UČITELJSKI TOVARIŠ
fwT*-
g:	Lasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva ' - - -...... - .... -.........			
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.		Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.	Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ...... dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).	Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
		Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K.		
Počitniški tečaj v Mariboru.
V Mariboru, meseca septembra.
Znano je, da slovensko učiteljstvo ne stremi samo po izboljšanju svojega res slabega gmotnega stanja, temveč tudi po večji izobrazbi. Ono se ne zadovoljuje samo z znanjem, ki si ga je pridobilo na učiteljiščih, temveč si nabavlja po možnostih množico knjig in obilico periodičnih spisov, ki jih marljivo študira. Kdor je bil že kdaj kot gost na zborovanjih učiteljskih društev, ve, da se tam razpravljajo ne le stanovska, ampak tudi druga aktualna vprašanja. „Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem", ki šteje čez 600 članov, je priredila letos prvi počitniški tečaj za slovensko učiteljstvo. Ta se je vršil v dneh 5., 6. in 7. septembra 1910 v mariborskem Narodnem domu. Pisali smo že o tem tečaju ter priobčili tudi njegov vzpored, danes hočemo nakratko objaviti, kako se je vršil.
Ze v nedeljo, dne 4. t. m., so prihiteli učitelji in učiteljice v Maribor; imel se je vršiti prijateljski sestanek kot otvoritveni večer. Ker pa se je učiteljstvo pomešalo med svoje številne znance in znanke neučitelje v raznih prostorih Narodnega doma, ni pravzaprav bilo oficialnega otvoritvenega večera z govori; pač pa prijateljski sestanek v pravem pomenu besede. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj pa se je začelo resno delo.
Učiteljstvo se je zbralo v svetli in zračni mali dvorani v prvem nadstropju, ki je bila izpremenjena v učno sobo. Spredaj oder z mizo za predavatelja, ob strani šolska tabla, po dvorani pa mize in stoli. Na mizah pisalni papir, pripravljen za zapisovanje opazk. Na oder je stopil zvezin predsednik tov. E a j š p , naduči-telj v Ormožu. Pozdravil je v imenu vodstva Zveze predavatelje in slušatelje ter otvoril prvi
slovenski učiteljski počitniški tečaj. Omenjal je, da je tudi počitniški tečaj kakor vsaka dobra stvar dobil precej nasprotnikov. Teh je tudi med učiteljstvom samim. Nekaterniki so odsvetovali tečaj v tem burnem času, ko bije učiteljstvo boj za gmotno izboljšanje, češ, reklo se bo, učitelj in učiteljica imata preveč denarja, da lahko prisostvujeta takim prireditvam. „Mi pa, ki smo se zbrali v tej dvorani, pravimo, ravno ker se bojujemo v zgoraj omenjenem smislu, naj javnost vidi in spozna, da se poteguje slovensko štajersko učiteljstvo ne le za svojo gmotno korist, ampak tudi za nadaljevanje stanovske izobrazbe. Pritrgati si moramo drugod, da prebijemo par dni tukaj, kjer se nam bo gotovo nudila dobra in koristna duševna hrana. Porok zato nam so preda vatelji-strokovnjaki."
Nato je še posebe pozdravil navzočega ravnatelja Schreinerja kot priznanega in poznanega našega pedagoga in prijatelja.
Začel je predavati priljubljeni ravnatelj Schreiner. Izbral si je primerno in važno nalogo, ki pa je tudi precej kočljiva: Seksualna (spolna) pedagogika. Spolna I vzgoja je velevažna; zakaj ravno v letih spolnega razvijanja se ponesreči toliko in toliko mladih ljudi, ki pozneje celo življenje obžalujejo svoje prestopke. Padli so, ker niso bili vzgojeni v to, da bi znali kljubovati spolnim nagonom in mamijivostim. Predavatelj je najprej govoril o spolni etiki, in sicer o pomenu spolnega nagona z osebnega, narodnega in državnega stališča, o nravnosti spolnega življenja in o potrebi spolne vzgoje; nadalje o sedanji spolni vzgoji in nje posledicah, o novih apostolih na polju seksualne vzgoje (n. pr. pisateljica Key itd). Končno je razpravljal o tem, ali je primerno doraščajočo mladino poučiti o spolnem življenju — o telesni utrditvi, o krepki volji in o značaju. Svoje predavanje je razdelil na tri ure, to je vsak dan po eno uro od 8.
do 9. ure dopoldne. Ker bo predavatelj gotovo objavil svoje predavanje, ni nam sedaj namen o tem obširneje poročati. Omenimo le, da je učiteljstvo z velikim zanimanjem sledilo besedam svojega duševnega voditelja na polju vzgoje.
Drugi predavatelj, ki je tudi tri dni predaval po eno uro, je bil sedauji najboljši ma-tematik-metodik, profesor L. L a v t a r. Njegova razprava „Pojmovanje g o n i o -metričnih funkcij" je bila, četudi deloma težavna, vendar izvedena tako, da so slušatelji lahko sledili predavateljevim besedam in njegovemu računanju na tat li ter so dobili vpogled v tozadevno snov. Najprej je razložil, kaj je funkcija, nato, kaj je geometrična funkcija in kaj je kotomerna ali goniometrična funkcija. Nadalje je razpravljal o sinusu, ko-sinusu, tangenti, kotangenti, sekanti in kose-kanti, o goniometričnih črtah in njih merskih številih ter o premembi goniometričnih funkcij s premembo kota.
Sledila je razrešitev pravokotnih trikotnikov. Uvedel je slušatelje v logaritmovanje, jih poučil o Briggsovih logaritmih, o rabi lo-garitmovnikov (poiskanje in izračunanje mantis in karakteristike) ter izvedel več tozadevnih primerov. Tudi to predavanje se priobči v strokovnih listih. Važno je zlasti za one, ki nameravajo delati izpit iz druge skupine za meščanske šole.
Tretje predavanje v ponedeljek je bilo od pol 11. do pol 12., in sicer o pepelu v kemičnem, rastlinskem in gospodarskem oziru. Izborno je predaval profesor dr. P o 1 j a n e c. Imel je na mizi polno kemikalij in je svoje predavanje izdatno podpiral z mnogimi poizkusi. Četudi je učiteljstvu že iz kemije pepel znan, mu je vendar nad vse zanimivo predavanje podalo nov vpogled v to stroko. Imenitno je dr. Poljanec ne le razlagal kemijske sestavine pepela, temveč je zlasti razložil njih pomen za rastlinstvo. Govoril je tudi o umetnih gnojilih.
Popoldne od 4.—6. ure se je vršilo šolsko-higienično predavanje g. dr. A. S c h w a b a , zdravnika v Celju. Pripeljal se za to nalašč v Maribor s svojim zobotehnikom. Higiena zob in ust se sicer dandanes na dolgo in široko razpravlja na ljudstvu namenjenih shodih; o tem predmetu je že velika literatura — ali tako primerno poljudno še nismo nikogar v tej stroki slišali govoriti, tudi se ne spominjamo tako jedernatega spisa brez nepotrebnih prime-sij. Predavatelj pa je tudi nazorno obravnaval svojo temo. Imel je mnogo slik in še več preparatov seboj. V uvodu je g. zdravnik nakratko razložil pojem terminov zdravilstvo, higiena. Nato je omenil, da zlasti oni organi človeškega trupla radi zbolijo, ki so na površju ; zakaj ti so najbolj pristopni bakterijam in sploh bolezenskim klicam. Prešel je na usta, ki so vrata k notranjim organom. Premnogo škodljivosti, namenjenih v pljuča in v želodec, se pri pravem ravnanju pokonča že v ustih. Tvarine, ki pridejo v pljuča in v želodec, se v ustih lahko tako prikrojijo, da so zdravju prikladne. Razložil je anatomijo ust ter končno došel do sledečih pravil: Gledati je na snažnost ust in grla. Priporočal je ustne tablete Pergenol.) Nikdar naj se denar, svinčnik itd. ne devljejo v usta. Ne pij iz skupnih vrčev! Ne jej iz skupnih skled, žlic! Vaje v petju in smehu so priporočati. Kajenje ustom ni škodljivo itd. Omenil je razne ustne in vratne bolezni: difterijo, škrlatico, dušni kašelj, mumps. Ob tej priliki se je podal nekoliko na polje bakteriologije in kirurgije. Obsojal je poljubovanje ter jel razpravljati o zobeh. Pomen zob za lepoto in prebavljanje. Barvanje zob pri raznih narodih. Anatomija zob. Mlečniki, stalni zobje; razlika, higiena teh in onih. Vzroki bolezni zob so prirojeni ali pridobljeni. Razpravljal je o zobnem kamenu, o zeleni barvi zob, o zobnih bolečinah, o zobnem živcu iu njega umoritvi, o „šolah", o fistulah, o skrbutu na dlesnih itd. Poglavje „Higiena
listek.
Slovenska žena.
Eeferirala gdž. abit. KUSOVA na shodu narodnoradi-kalnih abiturientov v Trstu 26. in 27. avg. 1910, (Dalje.)
Govorim naj sedaj o slovenski ženski literaturi! Tu ne bom naštevala in opisovala posameznih pisateljic, ker bi bilo preobširno in je tudi že vsakomur znano. Slovenke pač nismo še producirale tako visokih del. da bi se moglo o njih gcvoriti tudi kje drugje in ne samo pri nas. Zofka |K v e*-d r o v a bi bila edina, ki bi se morebiti mogla meriti po kakem delu z drugimi ženskimi pisateljicami. Znan je njen „M i s t e r i j žene", iz katerega jasno odseva protest proti vsestranski ženski nesvobodnosti. To delo je tudi mnogo vplivalo na probujo našega ženskega življenja. Njena dela, zlasti ona iz prvih let njenega literarnega delovanja, so polna očitne tendence. Iz njih veje feministična, socialistična in svobodomiselna ideja. V poznejših letih pa tendenca izginja in Kvedrova postaja mirnejša karakterizovalka bodisi ženske duše ali življenja iz naroda. Njeni spisi se bolj naslanjajo na opazovanje realnega življenja kakor pa na fan-
tazijo. Slednje se posebno opaža pri F a t u r-j e v i. Hvalevredna pa je samostojnost in lahkota s katero Lea Faturjeva ustvarja svoje umotvore.
Sicer so pa tudi nekatere stvari Pavline Pajkove precej vredne. Ko bi natančneje in v celoti preštudirali njene vodilne misli in opazovali glavne poteze ženskih značajev, bi našli pač marsikaj, zaradi česar bi jo mogli približati vrsti modernih feministk. V onih letih, ko je bil pri nas feminizem znan komaj po imenu, so že P a j k o v i prihajale misli o ženski enakopravnosti. Tudi ona je mela moderni smisel za opazovanje socialnih razmer.
Razvoj časa in duha je pač prinesel druge opazovalne motive. Da govorim samo o ženskah, gledata Lea Faturjeva in Zofka Kvedrova s svojima delima („Amerikanci" in „Iz naših krajev") ljudsko življenje s povsem drugačnega stališča kakor pa študira Pajkova meščanske in družinske razmere v svojih povestih, predvsem v „Arabeli". Slov. pisateljice so po smeri svojih literarnih proizvodov pristašinje svojih sodobnih struj. Turnogradska, Lujiza Pesjakova in Pajkova so bolj romantičnega, idealističnega značaja. V svojih pesmih obravnavajo povečini lirične snovi, v prozi pa ljubezen, družinsko in stanovsko življenje. Novejše
slovenske pisateljice pa študirajo bolj socialno vprašanje ali psihološko analizirajo posamezne čuvstvene utripe človeške duše, kakor je pač moderna slovstvena smer.
V vsaki drugi stroki pa smo Slovenke bolj napredovale kakor v žurnalistiki. Povsod drugje hočemo iti nekoliko paralelno, seveda bolj boječe in nesigurno z drugimi ženami, le naše časopisje je nad vse žalostno. Priznati moramo: žensko časopisje gre pri nas rakovo pot. Le poglejmo njega razvoj 1 — Priobče-vanje spisov po „Zori" in drugod, nato samostojni list „Slovenka", sedaj pa propad. Med takozvanim vrhuncem in prepadom pa dela most reklamni list „Slovenska Gospodinja".
Če bi ne bilo Zofke in pa Faturjeve, bi ne videli v našem časopisju niti toliko, kakor v času Pajkove in Pesjakove.
S početnim zavedanjem slovenske žene se je že zbudila misel za izdajanje samostojnega ženskega časopisa, saj so že Pesjakovo nagovarjali takratni izobraženci, naj bi prevzela uredništvo ženskega lista. Izpolnila se je ta želja šele leta 1897., ko je izšla v Trstu „Slovenka".
To je bil list, ki je napravil v našem javnem razumevanju veliko duševno revolucijo, zakaj zadel je na eni strani na obsolutno versko
parolo, na drugi pa v ozkosrčno liberalno gnezdo. V resnici je bil nastop tega lista jako smel vkljub temu, da se je vendar pokazal časih nekoliko neodločnega, boječege zlasti kar se tiče verskega momenta. Enkrat razmotriva žensko vprašanje svobodno, obravnava svobodni zakon itd., na naslednji strani pa prizna, da bodi „Slovenka" glasilo ne samo narodnega temveč tudi katoliškega ženstva. Nekateri listi poudarjajo, da niso vsi njegovi članki karakteristični za izdajatelje lista „Slovenka" pa sama prizna in potrjuje vsebino svojih sestavkov kot svoje načelno naziranje. Glede feminističnega pojmovanja je zastopala misli splošnega svetovnega modernega ženstva od brezverske Ellen Key pa do katoličanke Vincencine de Felice Lanceloti. To posnemanje in oziranje na tuje [feministke je bilo morebiti tudi vzrok, da so mislile tedanje pisateljice preveč splošno, svetovno, teoretično in premalo specialno slovensko, lokalno praktično. List je imel veliko nasprotnikov, dasi so stali na njegovi strani skoraj vsi tedanji pomembnejši mladi literati. — Po šestletnem življenju je prenehal, z njim pa je pri nas ponehalo tudi oficialno žensko gibanje. Sedanje naše žensko glasilo „Slovenska Gospodinja" je pač ubožno, profanira ga že naslov in založniške okolnosti.	__(Dalje.)

zob", to je kako si ohraniti zobe, se opira na vzroke in na ravnanje z zobmi. Obširno je govoril o snaženju in o plombiranju in zalivanju zob. Vse svoje govorjenje pa je podpiral z nazorih, to je s preparati. Končno je izvajal iz vsega predavanja pravilo: „Skrbi za snažnost zob, daj si zobovje periodično preiskati, nezdrave zobe izruvati, slabo zobovje izpopolnuj z umetnimi zobovi!"
Nad vse zanimivo predavanje je ugajalo navzočnikom, ki so z burnim odobravanjem iz-raževali svojo zahvalo in prošnjo, naj bi dr. Schwab še večkrat predaval v učiteljskih krogih. S tem je bilo izčrpano gradivo prvega dne.
Eazen že omenjenih predavanj g. Schrei-nerja in g. Lavtarja je drugi dan tretjo uro predaval g. dr. Poljanec o interesantnem poglavju iz biologije „Zdražljivost rastlinskih organov." Tako lepo zna predavati le strokovnjak. Zopet je bila miza polna raznih stvari za poizkuse. Videl si razne alge (udeležniki so stanice krasno gledali v mikroskopu), razne dele domačih in tujih rastlin itd. Zanimivo je bilo razlaganje o razločkih med živalimi in rastlinami, o hemotaksi, o tropizmih in o rastlinskih čutilih. Četudi je predavatelj svojo uro precej raztegnil, vendar ni bilo nikomur predolgo in poslušali bi bili še naprej.
Popoldne (dve uri in naslednji dan eno uro) je predaval dr. Pivko. Svoje predavanje „V službi narodoznanstva" je razdelil na dva dela, teoretični in praktični. Baz-ložil je, kaj je narodoznanstvo sploh in njega razvoj pri posameznih narodih. Prešel je nato na slovensko folkloristiko. Navajal je može, ki so se pri nas pečali s to vedo, četudi ne sistematično. Gradiva je že mnogo nabranega, ali ni ga izbranega. Navduševal je navzočnike na delo vtem smislu ter je posebe poudarjal, kako lahko učitelj deluje v folkloristiki. Razmotrival je o sistemu opazovanja in zapisovanja ter o narodopisnem muzeju. V praktičnem delu je prer čital nekaj odlomkov iz svojega obilnega nabranega gradiva iz štirih vasic na Dravskem polju, tičoč se razmerja med sosedom in vasjo. Upamo, da gospod profesor v kratkem objavi svoj spis.
V	sredo, tretji in zadnji dan počitniškega tečaja, je bil popoldan namenjen proslavi stoletnice rojstva našega rojaka Stanka Vraza. Vodstvu „Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" se je posrečilo pridobiti kot predavatelja sedaj naj-temeljitejšega poznavalca ilirske dobe med Slovenci, profesorja dr. 11 e š i č a iz Ljubljane. „I 1 i r s k a d o b a s p o s ebnim ozirom na Stanka Vraza" se je glasil naslov in temu primerno je govoril predavatelj navdušeno s posebnim ognjem čez tri ure brez odmora. Z navdušenjem so ga pa tudi udeleženci počitniškega tečaja poslušali; rekel bi, da so kar viseli na njegovih ustih. Ilirski po-kret je govornik razmotrival v sledečih glavnih delih: 1. Doba 1830—1848: Gaj, Vraz, Pre-šereu. 2. Kraj, (Slovenci, Hrvati, Srbi = Iliri. — Jugoslovani.) 3. Ilirizem dandanes (Slovenci, Hrvati, Srbi — a) po jeziku, b) po veri, c) po pisavi.) Da se je ilirski pokret lažje razumeval, je razpravljal predavatelj o zgodvini jugoslovanski, od preselitve Slovencev, Hrvatov itd. v sedanja bivališča, o Napoleonovi Iliriji, o raz-drapanosti slovanski po letu 1800, o Kolarju itd. Nadalje je premotrival pomen ilirizma v • kulturnem in politiškem oziru, kaj je ta hotel in
kaj je dosegel, o ilirizmu in njega vplivu med Slovenci in o njega protivnikih.
Da je predavanje ugajalo, ni potrebno omenjati.
V	sredo, dne 7. t. m. zvečer, so se zbrali vsi udeleženci „Počitniškega tečaja" in pa profesorji docenti v predavalni dvorani k poslovilnemu večeru. Sestanek je bil prav prijateljski in lep. Govorili so ravnatelj g. Schreiner, predsednik in tajnik Zveze. Ob petju in stanovskih nagovorih se je zaključil I. slovenski učiteljski počitniški tečaj. Ni ga bilo med udeleženci, ki bi bil nezadovoljen z uspehom te prireditve, pač pa so si vsi kurzovci v slovo stiskali roke z devizo: „Na snidenje ob enaki priliko!"
Dr. Fran llešič.
Naš urednik je prejel od g. prof. dr. Fr. Ilešiča, ki je ostavil ljubljansko učiteljišče, to-le pismo:
Dragi mi urednik in prijatelj!
Zahvaljujem Te za prijazne besede, s katerimi si se spomnil mojega odhoda z ljubljanskega učiteljišča. Mojemu odhodu je bil
povod neki čisto konkreten dogodek. Veruj mi, da bi me ozir na mojo osebno korist ne spravil z zavoda, kjer sem z ljubeznijo delal 12 let. Slovensko učiteljstvo pa sme biti uverjeno, da se bom za njega delovanje in življenje brigal tako, kakor sem se brigal doslej.
Ljubljana, dne 25. septembra 1910. ■ Tvoj
Dr. F r. Ilešič. * *
*
Dasi nam je iskreno žal, da ni gospod dr. Ilešiča več na ljubljanskem učiteljišču, vendar nas veseli njegova izjava, da bo še nadalje deloval v prid slovenskemu učiteljstvu.
Tirolec s štiridesetimi leti.
Po dolgih 48. urah sem zopet enkrat prišel v našo metropolo — belo Ljubljano. Eadoveden sem bil, kako izgleda zdaj, ko nima svoje — glave. Srečam prijatelja, ki me po običajnem pozdravu zafrkljivo vpraša, kaj je kaj novega. „Veliko", sem mu odgovoril. „Kaj nič ne bereš? Ali nisi v zadnjem „Učit. Tovarišu" tudi bral, kaj vse je govoril na Sveti gori Državni poslanec g. Jaklič ? Vidiš prijatelj, to je dobro izpričevalo za nas „grešnike", ako vodja Slomškarije javno prizna, da ne ume Ganglovega govora o § 1. drž. šolskega zakona".1)
Ako je pastir tako ubog, kako uboge morajo biti še le ovčice. Pri tem mi je prišla na misel zgodbica, ki se je vršila v kupeju državne ogrske železnice proti Zagreb. Vozil se je po tej železnici Tirolec v narodni noši. Kondukter se je spomnil, da je slišal o omejenosti Tirolcev že marsikatero pripovedko, tudi to, da postanejo Tirolci šele s 40. letom pametni. Veselil se je kondukter, kako si bo med potjo privoščil tega „neumnega" Tirolca. — Ko torej opravi svoje „ščipanje" po vozovih, pride v kupe k Tirolcu. Prijazno ga pozdravi, prisede se in začne pogovor. Govori sem, govori tja in hoče „vleči" Tirolca. A Tirolec mu tako modro odgovarja, da je ubogi ogrski kondukter vedno bolj v zadregi.
Ko ta možiček že ni vedel več, s čim bi še potegnil Tirolca, pa reče: „Gospod, večkrat sem že slišal, da pri Vas na Tirolskem postanejo ljudje pametni še-le s 40 leti."
„O da", odgovori naglo Tirolec, „navadno postanejo pri nas vsi pametni do 40. leta".
„A kaj pa naredite s takim človekom, ki še s 40. leti pameten ne postane?" vpraša nagajivi kondukter.
Tirolec pa mu počasi in razločno pove: „Človek, ki pri nas s 40. leti še ni pameten, postane kondukter na ogrski državni železnici." — Tableaux.
„No in kaj postane pri nas učitelj, kije že 40 let star, a še ne ume Ganglovega govora o § 1. državnega šolskega zakona? — „Slom-škarl" mi hitro seže prijatelj v besedo.
„O ne — premalo! Učitelj, ki s 40. letom ne ume Ganglovega imenitnega govora o § 1. državnega šol. zakona, postane pri nas — državni poslanec S. L. S." — Narazen 1
E pur si muove!
In vendar se vrti, toda ne samo zemlja, temveč tudi naša abstinenca. Sicer počasi, ali redno se oglašajo novi učitelji in učiteljice, ki se hočejo žrtvovati za blagor naše šolske mladine ter s svojim lepim zgledom ji kazati pravo pot, ki do sreče vodi. Zato le naprej, predragi tovariši iu cenjene tovari-šice, za plemenito stvar abstinenčno! Za danes naj še priobčim kitico, ki mi jo je do-poslal goriški tovariš poleg obljube popolne abstinence:
„Alkohol in nikotin praznita nam žepe; prvi je peklenščkov sin, drugi zdravje tepe!"
Vstaja torej celo vinorodna Goriška!
Kadar nas bo večje število, priobčim zdr-žnike in one, ki hočejo trezno uživati božje darove, v „Zlati dobi," ako všeč. Z abstinen-čnim pozdravom
vdani
RudolfHorvat, nadučitelj, Zagorje pri Št. Petru na Krasu.
') Stara pesem, ako mi kaj dobrega naredimo, tega gotovo ne vidi in ne ume pristen klerikalec. Uredn.
Mednarodni jezik in Slovani.
Že par let sem se dogaja, da najdemo v našem slovenskem časopisju kak dopis ali celo navduševalen člančič za mednarodni jezik. Zato mislimo, da je že skrajni čas, da povemo tem mednarodnim „kosmopolitom" enkrat resno svoje mnenje glede te stvari.
V sedanji dobi, ko se bližajo slovanski narodi z namenom, da bi tvorili na podlagi lastnih jezikov in lastnih duševnih in gmotnih pogojev skupno kulturno enoto, smatramo vri-vanje kakega splošnega mednarodnega jezika za škodljivo slovanskim težnjam, kvarljivo razvoju rastoče slovanske vzajemnosti. Sedaj, ko napredujejo Slovani na vseh koncih in krajih, ko se mogočno širi narodna ideja ter dobivajo oni vedno več politiške moči in oblasti, sedaj, ko smo mi Slovani ravno na potu učiti se medsebojno slovanskih jezikov v svrho boljšega sporazumljenja in tesnejše združitve, sedaj torej ničesar za internacionalizem, sedaj se imamo baviti v prvi vrsti edino le s slavizmom! X.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jnbilejska samopomoč. Vljudno opozorim člane, ki še niso poravnali za zadnji slučaj, oziroma, ki imajo še dolg od prej, da to store takoj, kakor pravila zahtevajo.
Predsednik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 9. oktobra 1910, ob poldeseti uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu po naslednjem dnevnem redu;
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene stvari.
3.	Poročilo o XXII. glavni skupščini „Zaveze v Novem mestu.
4.	„Naša Ahilova peta". Predava tov. Blaž Jurko.
5.	Slučajnosti.
Tovariši, tovarišice, zadnje naše zborovanje je bilo komaj sklepčno. Pridite torej vsi! Ne nazaj in navzdol, marveč kviško in naprej bodi naše geslo.	Odbor.
Učiteljsko društvo za celjski okraj. Oni tovariši in tovarišice, ki še niso prispevali za „Obrambni sklad C. in M. družbe", se vljudno prosijo, da blagovolijo svoj prispevek čimprej vposlati podpisancu. Ob enem se lahko vpošlje udnina za tekoče leto. — Prihodnje zborovanje bo, kakor se je določilo, dne 6. novembra t. 1. Podavanja, društvene zadeve, vprašanja, sploh vse, kar kdo želi glede dnevnega reda, naj se blagovoli prijaviti podpisanemu do 22. oktobra t. 1.
F r. B r i n a r , t. č. predsednik.
Goriško.
Učiteljsko drnštvo sežanskega šolskega okraja je zborovalo v prijaznem Ses-ljanu v četrtek, 25. t. m. Dasi leži ta kraj na skrajni pereferiji okraja, je bila pri vsem tem precej lepa udeležba. Bili nismo namreč le mi sami, marveč se nam je pridružilo precej častno število prijaznih tovarišev in tova-rišic iz sosednjega trž. okraja. Poleg tega smo imeli tudi enega jurista v svoji sredi.
Zborovanje je otvoril ob določeni uri predsednik, ravnatelj tov. Ant. Berginec s primernim in interesantnim nagovorom. — Po prečitanju zapisnika nam je tudi povedal na izrečno željo navzočih, da je e. kr. okraj. šol. svet odposlal prošnjo za draginjsko doklado dež. šol. svetu, one pa glede remuneracij za prepisovanje nekaterih aktov se ni moglo upoštevati, ker si je to nalogo nadelo pri konferenci učiteljstvo samo in poleg tega pa je bilo delo preneznatno, da bi se moglo ho-norirati.
Posebno interesanten je bilo nadaljevanje in dovršetek referata „Žena v razvoju kulture" od strani prijazne tov. gdč. Fani Živčeve. Poslušali smo jo od pričetka do konca z največjo pozornostjo, dasi je bilo poročilo precej dolgo in obširno. Končno se ji predsednik toplo zahvali na obilnem trudu in požrtvovalnosti z željo, da nas v kratkim razvedri 8 kakim sličnim, lepim referatom.
Nato čita predsednik Jvlogo „kuratorija slov. gimnazije v Gorici", kjer želi, naj bi izbrali iz svoje srede dva člana v njihov širji delokrog. — četudi je bila vloga poslana od drugače z nami ne simpatizujočih oseb, vendar smo bili v pretežni večini vsi zato, da se podpira to velevažno naše kulturno podjetje, naj pride potem že iniciativa od katere že koli strani. Ker je pa šolska stvar, se čutimo kot učitelji še posebno dolžni podpirati slična podjetja. Po daljši debati pa vendar ni prišlo do volitve, ker nas je bila navzočih le manjšina (tretjina) vseh udov. Odnesli smo tedaj na prihodnje zborovanje, ki bo itak v kratkem, in sicer 17. novembra t. 1. v Divači, v nadi, da se nas tukaj kaj več zbere ter lažje o tem debatiramo in volimo.
Tov. Hreščak vpraša dalje v imenu neke odsotne tovarišice, kako je s kvinkvenijami v uašem okraju. V nekem okraju naše dežele izplačujejo vkljub razsodbi upravne sodnije še vedno od dneva nastopa. Tov. Štrekelj Jos. pojasni kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šol. svetu, da stori on ponovno v tem oziru potrebne korake ter da je pripravljen na lastne stroške iti celo ponovno do upravne sodnije. Vsi izkušeni, odlični juristi, s katerimi je on govoril, so mnenja, da je tu brezdvomna pomota. Bešitev mora biti vsekako učiteljstvu v prilog.
Bavnatelj tov. Ant. Berginec nam poroča dalje, da je prišla c. kr. okr. šol. svetu neka novela glede nekaterih otroških bolezni, kakor n. pr. udušljivi kašelj i. dr. zaradi česar se šol. vodstvom na ta poročila navadno ne odgovarja, marveč se jemlje le v znanje.
Končno priporoča tov. Jos. Štrekelj, naj podpiramo edino le narodna podjetja in to posebno sedaj, ko se kažejo naši narodni nasprotniki taki sovražniki.
Zborovanje smo na to zaključili. Ko smo si pa medtem malo privezali duše, smo šli nekateri z ladjami, drugi peš ob obali občudovat ostaline starih devinskih gradov ter se vračali potem veselo zopet proti domu v svesti, da smo zopet za en veseli dan bogateljši v sredi svojih prijaznih tovarišev in ljubeznivih tovarišic.
Srednješolski vestnik.
** Gimnazijsko poslopje v Gorici.
je pregledovala posebna komisija, sestoječa iz zdravnika dr. Brama, inž. Beinholdsa in mestnega podtajnika Trevisana. Dasi je bilo obče znano, da to poslopje trpi na raznoterih nedo-statkih, vendar ni bilo pričakovati, da pridejo na dan tako kričeči slučaji, kakršne je dognala imenovana komisija. Ne da bi se spuščali v podrobnost komisioualnega zapisnika, naj omenimo samo to, da so konstatirali nevarnost, da se zdajpazdaj zruši strop v dveh sobah. Bavna-teljstvo gimnazija je tudi uvidelo grozečo nevarnosti in je dalo takoj nadomestiti gnile lesene tramove z železnimi tračnicami. Pravcat škandal so stranišča. Zaključek je ta-le: Zavod ima slabo svetlobo, ne more se prezračevati in je v higieničnem oziru absolutno neprikladen za šolsko poslopje. Bazentega bi to poslopje po radikalni prezidavi utegnilo zadoščati za 200 učencev, dočim mora sedaj služiti za 800 učencev, štiri šolske sluge in njihove družine! Tako je ugotovila imenovana komisija. — Na Dunaju zapirajo češke šole zaradi „zdravstvenih" pomanjkljivosti, v« periferiji države pa so razvaline dobre kot učni prostori.
** Realni gimnazij v Celovcu. Kakor poročajo, je naučno ministrstvo sklenilo, ustanoviti v čelovcu realno gimnazijo. Že letos ustanove tri rarede ter jih priklopijo kot para-lelke državni gimnaziji. — V naslednjih petih letih ustanove vsako leto en razrad. Tako bo imel Celovec leta 1915. poleg gimnazije tudi celo realno gimnazijo.
** Nameščena sta na slovenski gimnaziji v Celju kot suplenta Fr. Mravljak od Sv. Antona na Pohorju in Karel Tribnik iz Žreč pri Konjicah. Oba sta naredila zadnje poletje na dunajski univerzi profesorski izpit. — Premeščen je na lastno prošnjo profesor dr. Dolar iz celjske slovenske gimnazije v Maribor, na njegovo mesto pride profesor Beranič iz Maribora.
** Ljubljanska realka v začetku šolskega leta 1910/11. Število javnih učencev v začetku šolskega 1. 1910/11 znaša 548 ; med njimi je 355 Slovencev (nad 61 odstotkov).
Književnost in umetnost.
Važno za nčitelje ponavljalnih šol.
Ker se pričenja čas ponavljalnih šol, opozarjamo cenjene tovariše in tovarišice na „Drugo zbirko prostih spisnih nalog" in pa na „Drugo zbirko učnih slik," Obe knjige sta namenjeni predvsem za ponav-ljalne šole in nudita snovi za vsak šolski okoliš na izbiro. Obe knjigi sta prikrojeni tako, da bodeta dobro služili onim, ki ljubijo tesno začrtano pot do povoljnih uspehov, pa tudi onim, ki si v tem oziru ne dado radi kratiti svobode. Cena prvi knjigi je 1 K 60 h, drugi pa 3 K. Ker se knjigi lahko uvrstita med učit. knjižnico, jih naj nabavi dotični krajni šolski svet, da ne bo trpelo učiteljstvo ob trudapolnem delu v šoli še gmotne škode. Kdor knjigi želi, naj se oglasi Janku Poldku, nadučitelju v Št. Vidu pri Zatičini (Kranjsko-Dolenjsko). Zadostuje samo dopisnica.
Popotnik objavlja v svoji 9. številki to-le vsebino; 1. S.: Obrtne nadaljevalne šole.
—	2. Ivan Š.: Ljudska šola in pouk v gospodinjstvu. — 3. Pavel Flere:v Nekaj o šolski higieni. — 4. Dr. Iv. L a h: Šolstvo za časa reformacije na Slovenskem. — 6. Književna poročila. — 7. Bazgled: Letošnja šolska poročila
—	Šolske in učiteljske vesti — Višješolski vestnik — Bazne vesti — Mala poročila.
70. rojstni dan praznuje 5. oktobra znani slovenski skladatelj, glasbeni ravnatelj g. Fr, Gerbič, Naše iskrene častitke!
Politiški pregled.
*	Skupni državni proračun. Iz Budimpešte javljajo: Na skupni ministrski konferenci se je določilo, da se izdatki za armado v letošnjem proračunu zvišajo za 20 milijonov. Poleb tega pa pridejo v ta proračun še strahovito visoki izdatki, namreč aneksijski stroški v znesku 235 milijonov, od katere vsote odpade na Ogrsko 85 milijonov, in dalje odškodnina Turčiji za aneksijo Bosne in Hercegovine v znesku 54 milijonov. Specialno vojaške zahteve pridejo v proračun za leto 1911.
*	Nov veleizdajniški proces na Hrvaškem? Učitelj Peter Petrovič v Zgornjem Skadru, ki je bil zaradi veleizdajc pri zadnjem zagrebškim veleizdajniškem procesu obsojen na 7 let ječe, z odlokom septemviralnega stola zagrebškega pa pogojno izpuščen na svobodo, je bil, ker se je brez vednosti preiskovalnega sodnika oddaljil od svojega bivališča in ker je imel baje zopet nove veleizdajniške govore, vnovič aretiran in izročen zagrebškemu sodišču.
*	Razburjeni Vatikan. V vatikanskih krogih vlada velike razburjenje, ker se je o priliki proslave 40 letnice osvoboditve Bima po italjanski armadi rimski župan Nathan v svojem govoru dotaknil tudi papeške nezmotljivosti, češ, da ta nezmotljivost pomenja bojkot vsega človeškega napredka.
*	Zmanjšanje števila ruskili praznikov. Iz Petrograda javljajo: Zakonski načrt e zmanjšanju števila ruskih praznikov je našel v državnem svetu malo odziva. Zakonski načrt bo predložen dumi s poročilom, v katerem se poudarja, da ruski trgovski, industrialni in gospodarski krogi silno tožijo na veliko število praznikov — 91 na leto — ki da silno škodijo vseskupnemu gospodarskemu razvoju Kusije.
Obrambni vestnik.
*	Iz Žetal nam pišejo: Dne 22. septembra t. 1. je bil Juri Straus, mali posestnik V Dobrini, občini žetalske župnije, pri c. kr. okrajni sodniji v Bogatcu obsojen na 7 dni zapora, poostrenega z enim postom, ker je na dan opravičbe šolskih zamud svoje hčere tov. nadučitelja M. Sotoška na časti žalil, rekoč, da je z načelnikom „limel" itd. V pritožbi zoper šolsko kazen je na dež. šol. svet pisal neresnično trditev, ki je zopet bila žaljiva za nadučitelja. Za te žalitve je dobil omenjeno kazen.
*	Kaj je pri nas disciplinarni pregrešen ! „Slovenec" (štev. 217.) se jezi na „Učit. Tov.", ker zagovarja in zastopa interese učiteljstva in odkriva krivice in postavolomstva, ki jih uganja dež. šol. svet. Preti celo, da bo dež. šol. svet discipliniral vsakega učitelja, ki piše v „Učit. Tov." I No, le naprej! Seveda oni, ki pišejo v „Slovenca" demagoške notice in ščuvajoče članke k nasilnosti, niti za disci-pliniranje več niso, temveč spadajo v ječo med človeški družbi nevarne hudodelce. — Pa saj so vendar tudi ljudje okolo „Slovenca" uvideli, kake ptiče imajo pri listu, ki jim več škodujejo nego koristijo z gnusnim pisanjem in so jih v zadnjem času postavili tudi pod kuratelo. Pa kar dva najboljša „prijatelja" učiteljstva! Onima gospodoma svetujemo, naj le sebe rajša branita doma, da ne bosta tudi gmotno na slabšem kakor pa da izkušata ščistiti grehe dež. šol. sveta. Le ne razburjajte si živcev, če ste si jih kaj okrepili na dopustu, g. Trseglav.
I „Katoliški" duhovnik-denunciant — obsojen. Župnik Pfajfar v Dražgošah, ki je denunciral tov. Stupico dež. šol. svetu, zaradi česar je tov. Stupica v disciplinarni preiskavi, je bil zavoljo lažnive izjave, ki jo je podal zoper tov. Stupico, obsojen na 50 K globe. Nahujskana fantiča, ki sta po krivem pričala, pa vsak na 24 ur zapora. — De želni Šolski svet in barona Schwarza opozarjamo na to!
Štajerske vesti.
Iz ljutomerskega okraja. Tukajšnji «kr. šol. svet je pred kratkim razposlal na šole v okraju ukaz c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 22. avgusta 1910, št. 27782, ki se z njim šolskim vodstvom naročuje, da bi se pri morebitni uvedbi pouka v deških ročnih spretnostih po upoštevanju krajevnih razmer ozirala zlasti na košarstvo (Korbflechterei). Kakor se poroča v zadevnem odloku c. kr. šol. sveta v Gradcu z dne 9. septembra 1910, št. 3/6355/16/10, je neka uvaževanja vredna oseba, oziroma oblast opozorila c. kr. mini' strstvo za bogočastje in uk na pomen in dobre uspehe pri poizkusni uvedbi košarstva v deških ročnih delih. — Zgoraj navedeni ukaz zasluži res pozornost in, kar je največje važnosti, dejansko izvrševanje. Pouk v deških ro-kodelih se goji v ljudskih šolah z vedno rastočo vnemo. Kar se tiče uvedbe košarstva v njegovo obsežje, moramo konstatovati le golo dejstvo da bi bilo to nekaj ne samo za igračkanje marveč praktično, dobičkonosno delo. Pomisliti pa je še pri tem, da bi deček tudi v poznejšem življenju mogel zaslužiti s takim znanjem marsikatero kronico. Najnavadnejše izdelke iz košarstva potrebuje vsak kmetovalec. Koliko denarja se izmeče za te stvari in končno še se ne dobi od raznih šušmarjev najboljše blago Kako bi poskočil ugled šole in učiteljstva, če bi naš kmetovalec uvidel, da mu šola s takim
>oukom izkuša in hoče prihraniti denar! Saj je baš denar njegova Ahilova peta! Ukaz je torej umesten, hvalevreden; toda vprašajmo se, toliko učiteljev je usposobljenih v košarstvu ? V tem okraju niti eden ni, v drugih okrajih >o najbrž ravnotako. Ce se že zahteva od nas caj pametnega, naj vendar raerodajne šolske oblasti preskrbijo poprej za dovoljno izobrazbo učiteljstva v tej stroki! Kako naj n. pr. ukažem črevljarju, da mi izdela pohištvo, ako se mizarstva nikoli in nikjer ni učil? Nonsens. Ukazuje se nam — bodimo odkriti — vse mogoče, toda naše gmotne mizerije ne izkuša odpraviti noben hudič! Toda učitelji smo pri vsi svoji žalostni usodi ljudje boljše vrste, imamo „dobro voljo" in naposled tudi „meso". Hočemo storiti našemu ljudstvu dobiega, kar se vobče da. Tako tudi tega ukaza ne bomo prezrli; ker pa nam naše šolske oblasti v svoji mačehovski skrbi za nas ne dado priložnosti, da bi se izučili v potrebnem, preden nam kaj dobrega ukazujejo, zato moramo in hočemo za to skrbeti sami, kakor že večkrat. A kako?
Lahko! Pri Sv. Barbari v Halozah
(17 km od Ptuja) obstoji že več let c. kr. državna učna delavnica za košarstvo, ki jo prav spretno vodi in dosega krasne uspehe tamošnji nadučitelj tov. Ant. O g o r e 1 e c. On je vsakemu dobrohoteč tovariš. Prosimo ga tem potom, da še letos tekom meseca oktobra (torej še v počitnicah) priredi pardnevni učni tečaj v košarstvu za učiteljstvo, da se moremo naučiti najpotrebnejšega (elementov) iz te stroke. To bo rad storil in — in hvaležni mu bomo za trud. Deželni šolski svet pa bi naj dal poleg ukaza udeležencem tečaja primerno podporo.
Tovarišem, ki se za košarstvo količkaj zanimate, pa tem potom priporočam, da se tečaja tudi častno udeležiti — vsaj po eden z vsake šole. Ako se pa moj predlog ne realizuje, so ta in podobni upoštevanja vredni ukazi naših šolskih oblastev prazna reč in samo na — papirju. Bazvoju našega šolstva in blaginji ljudstva pa ne koristijo čisto nič!
|F 1 o r i a n u s.
Splošni vestnik.
Poverjenike Slovenske Šolske Matice
prosimo, da pobero letnino (4 K) za 1. 1910. ter jo z imenikom vred pošljejo društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku, v Ljubljano.
Člane Slovenske Šolske Matice iz ljubljanske okolice prosimo, da pošljejo letnino vsak zase ali pa tudi več skupaj naravnost blagajniku Jakobu Dimniku v Ljubljano.
Listnica uredništva.
A. L. v K.: Kadar končamo ta listek, pride Vaš spis na vrsto.
Od splošne draginje nezadeta je
ostala najfinejša izmed vseh žitnih kavinih vrst, namreč Franckova Perl-ržena kava z znamko ,Perlro". — Ta priznano izbor na vrsta se dobiva pri vseh gg. trgovcih po '/2, 'A in l/8 kg po poprejšnjih cenah. — Svarilo pred ponaredbami in nujna prošnja, da naj se le originalni zavoji z imenom „Franckov Perlro" in s tovarniško znamko „kavni mlinček" sprejemajo.
3E
3E
Našim rodbinam
priporočamo 52—20
Kolinsko cikorijo
3E
3E
3E
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase
v Učiteljskem Tovarišu. - .
Cez
ga nI!	51-38
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrecno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost	liter K 2*40
] Kabinetna kakovost . . 4*80 Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-11 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
Umetna 1 £ 11 j i <>• o v o z 11 i c a
Fr. Breskvar
v LJubljani 12_8
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjigoveškfh del.
Na večja, dela popusti
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zalog«1» šolskih potrebščin, papirja, zvezkav, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-20
so zopet odprte.
17—15 Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren".
Jakob Šuligoj
urar c. r. drž. železnice Gorica, Gosposka ul. 25
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stenskih ur, budilk i. t. d. :: Zaloga
zlatnine in srebrnine. Zaloga vsakovrstnih 52—10 šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti. Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K ceneji in jamčim za prodani stroj od 5 do
10 let. Prodajam tudi na obroke.
Svarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena
24—15
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
rf v ~ ....
' r -'-V
Mi

do.
Zagreb.



J£wtfj. hnr.-8laT.-daI. dežel.-vlal. ukaz 31. Jul. 1900; St. 3767.
'H
Cenjenim gospodinjam
priporočamo na j tople je
pravi :Franckov: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
V Zagreba.	Varstvena znamk»,
■••\X787i; "' 06L
«iHJ,
Mal položi dar, domu na oltar!
Eabite sami, priporočajte slovenskemu občinstvu in zahtevajte vedno in povsod edino le
družbeno
10—8
toaletno milo, stearinove in paraiinove sveče r korist
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
ki jih izdeluje in razpečava
J. Pilnaček,
e. kr. dvorni tovarnar, Kralj. Gradec-češko.
Odlikovana	38-25
Prva kranjska tverniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigraliie
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Kajvečja tvoriiica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Ebsport v vse dežele.
J • J 9X
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—33
Pozor na
dom učiteljic!
Kandidatinje, ki napravijo v Ljubljani maturo ali zrelostni izpit za učiteljice, najdejo ljubeznjiv sprejem jako blizu učiteljišča pri g. A. Glovvacki, vdovi rudniškega inženirja v Komenskega ulici št. 14., I. nad. na levo. Tudi drugim damam z dežele vpeljanim potom učiteljic je dom na razpolago za isto ceno (K 120 na dan). Za članice znižane cene. 3—3
mmmmmmmmmmmmm
Grricar & lejač-
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za dekliee itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 12—11
WUMSMMMMMK
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(jnžno Češko). 52—22
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere. pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
ISeprlležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-::::::::::,skrbneje.
11 I I I M I 1111 I ■ I I 11111 I 11 I 11

GÖ Ö u
CÖ >
o
CÖ
>m
•r-?> 0 Sh 00 4-J
m
'S? os
ö
0
•i—i
CÖ
•r-JI
>o >
'c?
HIBSISI			
m ü it) Ksal	1	É IÜ	p ü H
¡1		H	
M m	H		i ■ tu
O O
o<
a>
3
®
o< c:
o
o<
CD 0
ts d (D
Rr
o <1
5 2-35
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—33

S3
Ljubljana, Dunajska cestalS
priporoča svojo bogato zalogo 52—3? stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparata
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
lili lini
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike 1 52—31
Modistinja
M Inka Horvat
priporoča ravno došlo veliko izbiro športnih kap, klobukov, praznili oblik in vse potrebščine za modi-44—30 stinje po najnižji ceni. Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
Prva avstro-ogr. c. in kr. prlv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—23
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko
Za šolsko mladino
že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe-	SkladlŠČe Oblek
lerine za dedke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija.	Q# BERNATOVIC	52—26
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. —— Xjj-u.Toijsun.a,, ^Eestnj. trg- šte^r. 5. ——-
.5 *>
o
biO u
CÖ C
u O a,
>C/5
aS C
*o o
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, flchus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—36
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žabi klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
so
C/5
"O O
5T <
3
<T>
O
C/5< «-K
rt>
35-31
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
= kamenarskem mojstru =====
= Ljubljana = Kolodvorska == ulica =