NajTtfji driaTak V«y» z« vae leto ... $6.00 Z* pol let*.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoxenutro celo leto $7.00 71 ! GLAS NARODA r.m The largest SUmnmmn Da2y b> tke United States. Issoed every Jay except Sumlays list slovenskih delavcem V Ameriki. i and legal Holidays. 75,000 I leaders. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. lllT— ŠTEV. 111. Entered m Second Claaa Mstter. September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act of Gongrett of Miieb 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, FRIDAY, MAY 11, 1983. — PETEK, 11. MAJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. ANGLEŽI PROTESTIRAJO PROTI LAW-U Spor sedanjega angleškega kabineta z rusko sovjetsko vlado je vzbudil v Angliji precej razburjenja in ogorčenja — Večina strank ne odobrava vladne politike napram sovjetski Rusiji. — Liberalci so odločno proti sedanji vladi. ŽIVLJENJE AMERIŠKIH TURISTOV V EVROPI SLOVO GENERALA ALLEN A. London, Anulija, 10. maja. — ^por. ki so jo pojavJ ,». «1 iv jrT>ku Kusijn ter nudilo.* ko vlado, jo jwvzrooil pre-•j razburjanja. ' lani ko strank«*, nadalje vorina članov lil>o-iliic. in «-«*lu nokatori k«uisorvaTjvoi, no odobravajo soda-• j • •.■ t kr kabin«*t;i napiam sovjtMski Rusiji. V ilhili k i«»t:ili s«* izjavlja. «la 1»«» dobata. ki so bo hI.i v kratk«-ni v parlamentu. Iahk«» uso<» iiii»u<*1 zagotoviti solidno }>oore svojih ristašov. Liberalno <"nso|ii?»jt» obsoja ton poslanire tor izjavlja, <• zaliirvr naravnost jrovokativiu ali izzivalno. Iji-!ni listi M»jjla>ajo v toni, «> bili globe- i trotterji prejšnih kega avijatika. ki je baje -;»'al v bližini vasi Kirebenla:- ich. I/javlja se, da ni bilo prist an je. shtt'-ajno. t«-iiiv»*i" namenoma v]yi-zorj«-n-» :n da je češki avijatik il iuf«l vaši" an i gotove infor-■ i je. nakar je zopet odletel. • |jn l<.vaška vlada je odločno kala. da Iti manevrirali češki • plani n.t i bavarskim oženili. JEJO Buenos Aires, Brazilija. 10. maja. — Rvvolueijrvnarne Čete v južnem delu Brazilije so premagale v večjih in manjših spopadih vlad no vojaštvo. Sedaj ogrožajo ame- pa za %taroi;i*nosti Evrope in za ■ njena zf?odo\ ins k a mesta. : Zavživanje npo.'nih pijač v tu-j kajšnili vodilnih lutelih kaže. da ne poznajo Amerikanei v tem ni-} , o kake razlike iu da pijej » vsi vprek | in vse, od navadnega žitnega žga-j Slika nam kaie znan^a ameriškega generala Allena .ko se poslavlja od svojih čet.' Predno je stopil v pokoj, so se vršile njemu na čast v Washington!! velike slavnosti. BRAZILSKI USTAŠI ZMAOU- ' nja pa do "King Tut eoektaila", I __ - _ » _ , - _ i o katere mpravijo oni. ki so ga zavžili, da povzmči v glavi več kot egiptovsko temo. V zadnjem čas-u so se pojavili v Evropi tudi ameriški turisti, ki spadajo v razred skrajno previdnih. Ti turisti so se oprijeli ide- Ana do Livrament. zbr miii ( riške klavnice v okraju Santa je; da hoče stari svet izmozgati do skrajnosti vsakega, ki diši po Ameriki. Ta tip turistov, ki je pogosto dobro oblečen ter vsaj navidezno dobrostoječ, moti ravno-dušnost postajnih nosa cev ter __strežnikov v hotelih. Corsicana, Tex.. 10. maja. —i Turisti te vrst«« nosi jo svojo last-Na ozemlju J. K. Hughes Oil Co. no prtljago s postaj t-*r podmini-se je pripetila strašna eksplozija, rajo s tem idejo, da so vsi Ameriki je zahtevala nad trideset člo- kanei bogatini, ki izdajajo denar STRAŠNA EKSPLOZIJA V OLJNATEM POLJU. SOVJETSKI DELEGAT USME-ČEN V LAUSANNE. vt-šklh žrtev. Izbruhnil je ogenj, kojega plameni švigajo več sto čt-vljev v višino in ki so vidni na milje naokrog. !>osetiaj identificirali tri- najst mrtvih. STAVKA V ANTWERPNU. Lausanne, Švica. 10. maja. — l>.ine> /v>yer je bil usmrčen Vo-ro\ ski. načelnik sovjetske delega-rije na mirovni konferenci. Nanj st.i bila od.lana dva strela. Bil je na mestu mrtev. I'^ir. lil ga je Maurice Alexander < 1'iiradi. ki je star let. Mo->&e bo razširil štrajk tudi na dru-r: 1 •*'• pravi, da ne obžaluje svoje- ge panoge. ^.i nna. Morilec j»* bil tekom s ve-1 Mestna urava rc bavi z naer-t .nh.- vi.jne stotnik v earistični toni. kako bi bilo mog*>če najeti arma«li. zadostno število skebov. Antwerpen, Belgija, 10. maja. Ker so zaštrajkali poštni, brzojavni. telefonski in železniški u-službenci. je mesto takor«*koč odre zano ,k1 vsega sveta. Vse kaže. da na brezobziren in pogosto nepotreben način. V "svojem naporu, da se izognejo velikim stroškom vožnje z avtomobilom. naroče pogosto navadne fijakerje. a kakorhitro pridejo do hotela, spoznajo, da mo-'•ajo plačati več kot bi morali plačati s taksijem. Londonski šoferji nimajo namreč nobenega taksimetra, ki bi določal, koliko Mtane vožnja. ZADNJE VESTI GLEDE ANGLIJA IMA BAJE JETNIKOV V KINI PREMALO AEROPLANOV Vsi jetniki so bili oproščeni, Anglija je prišla do prepriča se glasi v nekem nepotrje; nja, da ima v primeri i nem poročilu. — Izvzet je; Francijo premalo zrako-bil baje le en Italijan. —' plovov. — Njen namen je, Miss Aldrich na varnem. ojačiti zračno armado. Peking, Kitajska. 10. maja. —, London, Anglija, 10. maja. — Majorja Robert Pinger in Albert ;y gospodski zbornici je izjavil se da je taino5n^ vo-ino Allen. člana ameriške armade, ki U-čeraj kolonijalni minister, da je obsodll<> na smrt sta bila zajeta tekom pretekle ne-j treba ojačiti angleško zračno mor-1 tterja' kl Je bl1 obtoieT1 sab°-delje oil kitajskih banditov. sta : narico. - ' taze- Berlin, Nemčija, 10. maja. — V sporočil«, ki je prišlo iz St. Goar oh Renti, se glasi, da je padel vlak, katerega je vodila francoska posadka, v reko Ren. Dosedaj ^o spravili na kopno devet in dvajset trupel ponesrečenih Poročilo so prinesli potniki, ki so dospeli v St. Goar. Izjavili so. da Francozi zaprli ter zastražili mesto, kjer ■e je pripetila nesreča. St. Goar se nahaja v bližini Bacli-raeha ob Remi Berlin, Nemčija, 10. maja. — Nemška vlada je sestavila poslanico, naslovljeno na vlade, ki se niso hotele vde-ležiti zasedenja Ruhr okraja, in v tej poslanici protestira proti vojnemu sodišču v Werdenu ter pravoreku tega vojnega sodišča, ki je obsodilo Krupp von Bohlena ter druge uradnike Kruppovih naprav. Poslanica izjavlja, da je bil namen vojnega sodišča zvaliti krivdo radi umora 14 nemških delavcev na rame uprave Kruppovih naprav ter s tem tudi na rame cele Nemčije. Poslanica izjavlja, da niso dvignili Francozi niti naj-" manjšega protesta proti temu, da so zapiskale parne piščalke ter dostavlja: "Mesto, da bi se Francozi pokorili vsprift) zločina, katerega so izvršili nad nemškimi delavci, so izvršili i^a-daljiii zločin, ko so potvorili dejstva." V protest proti pravoreku vojnega sodišča v Werdenu ie izdal okrajni strokovni komitej v"Essenu poziv na vse delavce, lastnike prodajalen in druge trgovce, naj v petek zastavkajo ter puste svoje prodajalne zaprte. Ustavljen bo najbrž tudi promet pouličnih železnic. Predsednik zveze nemških strokovnih organizacij je izdal izjavo, v kateri se glasi, da so nemški delavci pripravljeni sodelovati pri odplačanju vojne odškodnine, — a z druge strani izjavljajo, da se bo vršil pasivni odpor še naprej, dokler bodo v Ruhr okrajut prevladovale sedaj obstoječe nepostavne razmere. Pariz, Francija, 10. maja. — V | * I lavas sporočilu iz Duesseldorfa j DVA NOVA KARDINALA DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah: Vferaj m bito naie raw štafete: Jugoslavija: Ilazpotilja i,a zadnje poste in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagreba. Beogradu, Kranju. Celju. Mariboru. Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din. .. $11.40 .. K 4,000 2000 Din. .. $22.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $56.00 .. K 20,000 Pri nakazilih, ki znaiaj« manj kot «n tisoč dinarjev ratunimo poacbtj PO 15 centov za poitnino in druQC ttrpjht, Italija in zasedene ozemlje: RazixWUija na zadnje pofite in Izplačuje "Jadranska banka" t Trato. Opatiji in ZadrtL 200 lir ................$10.60 300 lir .........$15.60 500 lir ................$25.50 1000 lir ................$50.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir ratunimo posebej po 15 centa« za poitnino in druge etrotke. Za pošiljat ve, ki presegajo znesek pet tisoč dinar Jer ali p* dvatiso« Hr dovoljujemo po mogočnosti ic posebni psp—l. Vrednost dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede izplačil t mmHIMIi dolarjih glejte psasbsa sglas v Um llstn. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Honey Order all pa New York Bank Draft. nun flAKSKR STATE BANK 82 Cortlaadt Street New York, M. Y. Qlamo zaitopniitTo Jidnodn Banke. OiMrS RELIKVIJE KRALJICE ELIZABETE. načrti za to, a ee bo parlament dovolil potrebno prispevke, bo vlada takoj izgotovila potrebne načrte. DALMACIJI SE JE ZOPET POJAVIL POTRES. banditov. sta še vedno v jetništvu, a sinova obeh sta bila oproščena. — soglasno z nojnovejšimi informacijami ki so dospele danes popoldne semkaj. Glasi se. da ni bil major Pingec ranjen. Do poztie ure danes popoldne ni Tekinp š* ofieijelno izvedel, ee sta bila oba ameriška častnika pridržana ali oproščena. fianghaj. Kitajska. 10. maja. — Vsi inozemski jetniki, katere so pridržali kitajski bamliti. so bili j baje izpuščeni. 7. izjemo kavalirja --f Musso, italjanskepra bankirja, ki London, Anglija, 10. maja. — je bil tudi zajet. Listi sa priobčili pred kratkim j Peking, Kitajska. 10. maja. — poročilo, da so prišli na boben Miss Luev Aldrich, sorodniea spomini na nesrečno škotsko kra- mlajšega John 1).- Rockefellerja, Ijico, Marijo Stijart. Ouden slu-: katero so takoj oprostili kitajski čaj je hotel, da so prišli takoj na- banditi, je dospela danes semkaj to naprodaj predmeti, ki so bili v spremstvu svoje tovarišice in last smrtne sovražnice Marije i spremljevalke in takoj so jo or'j- f*™ teJ priliki bo povzdig- načelnik državnega odseka, koje- Bohlena in drugih ravnateljev ga naloga je ugotoviti, kako mo- Kruppovih naprav so že vložili gočna naj bo angleška momari-! »kostne pritožbe proti obsodbi, ca. je izjavil, da je francoska' katero je izreklo vojno sodišče v zračna mornarica dosti močnejša . ^ j kot angleška, in da je vsled tega j Barona Krupp von Bohlena ter naloga Anglije zgraditi zračno' ostale obsojene so privedli danes mornarico, ki bo odgovarjala vsem semkaj ter jih nastanili v voja-potrebam. ' I ški jetnišnici, kjer bodo ostali. V nadaljnem je izjavil, da niso pokier bo francosko vrhovno bili izdelani še nikaki podrobni sodišče izreklo svojega pravore Neki ameriški zdravnik, ki se Rim, Italija, 10. maja. — Zadnji teden se je pojavila v Sibeni-ku ccla vrsta močnih potresnih sunkov. Med prebivalci je nastala panika. Več hiš je porušenih do tal. nil v kardinalski stan nadškofa Nasalli Rocca ter inonsignorja Sineera. Oba sta Laha. ŠTEVILO JAPONSKIH ČINK NARAŠČA. ZLO- NEMŠKI UGOVOR PROTI FRAN COSKIM RAZSODBAM. Washington, D. C., 10. maja. — Tukajšnje nemško poslaništvo je dobilo protestno noto nemške vlade, v kateri je izražen odločen protest proti aretaciji Kruppa von Bohlena. Kopijo protesta bo izročil jutri poslanik Wiedfeldt državne- AMERTftKI KAPITAL KA MA ZDRAVSTVENO STANJE LENINA SE JE OBRNILO NA BOLJŠE. ■ti Dunaj, Avstrija. 10. maja. — Morganova banka je s svojim kapitalom udeležena pri jeklarskih tovarnah, katere kontrolira madžarska splošna kreditna banka. Morgan namerava eksportirati železo na bližnji Iztqk. Moskva, Rusija, 10. maja. — Iz zadnjega zdravniškega poročila je razvidno, da je temperatura ruskega ministrskega predsednika Lenina normalna. V splošnem se bolnik dobro počuti. RUSIJA JE PREPREČILA RAZKOL Z JAPONSKO. ka glede priziva, katerega so vložili. Duesseldorf, Nemčija, 10. maja. Alberta Schlogettera, voditelja skupine, ki je nameravala vpri-zorifci kampanjo groze proti francoskim okupacijskim četam, je Janes neko vojno sodišče spoznalo krivim ter obsodilo na smrt. Obtožen je bil špijonaže in sabotaže. Neki nadaljni obtoženi je bil obsojen na dosmrtno ječo, in pet nadaljnih Nemcev so obsodili Francozi na zaporne kazni od petih do dvajsetih let. Schlogetter, ki je bil pr«*j pruski častnik, je priznal, da je razširjal ter zagovarjal sabotažo. Trdil pa je, da ni nikdar poškodoval potniških vlakov, temveč le skušal razstreliti železniške mostove in tračnice. Eden obtoženih. Kuehlmann. ki je bil zaposlen v Kruppovih napravah v Essenu. je rekel, da je bil plačan od skupine Kruppovih uradnikov, ki pa šo pobegnili, predno so njega aretirali. Trdilo se je, da je bila naloga te skupine pomoriti Nemce, ki so bili pripravljeni delati za Francoze. Obtožnica je trdila nadalje, da so dobivali zarotniki redno naro- Iz Toki j a poročajo: Pred kratkim so bile tukaj objavljene številke iz katerih je razvidno, da narašča v Tokio število zločink. Policijske statistike kažejo, da so tekom pretekega leta izvršile ženske 500 zločinov iz skupnega števila 4250 zločinov. Glavni način zločina pri japonskih ženskah je tatvina v velikih prodajalnah. Pretežna večina zločink obstaja, soglasno s policijskimi rekordi iz služkinj in tvor-niških delavk. Na ta način je moderna ^kultlira uplivala tudi na japoftske ženske v slabem smislu. čila od neke špijonažne družbe. Tokio, Japonska, 10. maja. — haloga špijonov je bila poročati Tukajšnji časopis t4Asahi' poro-jšlede gibanja francoskih čet v ca v posebnem izdan ju, da so do-' zasedenem ozemlju ter glede drugih stvari, tikajočih se zasedenja nemškega ozemlja. "VELIKANSKA" ODŠKODNINA ZA ODTUJEN JE LJUBEZNI Neki prejšnji newyoriki trgovec je tožil v Parizu nekega francoskega slikarja radi odtiijenja ljubezni njegove lene. Sodišče mu je dovolilo odškodnino v znesku petdesetih frankov ali $3.35. FAŠISTOVSKO GIBANJE V NEMČIJL bili japonski ribiči pravico ribariti v sibirskih vodah. Sprva ni hotela ruska vlada tega dovoliti, ker je pa pretil resen razkol med obema vladama, se je končno vdala. - • * ROJ AKT, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV SIK ¥ ZDE. DR2AVAX. ^ Monakovo, Nemčija, 10., maja. Vsa znamenja kažejo, da bo kma-lo konec fašistovskega gibanja v Nemčiji, katerega je začel znani Hitler. Nemši posnemovalci laških fašistov so politično popolnoma bankerotni. Se pred kratkim so prerokovali, da bodo dne 1. maja .strmoglavili bavarsko vlado ter iagnali vse Žide iz dežele, pa je ostalo pri saauh grožnjah. OTiAS NARODA, 11. MAJA 102-1 PRANK IAKMH Owes ana f^birshed oy Fmbliahinf Coayuy CA CirHntton) IMM ENWR. MM« O* SudiMM «# th* Corporation iM M Cortlan«! »M Ml. V«reu«ti of Manhattan, Ntw York City. If. *. "•LAt NARODA" Day lucapt »un—y «n< MaiMay. Za Nw Yarfc h Mia Subscription Yearly |Uf Advertisement m Agrwiiunt -MUaa **mro+m" izhaja vaakl dan I z vzem« I ne4et| M* tm odtoMtl mm nm prlobCuJeJo. Dwr Mooay Oriar. Prl iprmiM knjt naroCalkot, tadi pnjmjt Mr^tM« naananl. da bltraje -C L A • NARODA" of Manhattan. I Telephone: Certlantft WKT% V. NEUMESTNA POSTAVA Naša nova |n is« lj«*ni>ka postava je pognala v zadnjem ••nsii parrvetk. ki iaz>ii*jaj<» <*ud«»n ne ;10. maja bodo parad in; 1 i j po New York u fašisti. Tudi amc-j riški Italjani sa namreč ustanovi Sugaslmmuska Ustanovljena 1. 1898 KatoL HfeJtanta Inkorporlrana I. 190* GLAVNI URAD v ELY, xWUNN. Na lfin iiK-stu smo navajali slučaj za slučajem, ki se j»anja dolgov z Anglijo tako soli- da sc vse obmejno rensko ozemV- !'r"amzaT«l»a< O LOUIS BALANT. Box iN Poarl Lonls. O. Tajnik: JOSEPH PI6HLER. Sly. BUfaJnlk: OKO. L- BROZICH. KJ>. ■hgalnlk neUplefenft amrt&la: JOHM MOVaAN. All — 1M in. Mrtb Sntatk. Mina. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. CRAHEK. 303 American Stiiie Iimk ni.lg., C00 Grant St., at £lxth Ave., Pittsburgh. Pa. Nittomi odbor: ANVON tSAfiVIK. Room SM BakovoU BUr. Mr. OKmM mm* *ru< Btretta. Pittsburgh. Pa. . MOHOR MLADIČ. 1S34 W. It Street, CUofo. Hi. ntANK 8KRABBC. 4IU Waafctafton Street. Doovar. Oala. ^arotnl eaeor. . LEONARD SLA BOD NIK, Bob «10. JOy. Mima. GREGOR J. PORENTA. BUrk Dl&xnond. W*ab. HUNK BO RICH, Ml 7 .St- Clair Ay*.. ClaroUa«. O. Zdruiavalnl Mbor. TALENT IN PIRC, T M Louden Rd.. N. Z., Cl*volaa4L O. PAULINE ERMSNC, 68» — Srd Street. La Sail«. I1L JOSIP STEKLE. 4C4 E. Men Av.-nuo. Pvoblo. Cola. ANTON CELARC. CSI Markrt Street. Wauk«Sai>. 111. Jednotlno nradoo slaaUo: "Olaa Narota'*. gledu na stvar; o Italiji se lahKo še ni uresničljiv, ker se mu se' trdi isto. Kes pa je, da kroži zad- pro t i* i samo Nemčija, kakor je! j nji čas polno načrtov, kako bi se samoposebi razumljivo, ampak i dalo rešiti reparacijs&o vpraša- tudi Poincare, ki ima o tem, kako j nje, kojih bistvo bi se dalo posne- naj se Francija pred Nemčijo za-1 iti tako, da naj se Nemčiji dovoli I varuje, preeej drugačne pojme • veliko mednarodno, večinoma od nesi> avtorji tega načrta. |Zato .se | Amerike podpisano posojil v — [>o francosko nemški spor vlekel j vali zastonj svoja življenja. svrtio odplačevanja reparaeijske . v„ . , , . ! J J J i u- - brzeas se celo leto 1923, ee ne se - 1 vsote, ki se pa mora preje en- v i"rnih srajeah. črnih fe^ih i;i znamenjem mrtvaške glave na prsih. Ameriška vlada, ki bo to d»*-monstraeijo dopustila, bo dokazala onim. ki so umrli za domovi-I n<». da ameriška demokraeija ]»<■-ša in da so ameriški vojaki žrtvn- Novice iz Slovenije. meroiua dobr«» napreiloval. Nazadnje je bil v razredu krat za vselej fiksirati; vrhtega ta J uamreč do leta 1924.. .'>\ 1 «-r l»i imel stopiti v razred 4. To se pravi, dsi je j naj se Upravičena francoska "bo- ko se pripravlja velika kampan-fant i//.a svojega vs4t»pa v šol<» najiredoval vsakega pol jazen pred morebitnim napadom, ja v Franciji. leta za <-iio stopnjo, kar je pričakovati od vsakega nor-! - mahiejra otroka. .Itwepli Sehwartz pa ni povsem normalen. Priseljeniške oblasti eel«» zatrjujejo, da je slaboumen. Tako sla-i bomueiL da bi po postavah dežele n<4 smel biti pripllščen, k<*i bi lahko ]>adel na rame javni dobrodelnosti. Družina sp je ]»riselila pred več leti iz Romunske. Najmlajši sin Joseph j<' prišel za svojimi stariši leta 1920 v deželo. I Visel jenlška oblast je zahtevala od starišev| j osebno jamščiiio, da se je smel izkreati. In sedaj, po treh letih, se je moral podvreči fant no Smrtna kosa. Pii Sv. Štefanu narat t relwi • h port i rat i. Deport ir;»li ua bo kt»t slaboumnega, kljub temu, da j<* dovolj duševno svež. da lahko napreduje v šoli. Deportiran bo. kljub temu, da osvoje. Stjtriši so se obrnili na sodišča, hotee preprečiti* de-portaeijo. Smlnik Winslow je odgodil odlok za par dni. *Xedtem je pa otrok na Kllis Tslandu, doehn čakajo stariši v strahu in tre]ietu končne razsodbe. deželnejra predsednika v : Bukovini, ki je kot politični urad-. ' nik dolgo \Tsto let služboval na Kranjskem. Pokojnik je živel do izbruha svetovne vojne v (Joriei. Iz obupa v smrt. Henrik II rova t. rojen leta 189ti. in pristojen v Rrko . na Dolenjskem, je v Ljubljani v bližini št,-jakobskega mostu skočil v Ljubljanico. Zapustil je pisano, v katerem sporoča, da je bil brez po-£la že dalj eaolnišnico. kjer s<» ji izpraznili želodec in ju potem izpustili. Dvomimo, da.bo skušala še kdaj betonirati svoj želodec s cementom. Ja- ka in majhna, da jo lahko spravi človek v pest. Ce bo šlo še nekaj časa tako naprej, bo obseg ženske obleke tako majhen kot je obseg Prolč- tarčevih naročnikov. • • • Bivši človek ristan je pristal član Jugoslovanskega Kluba v New Yorkir. Vodstvu Jugoslovanskega Kluba v New Yorku bi resno priporočal, naj bo bolj previdno pri izberi svojih članov. * ♦ • Rojak se je priselili k svojemu prijatelju. Naslednjega jutra ga je vprašal : — No. kako si kaj spal.' — Slabo, jako slabo. Vso noč sem ležal na mrliču. — Na mrliču? — Da. na mrtvi stenici.* — No. mrtva stenica ti vendar ni ničesar hudega prizadela. — Seveda, ona ne. Toda tiste, ki so jo hodile kropit in ki so cule pri nji. Škcf Jeglič ustanovni član dranske straže". K glavnemu odboru ustanavljajoče se "Jadranske straže" je pristopil kot. ustanovni član gospod Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski. eer tako, da so bili mi 17 vešalih zapored obešeni. Strahoviti dogodek se je odigral na dvorišču ne- l:c£ra skladišča. OeŠki legijonarji i - , - . v,. „ sen razloček, so sli mirno v smrt. Fotografija kaže, kako avstrijski krvniki vrše svoj po?iel. Slika se je nahajala v pcnsesti Leopolda štrempfla, kovača v Stični, ki jo je izročil češkemu profesorju ,F1 else h man n u. Hed idealnim idealistom in praktičnim idealistom je preeej- IfBša sramota. Pod tem naslovom p*čejo "Jutru": Naravnost v zasmeh vseh svojih odjemalcev 'je ljubljanska veletvrdka Feliks Urbane v petem letu po »liei.ia je izvedla Kopališče Ilidže. Za znano kojKilišče Ilidže v sarajevski okolici se celili d«"wT let' kotl!lo|t» nov« -»M'lskill lio-ni ničesar < ■!•'?>». Kopališče je it-li.v in j»- kui siatir.da. «Sa > 110-vsled Tegu zelo zailemarjeuo. V leli p ' ohromili večini /.•'!«• uiua-zadnjem času ga je pregledala po- zani in in'/'lt ;i\ i. Nekateri t»*h 1'."-sebna komisija, ki je sestavila ob- t, [(.v prava gnezda epitlemije. sežen zapisnik, kaaj je ireba vse! Zato policija kar tri hotele eno- .storiti, da se to nekdaj sloveče kopališče spravi zopet v red. Angleški publicist v Beogradu. Pred kratkim ji- dospel v B«-o-grad znani angleški publicist 11. Baerlein, ki ga je kralj sprejel v posebni avdijenci. Baerlein je pisec znamenite knjige "Uirtli of Jugoslavia". Rojstvo Jugi-slavijc. Francosko poslaništvo v Beogradu. stavno zaprla v interesu zdravja potujočega. < *el«'i hotel "Kraljice .Marije", ki je l»il na glasu kot ed»*ii prvih hotelov v \»»vem Sadu, je bil tako umazan in nezdrav, da mu jo dala policija 24urni rok, da s«- p.fpolnoma o-na/.i. ker dru-gaše bo tudi «ni zaprt. I , Stanovanjska mizerija v Splitu. Iz Splita poročajo: Na naših j Ulicah s-- pogosto vidi ji-rliištvo I stanovanjskih najemnikov, ki je .k,- llln! een 11 te dni osnovali poseben odbor, sesat vi jen iž najugledne.isšh meščanov, ki s; je st«n*il nalogo, da postavi dostojen pr< ti Sarajevčanoma Demelu na jemsein«' zahtevajo zaščito pokrajm-uprave in drugih oblasti ve m ma brez uspeha Oproščena obtoženca. V Sarajevu se je pred kratkim vršMo ponovno .sodno po-jtojjaiije in *qK>meiiik vsem j^gn-šanim boj -v-nikom. vojakom in < t ožnikom, ki so branili Beograd v -netovn vojni proti Nemcem, in Madžarom. Papu, ki sta bila obtožena, da sta leta lvlfi um/.rxla na Reki vdovo >fUeusnieev*>. Proc«>s. ki je trajal Avstrijcem šest dni. je privabil mnogo ibč bi -••tva v sodno dvorano, oba obto-žeiica sla bila ^-piv»ščena. Medicinska fakulteta v Zagrebu. Na zagrebški univerz' se j.* vršilo zborovanje slušateljev med! Obsojen: verižniki z valutami. V Zagrebu s-"1 je v zadnjih dneh cluske fakultete. Sprejeta je bila-vrjji:l obravnava proti bra- scglasno peticija, ki zahteva, da tom Alahlei. ki v. na veliko tiho-se izpojM ini zagrebška* medicin- ta,,:i; valute in devize ter znatno ska fakulteta in se na ta način škodovali jugoslovanski valutni dijak' m omogoči, končati medi- politiki na inozemskem denarnem cinske študije v domovini. trgu Obs .jeni so bili: Jakob .Mahler na štiri leta, ITugon Mali-Kinematcgraf v šoli. i»-r tndi na štiri leta ter Alojzij Kakor poroča beograjska ' Na- M:,hler na ti i leta težke ječe. Veselični davek v Celju. Pokrajinska uprava iza Slovemi-j jo je dovolila, da sme mestna občina celjska pobirati enotni vese-1 čui davek v iznosu 20 od stikov od i?ake \-stojNiice \ prid ubož-nemu zakladu mesta Celja. Želcsnica Morska Sobota-Ormox. Z gradbenim.delom 'te železnice se nadaljuje. Neugodno vresne zadnjih tednov je zadržavalo delo pri nampih. Poljska železnica od ljutomerskega kolodvora do spodnjega konea trga je gotova. n-dua Prosveta", je tajnik v mi-nistrstvu prosvete SvePislav lia-t dojeič konstruiral kinematograf, ki «<» 'bo baje lahko uporabi! kot pomožno sred-tvo pri p >uku otrok v čitanju. Izum bo proučil glavni prosvetni svet in m* bo. ako se ob-nose. uvedel v ljudskih šolah in an al fal>etiski h tečajih. Poštna zveza s Sušakom Ker so Italjani izpniznili Sušak ]>ri Ii<«ki in se zdaj nahaja v mejah Ju«r zarjam o, da lOfejI je cena za MSIovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam »vo-to in naslov svojega prijatelja v starem kralju in poslali mu bomo knjigo naravnost. j NOVA ZATOCVA KNJIOA NA KRVAVIH POLJANAH IxmnMrnGBi ^p RPLENJE in ertrahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne. "&&A* KAJtOftA" 82 Oortlandt Street, pSBHMB^tnaMtasasnaaattM ~ ■»--." - ■ -v j ~ ■ ■ : ■ New York; N. 7. ASSUS, •I .i. m-ou ur/ _tiii« Dežele, kjer pri manjkuje mož. Izza konca vojne smo čitali o padanjih vsak** mogoče vrste. — o finančni in industrijalni depresiji, političnih preobratih, soci-jalnem nemiru in če smemo vrje-ti reformatorjem, tudi duševnem ^slabljenju. V*»e to je mogoče n-s, a kaj {»omenja vv to v primeri s tem. ee ne more dobiti deklic.i fanta \V ameriška, deklica. .1 dr klice drugih dei*» lsveta. Dejstvo je, da je jn*st;d svetov-it. zakonski | tu ničen. Deklire ]>>i eelefu svetu se pritožujejo, da ne morejo dobiti mož. Nekatere ljj'ii njimi so pripravljene opustiti svoj mod«-rtiiz>-m jt»*r s«- vrniti v k staremu .si*tvmii zakonskih od-nošajev. Kubebtka (»oročiLa iz vseh «li /.1 prijM»vedujej«k o istih težavah, namreč o težavah satuot-nih, a pripravljenih samic. V Angjjji si» rii/mtTi- v tem* pogledu obupne. Več kot milijon" deklic bo najbrž prisiljenih uži-\ .11 i dvomljiva ves«-lja stare de-viee. Vojna ima seveda .precej o-pravka *» sedanjim položajem. Vlada pa se je lotila naloge ženito-varijskega posredovalca. Vsakih par tednov odpotuje večje število rdečeličnih angleških deklic proti i'anadi. Novi ^elandiji, Avstraliji ali ln>li.ji. Te deklice dobijo najprvo službo, nakar m* brez dvoma poroče in kmalu so absor-bir&ne v deželo, v katero so jih poslali, seveda z njih lastnim privoljenjem. t '»»lo kraljevske princes iai je nimajo ženinov. Preti nedavnim ča-davnim /-asom je bil objavljen v nekem i nšb ruškem li-vtu oglas, ki se j«- jrlasil : — 1 >ve kraljevski princesinji. stari jx» tri in dvajset in šest in dvajset let. hočeta skleniti prijateljstvo ali eventualen zakon z angleškimi ali ameriškimi kavalirji, ki morajo biti mladi. le|w. boga-ti, ki jm ne sni»»jo nikakor biti nanovo obogateli. Princesinji pri-] m« i at a. najstarejšemu rodu. sta »tnvrš«ni v \m|i strlkah, a z»*Io revni. K lina zadrega na e.-li tej stvari je, da niso ameriški mladi Im>-iralini do*edaj sledili vzgledu >.vojih sestra ter se poročili z obubožanim plemstvom Evrope. (ilede francoskih deklet velja nasb^lnje. Pred kratkim se je plašilo \ nekem sporočilu* iz Pari/a : ,« v Milwaukee, so bili ustanovljeni stranski uradi teh nemških zakonskih agent ur. Lz Berlina je došlo nebroj fotografij, ki so predstavljale gfnlne ter možitve željne nemške gospodične. Vsaka ponudba. stavljena za moške, s«*veda z ameriške strani, je bila hvaležno sprejeta,- Agenti s<» razkazovali tudi javno pisma zadovoljnih odjemalcev, a nikakih pisem.onih. k: niso bili zadovoljni s stranskaeijo. Cela ta trgovina je prišla na dan vsled razkritij nekega odjemalca, ki ni l»il zadovoljen. Na otoku Formosi je obstajal se ']>reoročni trjr. lire več je bilo deklic, ki so bile deležne previsoke vzgoje in to ni prijalo moškim. f Km •t je deklic, ki so bile izobražene v tej ali oni stroki, so zahtevali višjo odškodnino za svoje potomstvo kot pa očetje deklic, ki so' ostale nevedne in neizobražene. Snubači pa so se postavili po robu ter niso hoteli plačati niti centa več kot je določal tarif, veljaven leta 1920. Stvar je pitala *še bolj komplicirana vsled tejra, ker so se deklice same privadile modernim idejam ter niso hotele postati predmet navadnega barantanja med .stariši ženina in neveste. Na Formosi, kot. vsepovsod, so moški, presneto redko blago in vsled tega nimajo deklice niti najmanjše prilike, da bi mogle ustrajati pri svojem strankarskem programu, čeprav so v vsakem slučaju pripravljene stanovati izven hiše očeta. • z * Rahlima deklice v Ugandi, centralni Afriki, morajo prestati marsikaj, predno dobe moža. Dobro rasli, splošno znani bojevniki. so redki in med ženskami je v sled tega mnogo tekmovanja. Tudi v Papui, v južnem Pacifiku. so stvari le malo boljše. Tam je vsako leto prestopno leto, kaj-'i preje je bilo uveljavljeno, da se sinejo vršiti poroke le v prestopnih letih. Amerika je približno edni kraj na svetu, kjer je več moških kot žensk. To je paradiž starih devic, kajti dokler je ženska živa. obstaja še vedno možnost da se bo nekega dne poročila. Ta srečni položaj obstaja prav izza časa. ko Med /.-Tiskarni ii deklicami j i«* Kolumb pri v k rat stopil na ame-KraTleijr so s,- pričele v zadnjem riško celino. .i i ha v/ueiuirljiv način p<-jav- Nekateri naši Indijanci slede 1. r brke. tak.» \ Parizu k«»t v | še vedno postavam, ki so bile u-provincah. CI.A^ N'.VnOT>A U^fAJA 10'2-t Dalai-Lama. Angležu se je po relikih naporih posrečilo priti pred obličje ti-betonskega budističnega papeža. — Pravi, da je to dobrodušen moč ter lepo rejen, in ▼ tem oziru podoben vsem ostalim cerkvenim poglavarjem. !>alai-Lama je vrhovni poglavar vseh pravovernih budistov. Prebiva v Lhasi, svetem mestu ti-betanskega pogorja v palači, ki je pravzaprav ogromen samostan. Dostop v njegovo palačo imajo samo budistični menihi in svečeniki. in še ti po izrecnem predhodnem dovoljenju. Evropejci so dozdaj le v izrednih slučajih doživeli srečo, da so po protekeiji prišli pred obličje Dalai-Lame. Budisti svojega papeža drugače čuvajo nego katoličani. A zato je Dalai-Lama tudi drugačen mož nego rimski papež; •n se briga samo za čisto versko življenje svojih vernikosluži le Budi. v vsakdanje dogodi ja je se ne vtika v nobenem primeru. Nedavno^se je posrečilo Angležu McGovernu. članu britanske budistične misije v Tibetu, da je prišel blizu t i beta n. papežu. — V Lhasso se je vtihotapil po dolgotrajnih potih in ovinkih, preoib-lečen v služabnika nekega budističnega meniha. Da bi ga ne spoznali. predno pride na cilj. si je našminkal obraz ter vzel na pleča težko butaro, radi katere je moral ves čas hoditi sklonjen k tlom. To so Tibetanci prezrli in pustili Governa dalje. Ali neprijetnosti je zopet imel s svojim jezikom. Izdajala ga je namreč nepravilna izgovarjava, vsled česar je moral rabiti izgovor, da prihaja iz okolice Sihhima. kjer je narečje med prebivalstvom jako popačeno. Naposled je Govern ujel priliko, da vidi Dalai-Lamo. Moral se je po budistični šegi sezuti ter priti pred vrhovnega poglavarja budistov v posebnih copatah. — Dalai-Lama je Governa prijazno -»prejel, a govoril ž njim ni nanovo. Izrekel je samo par besed. Govern zatrjuje, da je budistični papež jako dobrodušen; drugače pa je precej rejen, okrogel ter je v tem oziru podoben vsem drugim cerkvenim poglavarjem na zemlji. HELMAR Vsi komentarji v zvezi s tem s,i povsem nerpotrebni. Na 1 vse presenetljiv pa je oglas, ki je iz-s. | pred kratkim v |>ar;ških jutranjih listih; Lepa francoska deklica, ki zna ljubiti in ki ima doto 25.000 frankov, si želi ameriškega moža. Pripravljena je iti v katerikoli kraj. Noben moški bi si ne mogel želeti kaj več. Vsakdo pa bi brez dvoma rati izvedel, če ima le brke uli tudi brado. * ♦ * Francija j«» izgubila tekom voj- veljavljene za časa Kolumba. V Arizoni živi pleme Ilopi-Indijan-I cev. i V se hoče kaka Hopi-lndi-janka* ločiti od svojega moža. vr-že njegovo obleko iz šotora ali hiše in s tem je stvar končana. No-Wen priziv r»i mogoč, kajti Hopi-Indijanka v«» dobro, da je še (lost i nadaljnih ženinov na razpolago. Žena in trije moški. V beograjskih listih je citati nastopno sodnijsko zgodbo; Soproga načelnika Mitarja je potožila svojemu možu, da ji hišni gospo- n. sorazmerno ver mladih moških 1,ar vedno Pred ^^ kot katerakoli druga vojskujoča !coh sre0a- Ozlovoljen nad ta-se država in vsled tega j- raz- kim taljenjem svoje boljše polo-merje v sj>olih v Franciji bedj ne- vice se Je Mitar takoi k hi-primemo kot v katerikoli »lrugi P^P^arju. — Ej, gospo-državi. ki se je vdeležila vojne. lHn Mitar- ^az P^unem pred vsa-Tudi Belgija je približno v slič- ko »urednico, in tudi vaša žena nem položaju. Najnovejša poro- > tajka- • • > obrusil hišni go-čila k llelgije kažejo, da si vlada sP°dar in »lopntnil vrata. Poni-na vse mogoče načine prizadeva iani Mitar se ie Podal na sodn»jo spraviti skupaj zakonske d v« j ice in vložiI tožbo- Pri razpravi pa je i/ daleč ločenih pmvmc. ki niao|hiSni ^Podar izjavil: — Toži-imele »losedaj n«.henepa stika teIJeva žena Je vlačuga. Za hrb-m. d s^boj. v namenu, da uravna tf>m vara svojega budalastega mo-Zihtevo in povpraše vanji na po-1 >n Pohaja e dvema študentoma, nn-nem trgu. t .. j—.Oba študenta, krvna brata, sta. Nemške deklice, katerim je voj-' k P^evanju, odkrito po-na odvzela priliko, da si preskr-, trJiJaw navedb« Rospodar-be može običajnim potom, kot c«: — Kaj-zato! — Ko je Mi-pred vojno, m, bolj ratlikalne. tar P^'^ protokol ter doznal L stanovde m zakonske urade po presenetljivo razodetje o svoji eel i deželi za pristojbino dese- S0P Se mU ^ "Deglilo pred tih mark. katere je treba plačati ol'mi- Že dru«i dan vložiI ^ agentu, dobi lahko ^ka takega 60 2a ^čitev takona. Oba složna ali takega moža. Dobro je znano brata Pa žaka večmesečna polrora vsem, kaj more v današnjih dneh ki dok>C'a ^^^ zakonik za kupiti deser mark. XemSke frajle ' 7Jikfrnolonii*tvo-_ Je in ni In še eno, ki jo pripoveduje — beograjska "Politika*' in se je Jogodila v bližini Beograda: K m lad o poročeni gospe Juliji, ki se je šele pred kratkim priselila s svojim porrtarnim soprogom v neko malo provincialno mesto, je lepega nedeljskega večera prišel mlad, eleganten g<4pod in ji sporočil ; — Gospod soprog vas naproša, da v mojem spremstvu pridete v okoliško gostilno, kjer se izvrstno zabavamo! — Gospod je bil zelo uljuden in zaupljiv. In šla sta. Pol ure daleč skozi park in skozi samoten gaj. . . Naenkrat. .. Gospa Julija se ni mogla rešiti iz tujčevega vročega objema. . . Pozno ponoči se je vsa obupana vrnila domov, zjutraj pa zadevo javila policiji. Elegantnega zapelji vca so izsledili še tekom dopoldneva. Pred komisarjem je priznal vse; — Zaljubljen sem v gospo Julijo in si nisem vedel pomagati drugače. — Ko pa je gospa Julija prinesla izpričevalo mestnega fizikata, se je strogemu komisarju razlil preko obraza zadovoljen smeh: — Evo, gospa Julija, vi ste še nedolžni! — Zmedena je gospa Julipja odgovorila: — Po svojem možu že, toda ta lopov. . . Tedaj se komisar obrne k zapeljiveu: — A kako ste mogli priznati umišljeno lopovščino? — Saj nisem; s poljubi ji vendar nisem otel devištva! — Hujšega ni bilo? — Nikakor! — In sta se lepo mirno razšla, idealni zapelji-vec in nedolžna gospa Julija. Razne vesti. Zagonetno, toda resnično Sleparjenje draguljarjev. Sezija je bila precej pslaba in pri več velikih zlatarskih in dra-guljarskih tvrdkah na Maiden Lane v New Yorku je zavladalo veliko veselje, ko je par dni pred Božičem telefoniral neki Mr. Reid stro križno zaslišanje ni moglo omajati pričevanje teh ljudi. Ko je obtožba predložila svoj slučaj, ni bilo niti najmanjšega dvoma, lIa ne more biti uobon -IoVt>k no v Melbourne. Avstralija. »Se Lstc'^b istem ča_su na dveh mestih ali ga dne je obiskal Mr. Reid zla- \ prostorih. Neoporečen alibi, in naj tarske tvrdke. Vsakdo je takoj sj „a je dotični pridobil na ta ali poznal.- da je to izvedenec ki je j oni način. je vsled tega do' tre-nataneno poznal cene in kakovost nutka. ko se ga ne ovrže, stena. blaga ter tudi znal previdno iz-' birati.* Pri sedmih tvrdkah je kupil precejšne zalopre. dal natančna navodila glede odpošiljat ve ter plačal z asvtralskimi bankovci. Ti avstralski bankovci so slični čekom kot jih naprimer izstavljajo ameriške ekspresne družbe. 1st o vrednost imajo kot avstral-sk i vladni bankovci, le da jih izstavljajo avstralske banke ter so plačljivo na ime onega, ki jih predloži. Reid je nakupil pri vsaki sedmih tvrdk blaga v vrednosti približno tri tisoč dolarjev ter dal za to v plačilo avstralske bankovce v vrednosti po pet tisoč dolarjev. Razliko med računom ter zneskom bankovcev si je dal izplačati V dobrem ameriškem denarju. ikI katere se morajo odhiti tudi najbolj prepričljivi dokazi krivde. — Obtoženi je dokazal alibi, ki ni dopuščal nobenega, niti najmanjšega dvoma .Izjavil je predvsem, -da se ne piše niti Reid. niti Ilor-ton, temveč Brown ter dokazal, da je bil pod tem imenom dne 2*2. decembra vpisan v nekem hotelu v Quebe|u. Canada. Predložil je vknjižbo v potniško knjigo onega hotela ter po poklical kot pričo uradnika hotela, ki je izpovedal. da je identičen z Mr. Brow-uom. ki se je vpisal v knjigo. Kot priča je nastopila tudi telefonist inja. hotela, ki je izpovedala, da ^i je dal Mr. Brown istega tine osnažiti čevljev v veži dotičnega hotela. Na daljne priče .so potrdile, da kaj kmalu iapremenilo v potrtost, ko so izvedele tri mesece pozne- Odstranjena parlamentarna, kriza [ novana na ta način, da jih dobi v Avstriji. | 30 s palico po zadnji plati. Trjrov- Ko se je dr. Seipel vrnil iz Ita- j ci, ki prodajajo alkoholne pijače, lije je našel doma precej nevarne ; morajo plačati 50 turških funtov razmere. Vlada je bila namree ' globe za vsak posamezni slučaj, sklenila predložiti parlamentu za-i Turška oblast je inozemee pozva-konski načrt, naj se omeji število \ la, naj objavijo množino svojih ministrstev in uradov, da se na alkoholnih zalog in jim je dala ta način tudi na najvažnejših me-! trimesečni rok, da morejo zaloge stih začne varčevanje, ki je za j izvoziti iz turške dežele. Ako ne Avstrijo in tudi mnoge druge dr-! zave jako važno. Vlada je napri- j mer predlagala, da se vojno mi-1 nistrstvo, ki za , Avstrijo res ni- i ma prevelike važnosti, združi z; drugim ministrstvom ter da od-! bodo tega izvršili, bodo vse njih zaloge uničene. Inozemskih vojaških oseb se ta odredba ne tiče. Lakota v ruski deželi. Zaradi raznih ovir, ki so poslab- je večerjal v restavraciji hotela, Zlatarske tvrdke so bile vesele, i ,ia je plačal v hotelu svoj račun da s.o dobile takega dobrega no- in da mu je hotelski urad preskr-vega kupca, a njih veselje seje bel važni listek v St. Paul. Neki nedaljni uslužbenec hotela se je dobro spominjal, da je odnesel je, že davno potem, ko so od po- j prtljago Mr. Browna iz njegove slale svoje blago, da so bančne j sobe na postajo in da Je bil na-, nakaznice ponarejene. Ob istem Vzoč, ko je stopil Mar. Brown ob času jim je .sporočila tvrdka Rek\! sedmih zvečer dne 22. decembra & Co. v Melbournu, da mora za- • v vlak. vrniti sprejem draguljev, ker jih) Sprevodnik vlaka je pod prise-m nikdar naročila. Tvrdke v j go izjavil, da je ostal Mr. Brown Maiden Lane niso le izgubile de- ua p)ti ,lo Chicaga v vlaku narja, katerega so porabile za j in porter rulim.dn voza sp je do_ prevoz m zavarovhlnio, pač pa je bro spominjali dil je dobU od bila vsaka posamezna osleparjena f Browna velike napitnine. Proda-za $2000, katere je izplačala na- jalec voznih listkov na kolodvoru pačnemu Mr. Reidu. 1 v Chica^ je izjavi, da je imel V hotelu, v katerem je stanoval daljšo razpravo z Mr. Brownom, Mr. Reid, so izjavili, da je že dav-' ker mu ni mogel preskrbeti dole-no izginil in vsled tega ni pre-. nje postelje v Pullmanu. Mr. ostalo tardkam rtič drugega kot Brown je čakal nato celo uro ter obvestiti policijo. | konečno dobil zaželjeno posteljo Nekako dva meseca pozneje so i ,,a poti iz Chicaga v St. Paid. Ne-aretirali v St. Paulu. Minn., člo-j ka telefonistka na kolodvoru je veka. ki je. bil aretiran pod ob- j pripovedovala, da se je dal Mr. tožbo, da se je izdajal tam za ne- Brown rine 23. «lecembra telefon-kega Mr. Hortona iz Melbourna.: ski zvezi s Quebecom ter pred-Avstralija in da je izvršil 22. in ložila dokaze, da so njene izpove-24. decembra preteklega leta slič- di resnične. Končno sta tudi spre-no sleparijo kot v New Yorku. vodnik in porter vlaka iz Chica-Policija v St. Panilu je obvesti- ga v St. Paul potrdila, da je se-la newvorske oblasti in vsaka1 del Mr. Brown dne 23. decembra sedmih oškodovanih tvrdk v New zvečer v vlak ter da ga je zapu-Vorku je poslala svojega la«tne- stil šele takrat, ko je dospel v St. ga zastopnika v St. Paul. Čeprav paul, torej en.dan pozneje, ko je vseh sedem zastopnikov teh'je baje izvršil svojo sleparijo, tvrdk z največjo odločnostjo iden Tako mogoč-n je bil ta alibi, tificiralo Mr. Hortona kot Mr. da je sodnik zavrnil tožbo, je dal Reida. je aretirani odločno tajil, j porotnikom navodila, naj progla-7 da je iskani ter se pričel boriti j si jo obtoženega nekrivim. Vsi proti izročilnemu postopanju. S j uslužbenci sedmih newyorskih pomočjo dvajsetih prič je doka-, tvrdk in onih v St. Paulu pa so zal governerju Minnesote. da je 1 kljub temu trdili: To je slepar padejo pri vojaštvu nepotrebna 1 šale situacijo v pokrajinah, v ka-mesta civilnih komisarjev in vo-' terih trpi ljudstvo lakoto, so skle-jaških svetnikov, ki so bila osta- nile inozemske organizacije, da nek iz revolucijonarne dobe. — Teonu pa so se uprli socialdemokrati, ki so hoteli ohraniti po voj bodo podaljšale svoje pomožno delovanje za tri mesece ter ostanejo na Ruskem do žetve. Kakor Polet čes severni tečaj. so vsled tega skra jao. ppr imi»i ie-. BOJAJQ. KAKOOAJTS 8K HA Tudi v Združenih državah, v^ ILOYIV8D !>il«iH y Iz Montreala. Canada, »e p >ro-ča. da poleti znani danski razi<4co-valee .severnega tečaja Amundsen letos v juniju « zrakoplgv«^n preko severnega tečaja na Spkzber-fe. Priprave sa polet so v teku. . B vH . J * \ nih svetih' še vedno nekaj vpliva; poročajo^jlsti, dosegajo prispevki na avstrijsko armado. Zaceli so v prehrano prebivalstva, ki ga obstrukcijo. Z„delo se je, da je nied njimi razpečava Ara. v dveh prepad nepremostljiv. Toda dr. j mesecih znesek 90.000 dolarjev Seipel je začel takoj pogajanja, j K tej vsoti je prispevala sovjet-ki so dosegla, da ostane vojno mi- ska vlada 60 odstotkov. Vso hva-nistrstvo samostojno, zato pa se,lo zaslužijo one inozemske orga-justično ministrstvo združi z no-! nizacije. ki pošiljajo ruskim kme-tranjim. Število komisarjev v voj-, tom v dar gospodarsko orodje, da ni upravi se zniža na tri, pravice,jim bo lažje obdelati prostrana vojnih svetov pa se omeje. S tem polja, je Seipel dosegel svoj namen, o-mogočiti varčevanje ter izriniti iz vojne uprave politiko. Prepovedane alkoholne pijače na Turškem. Iz Carigrada poročajo: Oil 4. aprila nadalje je .vsaka oseba,, ki jo zaaačijo. da uživa alkoholne pijač« tinozemci niso izvzeti), kaz- Elektriflkaciia prometa na Češkoslovaškem. (Y^\cs.lc*varški }>rometn<> mini strstve- bo pi-ičelo z elektrifika«*ijo prometa. I*in-n poskusi se ImkIo vr potoval onega dne, ko je baje izdal ponarejene čeke. iz Canade v Chicago. Governer pa je kljub temu podpisal izročilne listine in IIorton-Reida so odvedli v New York 'ter ga stavili preti velepo,-roto. Se predno pa se je pričela obravnava pred kriminalnim oddelkom višjega sodišča, si je iz-posloval obtoženi potom svojega zagovornika sodnijsko povelje, ki mu je dovoljevalo izposlovati si v vseh delih dežele izpovedi prič, soglasno s katerimi ni bil v onem času, ko je bila izvršena sleparija, v New Yorku. Poteklo je pol leta in šele takrat f-o mogli izbrati poroto, ki naj bi odločala o celi zadevi. Sedem newyorskih tvrdk, ki so bile osle-parjene .je poslalo v sodišče svoje uslužbence in tudi osleparjene tvrdke v St. Paulu so bile zastopane po svojih odvetnikih in ka- in nikdo-drugi. Brown-IIorton-Reid pa je zapustil sodišče kot prost mož ter takoj vložil tožbe za odškodnino ntdi neupravičene aretacije proti vsem tvrdkam, ki so vprizoriie kazensko zasledovanje proti njemu. Le dve teh civilnih sta prišli do obravnave. Prvo tožbo v St. Paulu so porotniki odklonili ker so bili mnenja, da je tvrdka nastopila v dobri veri. Tožba, ki je bila vložena v New Yorku, pa je bila odločena v prid tožitelja, a višja instanca je pravorek razveljavila. S tem je zaspal celi slučaj. Brown-IIorton-Reid je izginil s površja. Oškodovane juvelirske tvrdke pa so morale prenesti izgubo. Skrivnost tega slučaja ni bila nikdar pojasnjena. Mogoče je, da je imel Brown-IIorton-Reid brata dvojčka, ki mu je bil na las po- doben in s katerim sta skupno šili 11a progi Praga-Plzen. Da od-l8""^- uganjala take sleparije kot smo Ktranijo deloma velikanske mno-! Vs*k posamezni teh prič je jih opisali. žin^ dima. ImhIo uvedli za prvo identificiral obtoženega, ne da bi' To je mogoče, a ničesar ni do-silo na praskrh kolodvorih eiek- se pomišljal za trenutek, kot Bet- kazanega in skrivnost najbrž ne trične lokomotive za premikanje, da ali Hortona in niti najbolj o-»* ne bri- ira oziroma noče. da bi postal anie > Ko mho sedaj opisali in razlo-jriaki državljan. Vsaka poročena žili natttralizaoijjtko (»»stopanje. ženska, katere mož ni državljap naj sledijo veda j nekatere važne '(Združenih držav, mora zadostiti doloebe. ki so s tem v zvew. vsem zahtevam zakona za natura-Kdo ni'>rt* biti naturalizira al'Iizaeijo. vštevsi vložitev izjave o l*lenie. — Vsak inozemee. ki je nameri »prvega papirja O in pet-helejra (»b-mena. ali ki je Afrika-j letno bivanje v Združenih drža-nee po rojstvu ali po kolenu.' lah- f vah. ko postani' državljan Združenih j držav. 1 Vkljlib temu vse nsnhp. rojene v Združenih državah in podvržen** njihovi jurisriikeiji. so amt-riški državljani, naj bodo te-jra ali onejra plemena: ali oni lo-bivaju državljanstvo vsled rojstva. ne pa vsled naturalizacije.) 1» S|«>|. Naturalizacija je pristopna \srvi papir" in vložiti prošnjo za naturalizacijo, kakor j»o navadi. b) Otroci, rojeni v Združenih državah. — Vsi otroci, rojeni v druženih državah, so državljani poročendi y*-nsk je stopil v velja- Združenih *lrzav. tudi ako so njivo liJ. septembra V zmislu hov i stariši inozemeL določb teyra zakona imajo ženske. c) Otroci, rojeni v inozemstvu. poriČAiio ali samke, isto pravico si otr»n-i. rojeni izven Združenih d<* naturalizacije kakor moški. (M držav, katerih očetje ob odMi nji-utiegu dne naprej nobena inozern- hovega rojstva so bili državljani ka ne [»pidobi več državljanstva Združenih držav, so tudi ameriški vsled poroke v, ameriškim držav- državljani. Torej, vsak otrok, ro-Ijaivom ali Vsled naturalizacije jen po naturalizaciji očeta, bodisi svojega moža. in ravnotako nobena državljanka Združenih držav ne izgnlii svojega ameriškega državljanstva. ako se jkoroči z ino-zenieem. razun v slučaju, da se poroči z inozenn-ein, ki ne more — kak'.r na pr. Japonec ali Kitajec — nikdar postati ameriški državljan. t Ženske, ki so se poročile z državljanom oziroma katerih mož je postal državljan pred 22. septembrom 1922. Ta n<*vi zakon nima ni kakega učinka na državljansko stanje /enskr, ki je postala državljanka pred tem dnevoAi. Pod starim zakonom se je smatralo, da je ženska. |»or<>čcna / ameriškim državljanom, tuili ona sama ameriška državIjauka. Vsaka iitozomka, ki se je poročila z ameriškim »Ir-zavljaiioiu pred 22. septembrom 1JJ22 oziroma katere mož je bil tukaj ali v inozemstvu, je ameriški državljan. Vsak otrok, rojen v inozemstvu l»red naturalizacijo svojega očeta, smatra se državljanom Združenih držav vsled ot>tove naturalizacije. p<»d pogojem pa. da se ta iwi-turalizaeija izvrši, predno je otrok US I>- 38 1.88 138 MoKtveniki: • Bos maš —I v platno Tesano Da^oa pate. t platno vezano .. Duša pspskia. v platno vezano Marija Varhinja: ▼ platno vezano ............ ▼ usnje vezano Rajski glasovi: v platno vezano ........ v usnje ,vezano ........ Skrbi za dui^e: v ]»1:H1W vezano ......... Poučne knjige: 3m^žl>o->toT(Ml[i slovar t Dr. Kern) ............ lncelisui služba ali oaj se k sv. maši streže .. Datuari zdravnik po Knajpu ... Domači živinozdravnik ........ Dva sestavljena plesa: <"etr.>rka in beseda opisano in narisano .......35 »evedsceja.....................75 Hitri ražunar ................ .89 • u^oslsvi ja. /.•*nilj«'f*isnl presiti 1.25 Knjiga o lepra vedenja. Trdo »rfsuo .............. 1.99 Knjiga • dostojium vedenja .. 39 Mlekarstvo • črticami za Hrl- norejo .................... 38 Nemško angleški tolmač ........ .69 Najvetjl spisovnik Ijubavnib pirat J9 Nemščina brez učitelja X* d®l o • o • o o o o • o 2, flfl »eeeeoo« So a • .19 1.25 1.25 J9 39 •ravila ca oliko p« 1. letnik 2. letnik 3. letnik .C« .30 ">raktiinl ražunar ............ .79 JEožnl slovensko in slovensko mm- {ICSki JUT eeeooeeeeeeeoo ^^ Sloveusko-angleška slovnico, s slovarjem, t rilo vezana ...... 1.59 Sveto pismo stare in nove zavete, vsebuje 1040 strani............3.N Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2J>0 felovensko-italjanski in Italj.slov. SlOt JUT • e e e e e « • oooooeooooooooo Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.................. -50 Slovenska Narodna mladina .... 1.— Sfirtlua kuharica ...............1.25 Spretna kuharica, t nI o vezano 1.56 tmni čebelar .................. 1-30 o&ilna knjižica .............. 39 Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 139 Zgodbe sv. pisma .............. -30 1. zvezek 2. zvezek .65 .85 povesta in romani: postal ede.,i,ulvaj«et let star. in {Z;:od9rtaa SrboT .Hrvatov in Slo- dalje i>od pogojem, da tak otrok začne stanovati v Združenih dr-J /avali. predno je edenindvajset j let >tar. Z drugimi bes«n^imi; Ko i nožem ec postane ameriški državljan vsled naturalizacije, vsi nje-j' trovi otroci pod enoindvajsetiui I letom, ki so se rodili v inozftm- jAmerika in AasAikanei, trd. vez. 4.99 .59 35 -35 . .49 ... 1.99 .. .75 35 JS5 •stvii. ali živijo se»laj v »Združenih [Andrej 'Hofer ........... državah .postanejo autoinatično ,I:**eSka v^dez^alkn ..... ameriški državljani. Otrok pa. ki !IV,srajski Biser ....... • i ... ^ 1'nrke in porednosti ---- se \edno živi v inozemstvu, i>o-» . . . . J. lieli rojaki, trdo vezano . staue ameriški državi ian le. «-iui lve sliki — Njiva, Starka — se ooe naturalizira. { tMeško) .................. Ženske, ki so se poročile z držav- Vdova in nedoletni otroci de- li^oiea roka .................. ljanom oziroma katorih mož je po- klaranta. — Ako deklarant. t. j. De\ica Orleanska ............. stal državljan po 22. sept. 1922. inozemec s prvim papirjem, umre. J Kim in svet. Letnik 1908 .... predno je utegnil postati držav- Dubovni Boj ................ Od 22. septembra 1922 naprej ljan. njegova vdova in otroci se Kizabetn .................... poroku / državljanom ali natura- lahko naturalizirajo. ne da bi bilo 1 ran Bmron Tre"k ........... lizaja moža nima ver ni kakega treba posebnega "prvega papir-učinka na tiiwriiajk Ln^rd. (Ivan Cankar) i nožem ke. Ako mož postane ame- lim določbam, z^ikona. nški državljan v .s led naturaliza- - M M 39 8.99 39 35 JSŠ L29 .75 loorevaki katekizem .......... JtS f Gruda umira .................. 39 Fra Diavolo <*ije. njegova žetu ostane vendarle inozomka- l)a pridobi držav- KOLIKO JE STALO RAZKRITJE Ijanstyoročila z ameri- znašali stroški ekspedicije Colum- škim državljanom oziroma ako je bosa. tekom katere je razkril njen mož po tem dnevu postal ame Ameriko nekako $7250. riški državljan ; te olajša ve obsto- Od te svote je dobil Kolumb jajo v tem. da ji ni treba 4*prve- ^im i-120. poveljnika dveh osta- ga papifja' in da zadostuje le lih ladij pa $180 vsak in mornar- enoletno bivanje v Združenih dr- ji približno $29 vsak. zavali neposredno pred vložitvijo Oprema ladje je stala $2825. prošnje ia državljanstvo, dočint-- druga'V zahteva petletno bi- Alal VS8TK _ vanje. 35 JB* 39 138 U99 .75 139 Trdo vezano zv. Sosedov sia. Sin trn tja itd. BroSirano ...... .75 Trdo vezano .............. 1.99 zv. Dr. Zober, roman. Ttagoas-..er, tragedija v 5. dejanjih. Trdo rezano ,.............. 1.99 Krnlievli In bera«............ 38 \raljiea Maftsks, trdo vezano 39 tanses, trdo vezano ............ .49 judske povesit — Od hiSe do hl-fie. — Sin Ljudska knjižnica: 1. zv. Znamenjo štirih 2- zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JI 3. zv. Jenbai Zmagovat. — Med Plnzovi.................^9 4. zv. Malo življenje ..i..... m5 5. zv. Zadnja kmečka vojska .75 6 zv. Gozdarjev. sin ........ .39 7. zv. Pribija* ........\..... .69 -v i.v. I'a-ij^lavri ............ .75 tf zv. Kako sem te iaz likal. «Itreneelj t ....................60 10. sv. Kako tem se jaz likal, i Hreiici-lj » J...................60 11. ZV. Kaka sem so Jas iHtni, < Iln-iKflj » ..............%.....60 2. zv. Iz dnevnika malega pe- redneža. Inb vezano............60 14. zv. Ljubljansoo slike. — ' Itren.-Hj i ....................G0 5. zv. Juan Miitrris. Povem ts šitanskejia življenja ...........60 «. zv. No v Ameriko. Po resni- r-nib «lo- 1J*4 Naia Tas. 1. del vsrbnje 14 po-r o vest i. (Novsčan) — Vezano ...................... i.st ProSi rsno .................... l.M Nafta Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... L34 Broširano .................... L8§ Xa Indijskih otokih .......... ^0 Naseljenci .................... JI Na Preriji .................. Nihilist .......................44 Na krvavih Poljanah. Trpljenje in -strahote x bojnih pohodov bivse- slovenskea iK.lka .......... 1.50 •atodua Biblioteka: Amerika iu povsod dobro, dom^ najboljše ........... ......... .49 eee.eeeeeeoeooooo 00 00000 Boj s prirodo ................ .49 Boija kazen ....•••••........• .49 Babica..........................1.30 Beat in dnevnik ..........-.....70 Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mitologija, 2 knjlsi .. 130 General Laudan .................70 Kranjska čebelico. Poezije ... .40 Krvna »sveta ...................40 Nekaj Iz ruske zgodovine.....40 Napoleon prvi .............. 1.00 Nesrečniea ... *."_..- -...........: - .70 Rimska Mitologija ...........70 Spisje. Vsebuje 11 povesti.....40 Svitoslav ......................49 Spisi * odre jikovego Jožeta, — Pojiotnl listi, noon i prehod Itd .40 V Gorskem zakotju .......... .40 Za kruhom ....................49 Zaroka ob pol noži...............40 Z ognjem In mečem.......... 339 dost in vesel jo................100 Narodna knjižnica: Bilke ............................................39 Bele noži, — mali Junak 39 Izbrani spisi Valentin Vodnika -34 bohiKjs pri kraljici gosji ootid 39 Malenkosti •».••••........«.« 39 MoJe življenje. (Ivan Cankar) .49 Paberld In Roža ...................39 Obiski. (Cankar) 1.70 tbisidL (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Ob 59 letnici Dr. Janeza E. Kreka 35 'ovestice, kanindranntti Tagors, Vsebuje 5 povesti .........49 Petelinov Janez, (AleSovec) — Trdo vezano .....................78 Broširano ...........................99 Pariški zlatar .................. .35 Pasti in zanke, kriminalni roman .40 PosUedni Mehikanec .......... 39 'ovestl Maksima Gsrkegn .... .79 Pod svobodnim solneem, 2 knjigi 230 Pravljir« H. Major .......... 39 Pmesti slovenskemu ljudstva v pouk in'zabavo........... . -35 Požigalee .......................25 Praprečanove povesti ............35 Prapvežnnove zgodbe............ .25 Predržani Prešern in drugi svetniki v gramofonu ............ 35 Pallia, povesti is irske jnnaSke debe ...................... .39 Podsbe Is misijonskih dežel .... ^9 Peter Zgaga .................. 39 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 134 Ptice selivke. (Rabindranath Tagore t — L90 Razkrinkani HabsburžanL — Moja preteklost .................. 34 {evolucija na Petrugnlskem..... 39 ^Bwrti® KtasUfau Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spisi, vsebnje 10 povesti .... 39 Slovenski ftaljivet .............. 39 SaMamoovi rudnSci ............. 1-50 Suneiki invalid................ 39 Skozi ifarno ladij«.............. 34 £trl povesti: Nagla beseda; TaJCe- M Va osceta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... ^0 Slovenski pisatelji: 1. zv. Jos. Jurtit Vsebuje 35 povesti .......... LN 2. zv. Jos. Jurttt zbrani spisL -Vsebuje 7 povesti .......... 1.29 . zv. Jr. Ivan Tavžar zbrani splA C ret je v jeseni« Visoika kronika t.04 Spiiniaiiove pripovedke: . zv. aiaroo, arscanki dežek Is zv. Marijina otroka, povest la kavka^kik gora ............ .25 . zv. Praški jodek .......... JSS zv. Tri Indijanske povesti .. 39 . zv. Kraljičin nežnk. Zgodovinska povest iz Japonskega *.... 39 C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlado Akbarja Velikega ............ 35 1. zv. Bdeča in bela vrtni en. po- y^St •••e**ee»ea»ooe««e»»eee 2. zv. Korejska brata, črtica is misjonov v Koreji ............39 3. zv. Boj in Zmaga, povest .. 34 4. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is zgodovine kanadske .................... IZ. zv. Angelj sužnjev. BrszilJSha Potest ............................................jK 18. zv. Zlat okopi. Povest.............34 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnjo v Nikaraguo ........ 39 38- " Preganjanje Indijskih mls-Jonarjeo ..... ............. JI 19. zv. Mlada mornarja. Povest .39 •ooooaeaeeo šaljivi Slovence vitanje. roman, trdo vezano . 4nlo vezjiiio ............... Turki pred Dunajem......... Trenutki oddiha ............ r«nr v Sarajevu ............ isnjeva Repatica. Satiričen man. 2 knjigi .............. Vera. ronuin .................. Trdo vezano.................. Veliki vsevedež .................. Vrtnar. Itabindcanat Trurore. trdo ve?4inn ........................ Zadnl dnevi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem vetrova .... Zadna pravda ................ .. 1.00 ... .60 .49 .. .10 ro- .. 135 .35 .. 35 ... 1-00 .60 .90 30 39 Sanl^kn knjiga, nova arabska .. 2.04 eti Sv Geaovefa ...... sin. (Jurčič) 49 .34 -30 isto Sest* povest ls Abrocov Zmaj Iz Bosne..................' 1.94 Zltarjcvo Zlato .................zl.20 Ženini naše koprnele.............S5 Zmote in konec gospodične Pavle -40 Zbirka slovenskih p*v*sti: ; . zv. Vojnomir aH poganstvo .. 35 . zv. Hudo brezdno .......... 35 zv. Vesele oovestl .......... .33 . zv. dovesti In sliko ........ 35 . zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ 35 Zabavna knjižnica: 22 7.r. Pesan In Lambergar.......75 23. zv. fma snirt.................75 "2 i zv. Zločinci ................ .75 -i. zv. Mož z razregano dušo ____1.25 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: {ob za mladi zeb, pesmice .... 39 Dedek Jo pravil, pravljico.....49 Mladim srcem 33 Narodne pripovedke, 3. orešek.. .49 Jarodne pripovedko, 4. sveeek.. " 39 'rsvljice in pripovedko za mladino: 1. zvezek ................... 39 2. zvezek ..••••••••••••......■ 30 Slavček,. zbirka solšklb pesmi 35 voočelcL Zbirka pesmi za mladino: trdo vosono ................ 139 broni spisi in mfndlno: . sv-, trdo vezano. Vsebuje U - povesti ...................... 39 . zv., trdo vezano. Pripovedko in p8ftlijl sv. trdo vezano. Vsebujo 12 po- oooooooooooooooooooooo sv. trdo vezano. Vsebuje 8 po- ¥0lti m m m o o • • m o o ».o • o • o o, • o o o o sv., trdo vezano. Vinski brat 39 . mi., trdo vezano. Vsebnje 10 po- f ooo«4oooooooooooo«oooo JN Toieteifiko'knjigo s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami 38 Pepelka;. pravljica s slikami 1.99 Bdeča kapica; pravljica s slikami ........................ 1.04 Snegnljčien: pravljica a sBkaml 1.99 TtoolJtlM, pravljica s sltkaml 139 38 .78 1.24 138 139 139 Igre: Dra .44 II 34 34 -'olinn Solz. 3 enodejanke svetova, dedBčida, trpini ____ 134 »uevnik. Veseloigra v -J dejanjih 34 ■aiideamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ 35 Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ Ji 0 Medved snubač. Veseloigra v 1 dejanju ...................... 30 Naša kri. lgrokaz v s dejanjih .64 Revizor. Komedfja v 5 dejanjih 1-04 Tončkove sanje Dk Miklavžev vo-čer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. , Za križ In svobodo. Igrokas v 5 dej sn jih ..................... 'birka ljudskih Igsr. . snopič. Kmet Herod, Vcdežo-lalko. Ž črpan, Sar dam ski, Jeza nad petelinom In kos ........ . snopi«. Mlin pod seatfjo. Sv. Neža, Sanjo ................ in 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za letovišče, Občmsk tepček, I>ve materi, Neža s Bleda, Najdeno hči .................. snopič. Na Betlebemskem poljanah. Kazen no Izostane, Očetova kletev, fašico kave____ 1. snopič. Večna mladost in lepoto, Bepoštev^ Preperljiva soseda 3« 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlcl In kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. 3. snopič. Vest sika. Smrt Marijs Pevice, Marijin otrok ...... 4. snopič. JunaSk* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........ 7. snopič. DhneŽ, strah kranjske dežele: Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan ............ S. In 19. snopič. Pijavka, Skrf«r«o zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla ftnžja; Junaško Clejke ...........*......... 0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. 39 34 39 34 34 3* .30 Pesmi in poezije: Godce; poleg narodnih pravljic e Vrbskem Jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ Moje obzorje. En*. G angel. Poezijo Trdo vezano ................ (A. Aškerc) .75 135 1.25 .75 .41* in Trdo vezano ...... Broširano ......... Pesmi. (Simon Jenko) Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi tn pre-znanlh slovenskih pesmi v ................. 1-35 vodi angleščini 'oezije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano .................. 1.00 'llolico. Pesmi za mladost.....64 loven ska Narodna lirika. Poectjo JS0 Sto ugank. (Oton Supančič). — Poezijo .................... j| Pesmi z notami: njige Sake .Is prarijie ojige za slikanje na s barvami la Otrežkl vrtec Za kratek tea 4 o • • o m m t Razglednice: Zabavne. Itazlične. ducat .... %tw Yorika. Različne, ducat ducat ...................... Iz raznih slovenskih krajev, ducat Posamezne po .............. ducot .......... posamezne po ............ vi. ducat...... po............ Now Totfc .... Prerokovalae karto .25 .49 35 35 139 Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbirka molkih zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ..................... Narodne vojaške. (Ferjančič) .... Narodne pesmi. (Maroki ........ Naši himni; Lepa naša domovina; .43 .45 -20 30 A3 .20 .20 .20 .20 .a .45 .40 .40 30 1.20 L29 L20 Bože pravde. (Marolt) Narodne pe^mi Žirovnik 1. z v.......... 2- zv.............. .......... 3- zv............!!!!!!!!!!".!! Narodne himne in dotnorodne pesmi. -Marolt ................ Pomladanski odmevi. Pesmi sa so- "ran. alt in bas L zvezek ..................... i zvezek .. Planinke. (Laharnar.) Pesmi zi spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................... 2. zrezek ..... Vojaške narodne pesmL (Kosi) .. Orlovske himne. (Vodopivee) ... Lira. srednošolska pesmarica: 1- zvezek Z. zvezek Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnostl — ... (13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.19 Nočne pesmL (Adamič) 1.25 KupletL (Grum) — 1. Kranjske Sege In navado.....25 2. Učeni Mihec; Slabi časi____ 35 3. Nezadovoljne*; To zares užit-kami ...........-............ J5 Slovenski akordL (Adamič) —; Zbirke 22 mešsnih in m očkih zborov : 1- zvezek ..................... .73 2. zvezek ..................... .75 Mešani in moški zbori. (AljaJI) — 1 zrezek: Domovini; Nevesti: No zveni ml; Kaia zvezda; Ujetega ptiča tožba; Soči............. .48 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim: OJ planine-: Oj s Bogom ti planinski svet; Soiskodomski mladini; Na bregu 8. zvezek: Ps&lm 118; T! veselo poj : Na dan ; Divna noč....... 38 4 zvezek: Ujetega ptička toiha; Za kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu...............49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva Lam prpelji iar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglsv........ .49 0. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............49 7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Prt svsdbi; PrJ mrtvaškem sprevodu: Geslo .49 S. zvezek : T* osrečiti Jo hoti (me-fan zb. > : Ti osrečit ijo hoti (mo. £kl zb.l ; Prijatelj in senca i moški zb.) ; Prijatelj ln senca esmi in razne pri-like tekom cerkvenega leta. — < Foerst«r | ........................64 13 Tan t n m Ergo. (Foerster) .....44 12 Tantum F.rgo. 'Premer!) ____ .34 Mlssa ln Honorem Caerlllae — (»"oerstT* ...................04 Maine pesmi za mešan zbor. (r»'atfjier> .................. .§4 Slovenska sv. snaša. 2a m©5an zbor a spremljavo orgel. (Labarnar) 34 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raškl zbor ln petje. (Bajik) .. 1.39 Bom Sel nn planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Hajuk) ____ 1.99 \a Gorenskem je fletno. (BsJuk) 1.99 Note za citre: Saniran, Kuska i>esem .......... ^ Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen In slovenskih narodnih pesmi -7§ Note za klavir: Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ M Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .71 Na&lm rojakom. Koračnica. (Jaki) .54 Pozdrav z Bleda. Koračnica. r*i J Jaki.) .................... g| Tozdrav lz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... jg Prtpoznanje. Polks mazurka. — (Jaki) ...................z 39 Primorski odmevi. Fantazija. — 'Breznik) .................. Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki* ................... fff Steno veselje. Polka ............ JS4 ZmiroJ zvesta. Polka .......... 39 Potovanje po kranjskem — Podi»url narpdnih pesmi. (Jaki) ...... 1.J4 Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi za klavir !n gosli...... 2.00 Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .................... Orel. Koračnica (Jaki) ......... Vojaški valček. ................. Vojaška koračnica............... Peš. Koračnica. (Jaki) .......... Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) .. Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... Harfa. Valček.1 (JakSič) ......... Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... Za naše male. (Schlla) ......... Danes nam gre dobro. Koračni ».-a. (Jaki) ....................... Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln) Zemljevidi: Združenih držav, veliki.......... Združenih držav, srednji ........ Združenih držav. Mail ........ Slovenija .................... Jugoslavija .................... Jugoslavija, veliki,.............. Nova 35 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 v> .20 .20 .29 39 39 .25 .49 35 38 3f .25 .35 Zemljevidi: Colorado, Kansas. Kentucky In Tennessee. Oklahoma. Indiana, * Montana. Missis'.ippi. Washington, Wyoming, — vsaki po____ .23 zemljevidi 3 Illinois. Pennsylvania, MIibhim to. Michigan. Wisconsin. Weal Virginia. Ohio. New York — vsaki po......................... VeUka stenska m Kvrcpe 2.99 tono poročene de je v ljubljanskem muzeju veliko starorimskih kipov in posod, katere so iz-\ ^ kopoli v okolk i Ljntdjane. ki je bila nokdanjc rimsko mesto Emona? Alt tega zakona je U, da navadne eiganth , , , . . liwvwleti tnhnk. Helmor turfike eicarete zemka more biti natu- ^ VflMwj«jo 100% čisti turški tobak? "GLAS IN A R O O A" (Slovenic Publishing Company) 82 Cortlandt New Vork Ha naročajte knjig, katerih prosto. Kbjign - pošiljamo poitnino ni t cenika. ____ Signor Tommaso. 8. ML Gardenhire. (Nadaljevanja.) odSel v jrarderolio. —Ali m ii hočete res dovoliti, da pnjdr v kletko.' — je vprašal tViiim-rs lastnika meneča rije. Od kletk, kjer s<> bili le*i. je £el fx> hodniku rja vola s. velik un.ž. Oblečen je bil v triko, ki pa k» muo šli proti izhodu, m pokrival močnega tilnika in j ,_ Ali hočem ' To je samoobse miiičaatih rok. in v kratke, širo-' bi razumljivo, — je odgovoril na ke hlače, ki vi bile prepasane s ii- i vdušeno. — Ali niste videli, kako r ikim natranžanim trakom. Iz-}je ravnal ž njo! j*.d svilenega turbana so padali — Pridite jutri zopet. — je na-ternni k.Klri, in v roki jc imel p.-!daljeval Henderson. — ^lorda se /! a če no palico. Pri kletki tigrov- j bo jK>noči premislil, toda potem !<.- je ustavil t«*r nas mirnodu'-1 boste vsaj videli, kako dresira le-n . motril. Pri tem pa >e j,, ležer- i Ve. Rečem vam. ta razume svojo i jo naslonil na mrežo. j stvar. In prepričan sem. predno Pri tem groznem pogledu so s.' poteče en teilenr. bo napravil iz o-pribliiali v-.; iirtisti, in tudi mi ne-zverine krotko maeieo. Se drenu* sledili Mr. Hendersonu, ki hočem govoriti ž njim o gaži. je hitro šel «".•/ srednji prostor. ■ Poslovila sva se. Na potu do-Ali si popolnoma znorel? - n,ov IWI SA;I govorila, o drugih je zakričala neka ženska tik tu- «var«h. šele ko sem pri poslop-n- Ti jo boš prav gotovo se Ju- kJ«'r Jf' bila na*a pisarna, poniknit pošteno izkupil, ti pravim. si"vil s*' fonnersa z besedami: s:., ; u- • i1— Pozno je. iti moram domov. >po/nai vs»*rn žensko, ki je pr« 1 . 1 i, If , kajti prejšnjo noč nisem bil do- jiratkun govorila z Mr. Ilendei s ti' i m ; kak-»r se je videlo, je bila žena onega drznega človeka. Pojdi h»ini. Lizzie! — j«- za-vpil drznež ter se zasmejal, - -potem te vtaknem skozi mrežo. — Kaj pravite k temu* — Mr. l Henderson se je veselega obraza i radovedna, obrnil k nam. — To je Toininaso. kralj živali. Počasi in obotavljaje se je p >-molila tigrovka taco skozi železno mrežo, pri čemer so se kak' r bodalo «KStri kremplji prikazovali pa zopet skrili. Prijela je m - prejšnjo ma. je rekel: — Pridite jutri, toda gotovo. — Ali hočete zopet iti tja? — vem pa vprašal. — l>a. toda ne vabite svoje soproge, naj vas spremi. Raje ji ne povejte ničesar o t »mii. da ne bo — Zdi se mi. da se vi zelo zanimate za cesarico. — Ali za signora Tom m asa. Ali ni-.te slišali, kako ga je njegova žena nagovorila ? .laz sei£ pazil le na žival. — Kje pa ste imeli svoja ušesa ? /a za pas ter ga vtisnila k mreii. In še celo po tem, kar sem vam Le z največjim trudom sem se z.« danes zjutraj pripovedoval? Na-držal. da nisem zakričal. zivala ga je Finn. Krotilce jut se je le nekolik^ K—a—-j ? obrnil, pri čemer je »»-koliko ud:; — F)a, da, resnično je oni Wil-ril s palico, prijel z levico tigm- liams, ki je bil v rudniku; vsled vo nogo pri kolenu, vtaknil de-- tega hočeva jutri prav gotovo iti nico skozi mrežo ter nalahno pri.- tja. skal rumeno taco. Ko je stopil v hišo, sem pokli- Tako. tako' L«»po. ffraga no- cal koč i jaza. ki je ravno mimo pe-ja gospodična! — je govoril s Jjal. In ko sem si potem med vož->vojtm hreščečim glasom. — '1i njo predstavljal še enkrat pre l hočeš hiti nežna, kaj? Le počakaj.1 svojimi duševnimi očmi dogodke litri te obLšČem. j celega dne. mi*je bilo vse jasn?;. Tudi drugo roko je vtaknil sko i vZasledovali so me ti dogodki, zi mrežo, roke je zagrebel v zgn- da nisem zaspal. Ves večer skoraj bančen i kožuh na tilniku ter p.. ' sem molčal. Neprenehoma sem legnil žival k sebi. mislil na čuden slučaj, da sta se — Na svidenje! Ne bom te p» j mr. Finn Williams in Ledroit zabd, ti lepo dekle! — je rekel Conner* zopet srečala, kar prav ter pogladil gladko čelo. gotovo — kakor vsi dogodki, s — Tommy, je vpraual Hen-, katerimi je prišel ta v dotiko — dervui /. naravnost spoštljivim poroenja nesrečo. glasom, — ali ste to že kdaj "prej ' Žena m ei 1», raševala, zakaj storili 1 | sem tako molčeč in nedostopen, — — i«1 odgovoril krotilec. nato je še izjavila, da sem dolgo-— prej se nisem nikdar zanimal časen. /anJ°- Ko sem leg»*l. so moje spanje Naslonil se je čez vn* ter se ig- ,uotiUl ^šane. strašne sanje, v i d s jm/.Ličeno palico, d očim m- katerih sem videl; kako so zagna-Je zadovoljno in samozavestno u orj^kt.jra moža s črnimi, ko-smejal velikemu občudovanju, ki hrasti mi lasmi v levjo jamo. _ je je videl v očeh svojih tovari Zverinc s„ vrj?Ie nanj, ^ raztrgajo, on pa je prosil za sv o-#Vi veste, da nin.am prav n. j„ življenje. In čudno, zverine ^ benega strahu pred živalmi, — je razumeie jn mu odgovar- n.. d. ti je val. Jutri pojdem k jale. — Zakaj si tako grozovit na- 'prani ženskam 1 — so vpraševal«*. — Kaj.' K indijski cesarici.' « . ... . .. . s , n* — SaJ J»» t uo rekli: — < onners je mob-al. — Le |»očakaj do jutri. Najra-< je bi šel takoj k njej, toda zdaj Jie utegnem več. No, ali mi n--boš /ilaj dala poljuba, kaj? S svojo veliko roko jo je prijel p«Kl brado ter jo za šalo po- Povsod v naravi se bojujejo vrste. toda navadno ženske drže /> enakimi. Mi ne ž rem o drug drugega. t' — Tega ne vem. — je odgovoril mož, — jaz morem le to pove- -Ot AS, NAKOPA. IL M^TA'1^ Kako se rodi deea? > Arkadij Avefčenko. Sla vni ('leuieiiieeau je podal v! der in steče na Champ-Elvsees francoskem parlamentu ?dedečo n-' plesat kankan. ladno izjavo: — Sobesednik se je zmagoslav- — M irovna pogodba ne pred- no zakrohotal. videva za Francijo dolžnovti. ime- — Steče? Pri meni ne bi šteti kolikor mogoče veliko število kel. |£ar poizkusi naj! Jaz bi ga porodov, ko bi to vendar motalo istotam na ulici, prav pri hiši stati tam na prvem mestu. vprašal; — Kam pa, mon ami Je- Ce se Francija ne odreče neplr>- an? — Kankan grem s prijatelji-dovijosti. boste zasonj vpletali v cami plesat. — Aha, jaz pa tt pogodbo še tako ostre člene, bo- vam v vas. No. le pojte, jaz grem ste zastonj jemali Nemčiji Topo- pa k vaši ženi v vas, da ji ne bo — Francija bo vseeno poginila dolgčas. Ah. kako ste srečni, da ker ne bo več Francozov.— imate tako ženo! Kakšne prsi. — Torej dejstvo je, da so Fran- kakšne rame so to! lu nožiee! — coitl baš Francozi brez porodov. Kar pred očmi mi. je. kako zna po-Vsekakor je resničen pregovor, ljubovati! — Po teh besedah bo ki pravi, da hodi čevljar brez gotovo letel retour domov, kol čevljev. j kakšen nažgan zajec. Iu lahko si Kako naj se odstrani to grozno; mislite, da ne bo plesal na zlo — neplodovitost —■ zlo. ki1 Champs-Elvsees, ampak da boni .— Vsediva se! Not — Najprej se mora papa jemati za glavo in kričati ALT VESTE, pri - icla je naš največji nesnik Prešeren t;» Se' Kje sta LOP. m'\j_ brat FRANK in sTnc' Arvin.TA" ;ko ol)v!M(ial iietiiščiiiii. «Ja je v nemškem eden? Kaj Še ne bo tega konec"? ijcxikn ravno tako lahko |tesnil kot v — Potem pride taka enska s tako vrečico, potem pošljejo tiste slovenščini ' Ali veste. «la vsel»ujejs- je rdečkast in kriči kot nor. Tudi to mnenje sem obelodanil, d as i ni sicer mnogo vredno, vendar ga je pa izrekla oseba, ki s to težavno zadevo v zvezi. POZDRAVI IZ NEW YO$KA. jaz čez eno leto plesal kankan pri njem na krstu! IU. Pri poštnem uradniku Popeo-njevu. grozi s poginom celega narfnla" Čeprav zavzemam v časnikarskem svetu mesto premiera, sem vendar — kaj pa hočeš, zadeva je preresna — vzel v roko skromni poročevalski zapisnik,, oster svinčnik in se odpravil kot čisto na-. prišel k njemu in mu vaden poročevalec na interviewe i zastavil prvo vprašanje, ni dolgo s komurkoli. vasa mogel razumeti, kaj hočem j imeti od njega. I. Pri Ivann Kapitonieu Trepaki- j * Končno je razumel iu obraz .se mi. j mu je razjasnil. j — Kaj je storiti, da bi imeli — l>a, da. — mi je rekel čislani Francozi otroke f Zelo enosta\Tio, trgovec na prvo vprašanje._Tu- j trpba je upeljati pokroviteljski, di jaz sem bral; bral sem in i majoritetni sistem. — prestrašil. j —To je? — Povejte, kakšne korake bi Takole! Recimo, da ima ne-predlagali, da se prepreči to zlo?^ka° enegtl otroka- Na rokav do- — Saj.gotovo veste, kaj je našitek, kakor ga imajo vo-Francoz. To je prav žare sčuden jaki- ki so bili na v»Jski enkrat človek. On bi zmirom gonil samo isto — tru-la-la. Kakor se zveče-ri, task o j dene cilinder na glavo ranjeni saj veste. S tem našitkom dobi povsod deset procentov popusta; pri treh otrocih tri našitke in steče na Champs - Elvsees ple- 411 tako dalje- Ce si Pa tak da sat kankan z grizetkami. Jaz bi jih 1,1135 kar deset — P™*"*! tako napravil: Champs - Elvsees tem ^^ vse brezplačno; jej — zapreti! Opere bi zaprl. Raje Se-! kolikor P*3 — kolikor ho- di doma pri ženi, pa imaš praTolGeš! Hodi P^ gledališčih kolikor opero! I da se po osmi uri zvečer jhoC-siti za valček. — Ne hvala, moram domo/. — Domov? Tako zgodaj? Kuj vas čakajo otroci f — Ne, jaz nimam otrok. Mi ž je doma. — Nimate otrok? Moža pa imate? — Da. — Hm. . . Čudno Dovolite mi. da vam nekaj zašepetam na vaša ušesica! (Šepeče). — Gospod, vi ste znoreli. Kako si upate! —-Madame, saj je vendar Clemenceau kategorično izrekel. .. — Da. ampak kaj imam1 jaz pri tem? \ / — Madame! Vi ste Francozi- i nja! Mar boste dopustili, da .se' čez deset let zopet prikradejo ti-' ste umazane švabske k&nalije v ■našo krasno Francijo in ... in da . . . da ne bomo imeli dovolj moči. j da se jih ubranimo. . i — Oni ga bodo pa ubiti. . . i — Madame! Smrt za domovino, j je lepa smrt. Na takega sina je j lahko vsaka mati ponosna. — Ampak mene vendar eak*. .................. L« >!i ? Ob« sta doma iz far« Mirna. Strte Wiva' V Združenih d? žiiva'i ye kakih !<> let ill zadnji'- i.- p'sal ;>v.-d 17. ;e>ti :/. Sau '-"a. i 'al. Prosim ju. da jla- ;a. d p.i če l • ve kaj <> njim:, d.a mi por«tea — .Matija tiolol*. l'.o\ !<»:;. Lueeine Miu« s. P«. 11-12 :nie lili Pretfcio stopini na parnik Pi-esi- «l«-i»1«' Wilson, p zdravim vse pri- ~ --------jt-- jat ei je in znance A.u^rike. OZNANILO IN PRIPOROČILO posebno pa v Daw«Hiu N Mex.. , Narocnikom Naroda" v -Jane,-a P;apež in nj«>govo .Iružiii«'..'* n>"lvi Illinois naznanjamo, da Obenem se zahvUiu tvrdki Frank1J1^ obiskal naš potovalni za- State Hank za solidno ]>•»-•-ri-«-žbo ter priporočani vsem ro- jaki.m. naj s' v -»lučaju .jM.trebe c-bi-ne.jo na omenjeno tvidko. Na-'Tviden.ie v Jugi sla vi ji! — Anton r»o!i. Polica štev. KI pri Orosiip-Ijem. sto pni k Mr. Joseph Smalcel, ki ju pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake. da mu bodo kolikor mo«roče naklon jen-i Upravništvo Predno -ie pmlam na pamik Pie- !r-:ite Wilson, pošiljam in-zdi a ve nvrfemu '■•■"»progu in v-em, krt«-:" i me «iprem»li na kolodvor ter v^r ,i delavkam v tovarni Li-pj.rt & (Irin. \"a>ividenie v -Ine -•davi j i! — Terezija Svert/ n otivcei. » Pusl mojim otlhodoni v dont''-viiv še enkrat j>o zdravi jam iu se zalival ju jeni vsem članom diu-štvn Lina št. p.^ebno pa jr. predsedniku Ivanu Ovsec m taj-nlk.i jr. Jožefu Itan. Z Pogoni! Janez Ik. Pox IG4, Pittstield, Pa. (10-11— GARANTIRANA NIKLJASTA URA. Kaze pravil«-n tni ler je opreml(en.i z New Haven kolesiem. DruQcd Jo prodajajo po $4.75. Dimo jo zastonj onemu, ki kupi en"t; naših s!avr..h r^vol ver ie v. 32 .in 38 kalibra. 32 kalibtrski je za šest nabojev naenkrat. 38 pa za pet. Za Smith & Wesson patrone. dclqe ali kratke Revolver prodajajo povsed za $9.25. Če na naročite sedaj, debite ta prvovrstii revolver zaeno z qarani.rar.o uro za samo 56.25. K«> n:«: t it.- 1 al,i- r t.-r C« ho'i-li- viSr.j« v.i :i!: niV;ljrt - u> izdelj.ivo. Ne pošljite denarja vnaprej. Izreiite ta cglas, pridenite 50 za pcitne stroške, in ko vam besta doposlana revolver in ura, J^lačajte poštarju Izkoristite to ponudbo. Ne ča^Tt«-. Pišite dar.-n. THE WESTERN COMPANY. Dept. 28 2135 W. Chica — Francija ne more eaka- — Tisti f Olajšave? Jaz bi po-itL Vrat"! te - • otroke. — kazal takim falotom! Ce pride na ~ Poslušajte, saj je že pozno. .. č Francoz|tramvaj gospod z napitki — clo- ~ ^^ pozno kom- lo,)«*; f i__________________koli. Koči iai! Keh ' Koči ia f Hud i 5 ftAVHOKAK JE IZ*Ui NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja V»ebuje 308 strani r^ Cena ■ poštnino $2.— SLO VE NIC PUBLISHING CO. 82 Čortlandt Strni York rJitj, N T II. Sosed na klopi -r drevoredu. teknil k sebi, ne da bi .se zmenil Ikar tM,tim 1V Hl>m lačen, te- za nj«'nc udarce z bičem. daj jem.jZakaj bi bil z žensko, ki — Ti, j^ zavpil oster fflas mi ne u^aJa- pnjMen ? na daljne besede se niso več sli&a- Mi smo tudi lačni. — so za- le vsled tuljenja tijrrovke, iti je klicali levi. Tedaj so se vrgli težko sopeč in z gorečimi o^mi krivil* Urbet. nanj. In zbudd sem se. V prsih me je nekaj tiščalo, in bilo mi je. — Tu ima«! — je jezno zaklic«li kakor tla se ima zgoditi nekaj Mjrnor Tommaso. spustil deklieo * ^traanaga. ter s.> obrnil proti kletki. Med vožnjo rez zaliv pa sem se il 7. S DR. JOSEPH V. GRAHEK EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PITTSBURGKU. 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., at Sixth Avenue, Pittsburgh, Pa. IV. Pogovor s majhno deklico? Ko sem prišel navzdol po stop- • nieah, sem srečaf majhno deklico, j ki je bila najbrž tudi rodu Popeč- i njevih. — Poslušaj, pučka. — sem jo j vprašal. — Francozi nimajo ot- j rok. Kaj naj storijo, da bodo ime-li otročičke? Dotaknila se je s prstom spod-; nje ustniee in se zamislila. — Ali pa imajo papane in ma-1 me? • — Da, vidi«, to bi se pa mogo-1 če še lahko dobilo. --No, vendar. Potem bi pa lah-' ko. — Namreč? — Vidiš, tako.se to napravi. — Dajva se usesti na stopnice. Kako ljudje U [PRAVA anferiške zakladnice v Wasliingtonu je na vprašanje lšKdo je skopuh?" odgovorila takole^: Skop je oni, ki od vsakega dolarja pristedi <10 centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prlštedi 20 centov ter od ostalih za-priJvi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene. Zapravljiv je oni ki sploh nič nc prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene. Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države. Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vas denar dnevno na razpq]ago za nepričakovane potrebe. Vloge na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" u obrestujejo pri nas po 4%. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke f&SffiSt. 11- MAJA W*, SOSEDNJA HISA. A. C. GREEN. Za "Glas Naroda" prevel G. P. 2 (Nadaljevanje.) (V bi ne bila tako urna. bi zaprl vrata pred mojim noso-m. a jaz srni pa#prehitela. Skočila sem v hi£o. V na.slt*dnjem trenutku j«- omahnila postreinica na tla. nezavestna. Ta dogodek je 5e bol.i razkaeil policista. R»*kel mi je. naj dvignem nezavestno žensko ter j<» povlečetn preko veie. Kakor hitro pa sem. dospela do vrat spre-i jrmne sobe, se mi je nudil pogled, ki je bil tako grozen. da mi je j omahnila nezavestna ženska iz rok ter tpadla iia tla. V poltcmi nekega kota. — kajti luč je prihajala v sooo le sko-j /i vrata, skozi katera s«-m prišla. — je lahko človek razločil posta- ! v > /..-tiske .ki je bila napol pokrita s preubrnjenim pohištvom. Vi- j det i je bilo U* razprostrti ruki ter krilo. Ob pogledu na te okorenele ; ude ni m<>|_»»*l človek inalo dvomiti, tla j*'-bila ženska mrtva. • Čutila som. kako me jnjla^oa slabost ob ttni nepričakovanem j. .gl. t t«-r poklicala policista, ki ni vedel. Električni lonci za lim. Lim je treba imeti pravilno 2mešan v električnem loncu iia lim. Lim se nikdar ne s trd i in ne zapali. Za dobro izdeljavo in šte-denje se poslužujte električ-iiega lone a za lim. The Xevv York Edison Company rAt Tour Service Electric Heating Bureau . 130 East 15th Street Phone: Stuyvesant 5600 (Extension 33") 10 tako v klasje kakor po vojni, j že prepozno. dam' Saxonia. Cherbourg: Thuringia. Cherbourg in Hamburg. 16. Junija: Homeric. Cherbourg: Orca, Cherbourg in Hamburg. Pres. Arthur. Cherbourg in Bremen; Rotterdam, Boulogne. Na te in enake naekie bodo de- Andania. Cherbourg. ! 22. maja: Cherbourg; Pittsburgh, lave I prisiljeni, delati še tO sezo- Aquitanla. Cherbourg, n i po-pogojih, ki jim jih bodo' 23. maja: 1 France. Havre; Zeeland. Cherbourg; (l-kfirah delodajalci, Ne to sezono j Thyrrhenia, Cherbourg in Hamburg pravimo, potem pa bodo lačni in I . Bremen. iTgani morali zapustiti domači' ma!*:. . 1 I Manchuria. Cherbourg eraj ter iti po svetu iskati krilila; Mount Clinton. Hamburg. za sebe in svojo družino. Deloda- ialei pa bodo uživali «ad njih dela n truda. Ako htn-ejo to prepre- e'ri. se morajo organizirat i v svoji 26. maja: Homeric, Cherbourg, "•hArbourg In Bremen. In Hamburg; Pres. Roosevelt, Zunaj je naraščal hrup in v istem trenutku je zapel zvonec pri J strokovni 29. maja: Mauretanla..Cherbourg: Reliance, Cher--- - pKHirg In Hamburg; Canopic, Cherbourg; rganizaeiji ter .71 izro- Rremen< Eremen. vratih. To so zastopniki oblasti,. — je rekel policist. — Pojdite naj posveti svo mrtve ženske. Pomaga hitro vi tal a med poz >rnost. neosvi«sčeiii postrežnici ali j tu odprite vrata. i • v. ndar Om tam je mrtva, a ta tukaj živi. Prine-i vode i/, kuhinje ter pojdite nato iskat pomoči, »laz j tn pri /• ni. Kmalu se ji ho vrnila zavest. k«-r jo ze- j (Dalje prihodnjič.) T -j hi s«-m i r n kt .-t«- ostati suma s To.... t3 prekinila zanieljivo t*r rekla: * \<». zakaj p.« u<-Radi mrliča? Zavarujte me pred živi- j mrtvih si* b<»m znala sama ubraniti. i st je postal pozoren. j i. >_;»! i t •• po vod — je rek«*!. — Nato pa pokličite ne-krgj «'-!oveka, ki bo telefoniral policij? po coroner j a in detektiva da/, ne zapustim sob«*, dokler ne pridete ta dva. Sm»-ja!a v.- t«>j p<»v>em nepotrebni previdnosti. Sledila pa s« m svojemu principu. «Ia nikdar ne ugovarjam moškemu, če s. m 1 repričana, da imam prav in ubogala sera ga, čeprav je bilo /.!<• zapustiti tudi za t remit k sobo, ki je vsebovala tako skrivit. — Pojdite v drugo nadstropja. — j«k za klical za menoj, ko sem pila preko telesa ne.zawstne ženske. l*ohitela sum po st'»pnjieah navzgor, planila k oknu ter zakrivala ljudski množici, ki je že zavzemala polovico {-este: — Pokličite polieista. Tukaj se je pripetila nesreča. Policist, ki j»» v hisT. zahteva eoronerja in detektiva. —- Ali je kdo ranjen.' Moški ? Ženska ' N*»kateri so hoteli v hišo. a vrata so bila zaprta. Videla sem. kako j»* p .hitela dee«*k proti nekemu policistu ter vsled tega doli m c vala, da bo pom<>č kniahl dospela. Zaprla sem okno ter šla po vodo. Itila s, m v spalnici neke dame, najbrž najstarejše hčerke Van Ikiriraittsovih. >»oba je bila že par mesecev nezasedena in te- je manjkalo v.sega. kar hi mi nioplo koristiti. Nikakih dišav, katere bi moffla jK>takniti onesveieeni p<»tl nos. Na mizi pa sein našla .-.išo. katero sem napolnila z votlo. S to s»*m pohitela proti vratom. Pri tem pa sem se izpodtatkila ob neki predmet. Pobrala »em ga. » a j t i jaz sovražim vsak nered. Bila je majhna blazinica za šivanke in ijrlr,- Položila sem jo na mizo tep odhitela navzdol. Ženska je še vedno ležala nezavestna na tleh. Oblila sem ji ohraz / n odo in kaj hitro se je zavedla. Sedla je ter hotela odpreti usta. a se pomislila. To se mi je zdelo sumljivo, a sem molčala, kot da nisem ničesar zapazila. Pri tem sem se tudi ozrla v sobo. Policist je stal še vedno na isi. in mestu ter zrl neprestano na truplo, ki je ležalo pred njegovimi nogami. Njegovo obnašanje ni kazalo nobenega čusrva. Nobenega okna ni odprl ter se ni do bodo takoj storili, — sem jo skušala potolaiitil. — Policist eakn le na svojega bišjega ter eoronerja. In če je še živa! Vsa tu stvar jo mora zadušiti! Treba jo je oprostiti. Hočem pomagati pri tem. Dosti sem močna. Ali veste, kdo je ta ženska? — sem jo vprašala, kajti njen glas je izražal vet" sočustvovanja kot bi bilo naravno pri tem dogodku. čeprav je bil strašen. K'lo je* — je ponovila vprašanje ter pomežlknila z očmi. — Kako naj jo poznam? Prišla som v hišo s policistom ter nisem prišla lalje kot stojim sedaj. jZakaj domnevate, da poznam to žensko? da/, srin le postnžnica ter ne poznam niti posameznih imen članov družine. # Zdelo se mi je, da vas je ta žalostni dogodek strašno raz-j buril. se.m odvrnila jaz. — Nezaupanje žensko se mi je zdelo Mimljivo. Postala je naenkrat skrajno previdna. — Kdo bi ne bil ganjen. C*c leži tako ubogo' bitje zdrobljeno pod tako težo? — je rekla. — Policist, pa pozna svojo dolžnost tako dobro, da si niti ne upa odkriti obraba ter pogledati, če je še živa ali /.e mrtva. Prikimala sem ženski, kajti ta protest je bil povsem upravičen. Ničesar pa nisem hotela reči. da ne razkačim policista. Stopila s«m v sprejemno sobo in postrežnica ml je sledila. — I "božiča, ubožica! Sama je prevrnila nase težko omaro. Kako pa je prišla noter? Kaj je hotela v tej prazni hiši? Policist, kateremu so bile oči vidno namenjene te besede, je previdno molčal. Postrežniea se je obrnila proti meni. Jugoslavia irredenta. • I2 Bilj. Takoj po -vojni >*» -se tudi naši »pekarski delavci organizirali pri voji strokovni organizaciji. Po- eti pegajanja za bodočo sezono. I Zadnji čas je, da tudi hiljenskij 30. maja: l^jpland. Cherbourg. (■•iX'karnarji sprevidiio potrebo po1 31 ■ maJ®: 1 1 1 1 Rochambeau, Havre; Finland. Cher- ' rganizaeiji ter Se otresejo stra- sourg in Hamburg; Bayern. Hamburg. vzeti odgovornost za take stavke i ter za delavstvo, ki ni organizirano L11 disciplinirano, vendar bi rada prslabi svojega zaupnika na , i'-- . • 1-1 ~ 1 -1 i, » pejrajanja, a slučajno ni bilo 111-»ledica tega je bila. da so jih la^t- J - J J » J ... . ' . • , « kogar na ra/,pola«ri», ker cela stvaj :iiki opekarn sj»ostovali ter so tuli uspeli napraviti svojo kolek- hu. ki jih vedno tlači k tlom. Danes --e boji.io biti organizirani, ker mi-Iijo, da jih bo g<«podar poslal id dela. .Jutii bomo ili v*;i. Dani prej, dan pozneje, je vseeno. Ali če M vp«"stavili svojo organizaci-j , bi se jim ne bilo potrebno bati. da jih bo del<-dajalec odpustil r^d dfla.. Nasprotno. l>i vsaj vedeli, kaj so zaslužili in koliko morajo dobiti. K. j 19 junija: Mau retail ia, Cherbourg. 20. junija: Soidirz. Premen: Zeeland. Cherbourg; i Conte Rosso. Genoa; Tres. Polk, Cherbourg in Bremen. 21. junija. Roussillon. Ilnvre; Kroonlarnl, Cherbourg: Moi-.nt Carrol, Cherbourg in Hamburg. - 23. Miji*.-?lic. Cherbourp: Lafayette, Havre; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; V >len«lam. Boulogne. 26. J'.nija: Berengari:>. Cherbourg: Reliance. Cher-t«H:rg in Hamburg; Ameiica, G^n-a. 27. junija: r.irjf;. Havre: l^aplaml. Cherbourg: York. Brerrn-n; Pr**!". Gaj-fit*!il. Cherbourg iti Premen. rs. junijar Tyrrhenia. Cherbourg in Hanjburg; M::ni hiir .i. Cherbourg in Hamburg: Hansa. v*h»-rb< L.rg «n Hamburg. 2. Junija: Majestic. Cherbourg; La S.'.vole. Havre •^hio. Cherbourg in Bremen: Ameriri Cherbourg in Bremen; New Amsterdam "•outogne. » 5. junija: P»r«njar)a, Cherbourg; Colombo, — "en aa. "6. junija: Pari*. Hsvre; St. Paul. Cherbourg: Fillmore. Cherbourg !n Bremen \Uv»nta, Cherbourg In Premen. 30. junija: Tus.-ania. Reka: * 'lymplc. Cherbourg: i^'iitf Ver le. tltr.«.; Sa.\f>nia. <"h*-rl»ourc; Hywlnm, Polougn*-- Chicago. Havre; America. Ci erbourg in ifremen. 1. Julija: r-rimt-n, I rnnrn. 3. julija: C't.er! lymti:>*. Cherbourg f»rbita, Cherbourg Adams. Cherbourg In Bremen7 Mount 1 Hamburg- Pres. Hardlrg. Cherbourg Clinton. Cherbourg in Hamburg. . i Bremen; Veendam, B:ta delavec in delodajalec skoti o enakomerno. To pa seveda ni bilo (v> godu delodajalcem, ki so ho-eli imeti svoj mastni dobiček popolnoma na varnem. Delavci so >a, kakor rečeno., vsled tega. ka-j vtur tudi vsJed namere delodajal-i •ev, bližati že tako nizke plače.I ;Topili v stavko. 1 j Kakšne posledice imajo take1 rrste stavk«?, ni potrebno tukaj ....... j i . j , j -- . . jKiudarjati. Končajo navadno z1 Kaj naj ji odgovorim : Nekaj sem vedela od prejšnje noei. a te-f' . . . . - .- , . ... I »blnibami, ki pa jih sie ziv krst ne ga nisem hotela izdati. j , .. ^ , , . . ,.. . ... • 'rzi- Delavci «e vdajajo volji de- Postreznica je mmtem pokleknila poleg trupla ženske ter pričela preiskovati njeno obleko. — Kaj delate tukaj? — je zamrmral policist. — Edinole coroner ima pravico dotakniti se trupla. — .laz ne delam ničesar slabega — je odvrnila ženska. — Hotela sem le videti, kako je reviea oblečena. Nato je vstala ter rekla: • — grem sedaj domov. Kljub temu pa se ni premaknila z meet*. ie opekarne ital janske delavce. Da je bila to -dobro pripravljena igitacija, ni j>otrebno dokazovati* ker govori dovolj jasno dejstvo, la s-> jim šli nezavedni delavci na 'imaniee in da se jim je powreerlo lelno uničiti organizacijo. Sedaj so šele delodajalca začeli , , . . . . . . — ulrihatii po delavstvu. S>edaj lali- d^ade pn kopa- v eni miuuti vas ne 1>česa povzroea dr- avei, koliko tujcev j,m je pnpra- ^^ ^ ^ & ^ mnenje in pritisk ob Čevelj. Dr. Seholl s v-na str< kovna organizacija po- ... . . . ... Zino-potls preprečijo drgnenje in nri- oni.posredovalnice za delo in ko- grejejo pri peci brez rizika, ter tako odstranijo vzrok oCes. Liko so iih pripravili delodajalci ! I>r. Scholl s Zinopads so varne. No- Pri v^ke-ni .Ub^in ^o strašili da Bliža ^ ^.opet poletna sezona in:bene nevarnosti infekcije aH zastrupljeni \sakem 'gioanju so strašili, aa ... , nja krvi, kar je večkrat posledica reza- xredo po Furlane. misleč, da bodo driodajaIcj se pripravljajo, da zo- nja kurjih ^ ali upj(ralke moCnih ii delaA-ci garali zastonj. Delavci, P'"1 re ^ delavstvo Pravil, vsebujočib kisline. predme. in mdusfe'ijalni krrzi, da»iravno ; tov za udobnost noge in zdravil za noge. , ... . - opekamarjem ni šlo še nikdar žl-1 Prilepite jo — ne bo vež bolelo! je poudariti, dti je J.__^____-- . _ Gkspresna služba v EVROPO! "D K DNA odplut-ja ob sotHttah. Tarniki odplujejo s pomolov in -4 Hoboken. Veliki hitri parnikl. Dobra hrana — veliki prostori. Potujte udobno na U. S. vladnih parnikih. President Harding ...... 13. maja George Washington..... 19. maja Tresident Roosevelt ..... 26. maja i j S. S. America .......... 2. junija President Fillmore ..... fi. junija President Arthur........16. junija PiSice Elede odplut cen. itd. UNITED STATES LINES 4,"i Broadway New York City Managing Operator* for IT. S. SHIPPING BOARD Nare st v Dubrovnik Reko na novi, krasni in hitri TUSCANIA .... 30. junija V Jugoslavijo u 9 dneh. Viak torek odpluje e<5c» mortkik velik AQUITANIA ................ 45.647 ton. MAURETAMA ............ 30.704 tone 3ERENGARIA .............. 52.022 ton ! RazkoJne katiir.e razreda. 7. iM-l po-i Fteljamj. PrfKrasn«- jedilnice, kadilnice in [ po^ivaliJWa- l*..krlt krov to. Sftanj«-. H«. | mata kuhinja. P«»nvi<\t udot-noat. Brez- skrbnost. ' Nakaznic* denarja ii ■t-m Conard, iz-plačljive v Jugoslaviji hitro, sicurno. ui.no. Za knrte in nasvete vplačajte pri najbližjem agentu v svojem kraju. JUNARD-ANCHOR 25 Broaaway j New Yorn VLAHOV ŽELODČNA . GRENCIC A "'•dajalcev in prredo s povešeno tilavo na delo. Sele takrat se za-eno zave« A, Fin ley vil le. Pa. (10-11—5) Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T7ELIKB važnosti sa potnika Je, * da Je natanko poučea o potnib listih, prtljagi ln drugih stvareh ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskusnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi samo naj bolj&e pa mike, ki imajo kabine v III. razredu. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam pifilt« ker ao tc Va5o korist. Tudi oni, ki Is niso smsrlikl državljani, smejo potovati v atari kra) na obisk In fim Ja dovoljano vrniti se. Na žello dajemo vsakemu tozadevna pojaanla. Kdor iell dobiti sorodnike al) znance iz starega kraja, naj nam pl Se za navodila, kajti Število priseljencev Je opiejena Za potne stroSke Izplačuje po na-tem naročilu Jadranska banka tudi r dolarjih. Frank Sakser State Ban* « Cortlandt Street Nfcw Tart Glavna zastopetva Jaaransks banka AM: C\ v