prvi dan zame začenja-.
^ ^i^el ' °m sem zagle-1 jočega se novega življenja, o! 1 ^ Jot	in ko sem'možeh, ki jih ne pozabim nik-
ov..	---------1 Ko smo povečerjali in še po-j
bi'ne ljubil j no sliko o teh elveh možeh, ki
^ 1(1
t k
e tu zopet za- j dar, tudi ako l!>i žive lvečno.
• v •>
h, 4vai, f.em Pospešil ko
To je Črna,! sedeli pri kupici vina, ko smo
minutah sem
Vti&kiTtV 'naj zapišem o ki
Kaj i, k
Tktai\*t36 napra"
Dl ^il
^t
11 hiš, bi bil
mS	Ko sem sto-
ttaza
aJ
najin porabiti
prerešetali že različne politične in druge važne dogodke tedanjih dni, tedaj se je župnik zopet obrnil proti meni ter dejal:
(Dalje prihodnjič) -o-
Soba se odda
Odda se 1 opremljena soba za moškega; poseben vhod. Zglasite se na 1083 E. 67. St.
(Feb. 25, 27)
Kupim vaš avto
Kateregakoli izdelka in v kakršnemkoli stanju. Plačam v gotovini. Pokličite ENdicott 9712:	(M-W-x)
Vas muči naduha?
Rodney Adams Heating
Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5280 550 E. 200. St.
(Fri., Sat. x)
Peč kupimo
Peč bi radi kupili za gretje na premog. Kdor bi jo rad prodal naj pokliče IV 1648. (39)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša na 737 E. 96. St., za 1 družino, 6 sob, podstrešje in klet. Cena je $7,750. Za več informacij pokličite CHerry 3116.	(39)
Novo vodstvo!
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodaja-imo pralne stroje. Pridemo, jih j iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
(M-T-x)
Zadnja vožnja nemške križarlce. — Oblaki dima so se dvignili pod oblake, ko so za-grmeli topovi na nemški križarki Princ Eugen na Atlantiku blizu Philadelvhie. Slavna nemška križarka je bila pripeljana iz Wilhe lmshaven-a v Boston in potem pa so jo poslali v Philadelphia za preučevanje; pozneje pa jo bodo odpeljali na odprto morje in bodo na njej preiskusili atomske bombe in takrat se bo gotovo potopila.
Pri nas si lahko nabavite naj- J boljšo olajšavo za to mučno bo-; lezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph.G.,Ph.C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta:' Vsak dan od 9:30 j dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Thomas Flower Shop
SLOVENSKA CVETLIČARNA
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE. Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE-_Tel. GL 4316_
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vog*J St. CInir Ave. in E* 68th ENdicott 4311
T
... i««1
vam vsak dan prinaia v hišo
Povejte fo sosedu, ki ie ni naročen nanjo
Vesela olajšava
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25, 1946
pač braniti po vsem človeškem vasi. Saj to ni vendar nič ta-
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
in božjem pravu, in Liguri ne j? j'bodo dobili Sinje, dokler bo Ve-*|Iij živ! Mu je znano, da se o-na skrivoma vnema za Vida Ži-vojevega, in to je Veliju kar ^ prav. Bršlinova Sinja mora o-L i hraniti devištvo le za domači-^!na, darovati ga sme le pravemu ženinu.
jrjpjpjpjrjpj&j^jpjpjrjpjrjrjrjyjrjyj
Kaj je pa kričal oni z moglo zadušiti ihte, užaljeno leče, Žara ni razumela, pač pa J do krvi. Žara je stopala kar se je oizirala gor na oltar. Tam i sama nizdol, nobeno dekle ni je videla novega suna Sukuma,■bilo dostopno za besedo, samo kako je brskal po mašni knjigi, i za jok. Gori pod lipami so pa Poleg njega je stal neki gospo-Me prav redki zaostali. Budinov ski človek in edini poslušal propovedinika. Tam izza oltarja je vfdela kukati nekega temnega, poleg oltarja je pa stala gruča temnih in gledala v tla. Žara se .je iztegnila kar moč visoko, pa videla ležati tam domačega župnika v slovesnem masnem plašču.
Oni na leči se je nehal dreti, in tedaj je oni beli pred oltarjem pričel tolmačiti ligursko p rop o ved. Ljudje pa niti zdaj niso nehali ihteti, temveč še bolj trdovratno so tiščali glave v tla. Tudi Žara se je trudila, da bi preslišala čim več, jokati pa ni marala, zdelo se ji je otročje. Ali se ji je le v s i 1 i 1 a beseda k besedi — in dasi je bilo vse čudno zmedeno, se je končno le nekam zlagalo, ker se je venomer ponavljalo. Pa se čuti gospod na prižnici izredno srečen, ker zamore govoriti ljudstvu, kateremu so nekoč prav Liguri prinesli odrešenje. Da, prav oni so bili, ki so prinesli nekoč v ta kraje luč
s;
tjk Veliju pljunec v morje. Sinja \jttk mora ostati čista ali pa umre-
se je pravkar hotel spustiti za Višin j ci, pa ga je Bršlinov pritegnil nazaj k lipi, kjer je stal še Živojev. Spogledali so se. Kaj si imajo povedati ti trije? NiČ. Samo tako jih je družil neki tajen goii, česar se pa niso niti zavedali. Morda so poznali svoje skrivnosti, iz mladih let in na ta način slutili neko notranjo skupnost, dasi so se videli samo ob nedeljah pod sve-toviškimi lipami. Ne, še nekje drugje so se bili tesneje povezali: v ligurskih vojašnicah. Daljne ligurske vojašnice je bilo treba, da je tri fante ene fare tesneje povezala.
Niso se kaj posebno obotavljali gori, temveč se kar na kratko spustili s hriba. Šli so po stezi, ki je vodila na Jasi-nje. Ko so pa uvideli, da bi morali mimo šole, so zaokrenili smer in krenili okrog Svetovi-ta. Bili so nekoliko zbegani, govorili pa so malo o tem, kar se je bilo pripetilo. In vendar so mislili samo na to, in sicer prave vere in to bedno ljudstvo tako močno, da niso mogli vsak-izvlekli \% teme nevere. Zdaj jsebi. Naprej in naprej so ta-
pa Liguri ponovno prihajajo; vali okrog hriba. Ako bi mora-jV0) ^uj ce]0 v }.0ste; dekle-oznanjat pravoverno zveličanje.! li reševati zamotano zagonet-vom 1)a ^ ^n odpor težavne j-—Tolmač je prenehal pa je po-j ko, bi jo razvozlali, ligurskega ^dele so za zaprtimi okni in prijel zopet oni na lesi, grmel j veiičja pa niso mogli doumeti, počutile kakor tiče v kletki, prav kot bi izganjal hudobca iz I Kaj bi? To je vprašanje, ki\jjso pa vzdržale dolgo, kajti v množice. In je končno izprego-i jim klone glave. Kaj bi V Tega ivamra.h. je bilo soprano med-voril zopet tlomač in rekel, da i ne morejo razvozlati pogorski !tem,ko je grelo Žiinui toplo son-so pravoverni samo tisti, ki Si-.možje, ne župnik svetoviški, ni- te> polagoma so se torej le odri j o ligursko slavo — in kdor;ti vsa Brjanija. Kaj bi? Trije ])rja 0kna čuninat. Ta in tam se jim ustavlja, greši zoper po-jdečaki grunta j o v tla, kakor.he je pa prikju/alo .'kako dekle stavo; nebesa bodo posedli sa-'bi bili prav oni izbrani, da reši-;cej0 n-a p,ra,,-u ;n J)0,4|u.iHi0 to mo Liguri,-trdovratni drugorod- jo to vprašanje. Vsa naselja mikavno muzik^ki človeka taci pa pridejo v pekel.	onesnažena, hiše osvinjane, de-,ko čudo p.remami. In je-p.isla Konec. iStraža je'odprla vra-, vojke oskrunjene, družine raz-ta temnopolta skušnjava pa pota—in ljudstvo je bežalo ven,;dejane, iz svetišča izgnan Bog!!brala vst, te, ki so stale na pra-
jokalo od sramu in jeze. Vse se In trije dečaki se plazijo ok-
je bliskovito razbežalo. Še dok rog Svetovita in ne vedo, kako po hribu je kar tulilo in' ni!in kaj. Simba je prepovedal
kega, da bi se utegnil kdo spotikati. Pri belem dnevu na sredi vasi — kdo naj se nad tem pohujšuje? In godba igra tako sila mikavno, skoro opojno, temnopolti se pa sukajo, kakor samo živo seme. In plesalkam so zažarela lica pa so pozabile Simbovi ukrepi so na pogorski "nagelj," na "setev" in "žetev" — pa plesale samo ligursiki "zvijanj."
Mnogih pa ni premamila godba, ne izvabila zagorela polt. Trdovratno so tičale v kamrah ali pa na vrtovih čakale fantov, ki so se bili porazgubili v hoste.
Ali niti te niso mogle kaj dolgo kljubovati, kajti iznajdljivi tjLigurci so pripravili še druga-
ti! Tako hoče Bršlin stari, tako hoče Vel i j, sin.
Niže, niže! V grmovje, v goščo! Zdrsnili so dol v hosto, pod zoranjske ograde. In tu se je pričelo važno razmišljanje, | ugibanje, posvetovanje. In tu se je utrnila prva živa iskra, ki i
Kaj naj to pomeni Liguri u-1 ganjajo čarovnije, da, zares, čarovniki so! Tisti gla-s pa vpije, po ligursko nekaj pripoveduje. Ko utihne, se pa izvije iz skrinje petje; orgle in pesem mogočnega zbora, kakršnega še ni premogel svetoviški kor. Zatem pa udari godba, da se kar lipa strese. Ubira pa vedno tise, mehko in mikavno. Pogorje še ni slišalo tako mamljivih strun. Ljudje strme v. lipo in v to začarano skrinjo in ne morejo dognati, kaj vse zmore ta iznajdljivi svet.
Šimenca je odgnala blago v pašo; le bolj na kljub kakor iz potrebe. Saj je druge dni pasel Repčev dečak, danes pa je odšla z blagom Šimenca sa-
. ... . , . . ,cno mikavnost. Šli so ti navi-
je, tlela m tlela, skrita m nez- , • ,	,• „ i„ i.,	;7T,„;5o
• >	.	, , Ihanci pa obesili na lipo neko ma, da je s tem očitno izpriča
natna, a je nakrat vzbuhnila , . .. ,T . , . ,
' J	skrinjico. Hm, saj to ni nic, la, kako malo spostiuje ta oslciu-
ra.zposajenci uganjajo burke, njeni praznik. Žara se je pa
si mislijo ljudje. Ali kmalu j spravila v hlev pa odkidavala
zatem pa prične tista skrinji- in nastiljala, kakor bi se ji kdo
ca nekaj čudno hreščati ; Ligur
na lestvi jo nekaj popravlja,
pa strašno zagorela. Pod zoran,jskimi ogradami se je rodilo — zlo . . . Zlo proti zlu.
Medtem se je pa vžgalo po vaseh. Ligurske godbe so za-vreščale tako močno, da so pozvanjale šipe na oknih. Za ta dan so se bili Ligurci namreč posebno ^pripravili. Ljudje naj se navžijejo svojega velikega praznika, da ga bodo vse leto pomnili. Na sredi vasi so postavili plesne odre, odličili jih z zelenjem in (pisanimi trakovi. Trombe so znanile pričetek in bobnarji udarjali tako močno, da jih je bilo slišati v šir in dalj. Nilkakega odziva, samo! otročad je drla vkup. Potem j so pa godbe ubrale mirnejše • strune, igrale so tiše, a bolj in j bolj mamljivo in mikavno. In j kako naj se ustavlja mladi svet: tej vabi? Naj si mar zatisne ušesa pa rije z glavo v zid? Fantje so bili tega pač zmožni, umaknili so se za hleve in vrto-
ve kam mudilo. Zdaj je vihtela vile, zdaj grabijo, in ko je bilo
dokler ne bruhne iz nje stra- slišati močneje zavijanje god-šen glas. In ta glas je hreščavjbe; je dekle z vso silo trosila in močan, liki samo levje rjo- steljo, da bi ne prodrla tuja ven je. Kdo naj še ostane spri-i melodija v hlev. Ko je opravi-čo tega brezbrižen? Ne, ni mo- la v hlevu, je planila na ske-goče. Ljudi je kar vrglo iz hiš. jdenj. Tu je pc-gnala slamorez-Zijali so od blizu in od daleč, nico, da je,kar žvenketalo in so
Used Fat Produces Soap
Za prijetno olnj-Sanje poskusite čist, lahek', izkušen način, da pomagate navadnemu- hrbtobo-lu. Donite Johnsonov HACK PLASTER ravno na boleče mesto. Ta lahek lgk prijetno' GREJE vaš hrbet, olajša bolečino in otrdelo« t. Gorka flanelasta podloga var-je pred mrxioto —-. z veže in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johtiapn & Johnson. V vseh letkarnah.
BACK PLASTER
Norveški zunanji minister Trygve Lie je Ml na zborovanju Združenih naro-ddv v Londonu izbran za generalnega tajnika te organizacije z letno plačo $20,-000. Star je 50 let, sin mi* zarja, gradmnt vseučiišča v Oslo in je član delavske stranke.
: ženitev pogorskim mladeničem. , Ni maral, da bi se razplodil ta rod, medtem ko njegovi lahko zalezujejo žene in devojke po I mili volji; dragocena ligurska | kri se mora razploditi zlepa ali I zgrda! Simba ni računal slabo. Čutil je, da njegov rod peša, propada, izživel se je, vroče sonce ga je zamorilo. Zato naj ga poživi in dvigne zdrav br-janski sok. Simba se je na vso moč trudil, kako povzdigniti ligursko veličje. In mnog domač mladenič je zdvojil, zbežal, potikal se po Milavi, dokler se ni pritihotapil do Svitana, kjer .je šinil na ladjo. Pobegnil je v daljne dežele. Nekateri so bežali čez morje, na Rdečo zemljo, nikoli več ni bilo za njimi sledu.
A trije godni dečaki gazijo okrog Svetovita. Bi pobegnili? V Milavo? K morju? Na Rdečo zemljo? Tam ni Ligurov, ne simbe, ne oskrunjenih božjih hiš. Vsem trem plamti sladek ogenj v prsih. Budinov ne more več iztrgati Šimnove iz srca. Bršlinov pogleduje za Strženovo, a .Živojev je ljubil Primoževo, pa so jo upijanili Liguri. Še bolj se je usušil Vid spričo tega, toda postal je še trši. Boli ga dekličina sramota, vendar se spričo tega z nikomer ne prereka; zakopal si je tegobo globoko nekam vase pa molči, samo molči o tem. Bršlinov je spričo svoje vse bolj ravnodušen. Vzeti je ne sme, to ve, zato si niti ne razbija glave, ko vidi, kako jo Liguri bolj in bolj omamljajo. Nima do nje pravice, pravi simba; dobro, kako pa do sestre? Svojo lastno sestro bo smel
gu. Nič lažjega kakor nekoga s praga odvesti na plesišče. Niso bili niti kaj posebno vsiljivi, ne, izredno ljubeznivo so jih sneli s pragov ter jih s prijavnim usmevom povedli na sred.,
Thi» «o«p tower flives evidence that soap is in production. The laundry soap* and packaged soaps being made here are currently in short supply, and th« government is asking American housewives to save and turn In every drop of used fat so their contributions will account for 10% of this country's entire tallow and grease production. Otherwise soaps will be in even shorter supply than they now are.
NOVIC	E-	„ z vsega sveta
NOVIC	E-	. ki jih potrebujete
NOVIC	E-	.ki jih dobite se svele
NOVIC	E	. popolnoma nepristranske
NOVIC	E-	„ kolikor mogoče originalne
NOVICI	E-	„ ki so zanimive
se ob njenem žvenku razbili u-brani .zvoki ligurske godbe; zadeli so ob nesoglas. Ko se je dekle dodobra upehalo, je hitela okrog skednja k svinjakom. Odprla jih je na stežaj pa s silo nagnala svinje ven, da so močno revsale in krulile; nalašč jih je vlekla za uhlje skozi vrata. Potem jim je nameta-la sveže detelje in solate pa šla čedit svinjake.
Tudi na J »sin ju je bilo živahno. V Kamnarjevo krčmo se je nagnetlo dedcev in fantov, kakor bi se točilo vino zastonj. Nalašč so prišli, prav Kamna-rju. Zato so prišli. Da bi se napili na žegnanje? Tudi spričo tega. Izkazalo pa se je, da
in11
so prišli prav n grajat in polivat vin"' kako hkrati so se zadirčni in natakni^;' dli niso, temveč dol, po izbi, po veži kuhinji so se zadir skami. Krčmar je kam užaljen, ko se J1® Qjj^ ko hkrati nagnetlo i« s. žem delali zdraho,
zdražbarje ven'

zagode, ali utegni'0 f" stati: kmetje bi PaC : mega vrgli skozi je Kamnar dobro ^ je zbadljivke rajši ali pa preslišal. pomagal tudi z 1 ' so na Pic>
ne utegnt
AUGUST KGLLAND0
V SLOVENSKEM NARODNEM DO^V
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
HEnderson 4148
NAZNANJA:
DA pošilja denar v vse kraje stare domovine P° vadne ali zračne poštg (AIR MAIL) in potoITl na. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke
kraj;	(INC<>:
Nte , nas
foli 4Q
DA izpolnjuje listine za dohodninski davek,
TAX) in DA opravlja notarske posle.
Postrežba pri Kollanderju je vedno točna': Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spa^0 gov delokrog.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA DOBREGA OČETA
John Rosel
Iti je odšel v večno življenje 12. januarja 1940.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 25. feb. 1946.	'
V BLAG SpUjH§
LJULBJENE IN ^
DRUGE OBLETNIC® ^
D *
vedi"'
ki je v Bogru v $ dne 24. februa"9
v, viš^vfi;
Zdaj bivaš vrh kjer ni mraku, resnice aonce ne ^ it tam sonce sreče ti
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 25. feb
V BLAG SPOMIN

DRUGE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJUB SOPROGE IN SKRBNE MATERE
Mary Tomazin
ki je nas za vedno zapustila in se ločila cd' svojil' dne 25. februarja ,1944.
Dve leti draga soproga in mati že več ne čuje se Tvoj glas, da bi nauke in nasvete nam' dajala, kar si nam jih nekdaj.
Zdaj počivaž v zemlji hladni, naj sladke bodo sanje v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosi predraga milost nam.
Žalujoči ostali:
JOSEPH TOMAZIN. soprog; HČERE, SINOVI: ZETJE, SINAHA, VNUKA IN VNUKINJA-
Cleveland, O. 25. februarja 1946