Izhaja vsako drugo soboto.
Velja za celo leto 3 gold. za pol leta gold. 1,60.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip št. 10.
Ljudski Glas.
Inserati: Petit-vrsta, ako so ikrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3krat ali večkrat tiska 3 kr.
Rokopisi so ne vračajo.
Na nofrankirana in pisma brez podpisa so ne ozira.
21. številka.
V Ljubljani dnš 17. novembra.
II. leto 1883.
Od vseh strani dohajajo nam pisma in zagotovila odličnih mož, da se popolnem strinjajo z našimi poštenimi nazori.
To nam daje povod, da navzlic ved-nemu neopravičenemu napadanji od strani tukajšnjega dnevnika „Slov. Naroda11 že danes p. t. občinstvo zagotavljamo,	da
bode „Ljudski Grlas“ tudi prihodnje	leto
izhajal, ter vse naše somišljence vabimo, naj se blagovoljno k naročbi za leto 1884. brž ko mogoče oglase, da zamoremo že zdaj velikost in obliko našega lista za prihodnje leto določiti, kar je, kakor pri vseh drugih časnikih, od števila naročnikov odvisno.
List bode veljal, kakor do zdaj, za oelo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1	„ 50 „
Yredništvo »ljudskega Glasu".
Časopis „Slov. Narod“ — očiten lažnjivec.
Audiatur et altera para.
Premda smo po »Narodovi “ izjavi v št. 252. od 3. t. m. uže v pozabljivost — v deželo, kjer ni muh, ni žurnalbarab — zabredli, ostanemo vendar še s svetom v istej zvezi, kakor do zdaj, in bomo še naprej našim čitateljem prvaško zavijačo, očitno peharjenje ljudstva, nedosegljivo lažnjivost »Slov. Naroda" odkrivali, kateri se nam podoben zdi šnopsarju, kateri se iz ene butike v drugo zaletava.
V	začetku izhajanja našega lista smo si postavili program: ljudstvu koristiti in vse napake in laži, bodi si v domačem ali tujem taboru, odkrivati, in s zadostenjem smemo trditi, da smo vzlic vsakovrstnim oviram našemu programu zmerom zvesti ostali in — kakor so se častiti bralci sami prepričali, vedno le v korist ljudstva in ne, kakor naši prvaški hinavci, za svoj dobiček delovali. Ta notranji čut nas tudi za dalje delovanje krepi in nam pogum daje, da se ne oziramo na naše sovražnike, ker si mislimo: resnica prej ali slej zmaga.
Preden je še prva številka »Lj. Glasu" izšla, so se že naši nasprotniki zoper nas v boj spustili, ker so prav dobro vedeli, da jim nevarnost preti, ker bode naš list resnico pisal in njih laži odkrival. S prva so na tihem zoper nas delali, nas obrekavali, da nijsmo narodni, da smo podkupljeni i. t. d.; ko je pa naš list izhajati pričel, ko smo črno na belo, jasno dokazali, da so nasprotniki naši nesramni lažnjivci, se nas je „Slov. Narod" lotil in nas v svoji abotnosti smešiti hotel. Vse to jim nič pomagalo nij in sklenili so, naš list na vsak način vničiti. Kaj so storili? Razpošiljali so svoje agente po svetu, da so po gostilnah in druzih javnih lokalih naš list trgali, krali, obrekavali in tudi — kar lahko dokažemo — javno zažigali. Toda tudi to jih ni dovedlo do zaželjenega cilja. »Slovenski Narod" alias »Ljubljanski zavijač* pričel je potem v svet trobiti, da list od novega leta 1883. ne bode več
izhajal, ter je poskušal naše naročnike odgovarjati, kar se mu pa tudi ni posebno posrečilo, ker zavedni naši naročniki so se tem bolj našega lista poprijeli. Kaj je bilo torej druzega storiti, kakor s pomnoženo armado boj zoper nas pričeti. Ustanovili so nek listič z imenom »Škrat" alias »revček", ki je imel namen, naš list preganjati. A s tem listom, ki naj bi vsakih štirinajst dnij izhajal — ne vemo ali še izhaja ali ne — so bili posebno nesrečni. Nabrali so skupno le triinsedemdeset naročnikov, in podjetje je nemogoče postalo. Namesto enindvajset dobili so naročniki le en par številk, ker so z drugo pričeli iu menda z vsako peto nadaljevali. Peščica naročnikov je toraj izostala in listič, katerega tudi zarad njegove abotnosti iu slanarij nihče brati ni hotel, leži v — pojemanji.
Vse toraj tem junakom in njih organoma, »Ljubljanskemu zavijaču" in »revčku", pomagalo nij, ker se jo »Lj. Glas" zmerom bolj razširjal in ljudstvu zmerom bolj oči odpiral.
Še eno poskusimo, znabiti česa pomaga, misli si »Sl. Narod" in v svet zatrobi v št. 252.: »Ljudski Glas" je poginil! Duševni siromak je pa v svoji nevolji pozabil, da ima »Lj. Glas" ravno tistega za njega nesrečnega dnč izhajati, ker je svoje izhajanje na vsako drugo saboto, mestu 1. in 16. dan vsacega meseca premestil. Dve uri pred to »Narodovo" novico je naš list uže censuro pri državnem pravdništvu pasiral, in ne malo se je hudobni naš nasprotnik osramotil, ker je tako očitno svojo lažnjivost dokazal. Sicer se je drugi dan izgovarjal, da naš list »nazaj hodi", da smo „podkupljeni“, da so „nemškutarji list podpirali'1 i. t. d., a vse zastonj — on se je osramotil! Kar se pa zadnje njegove trditve tiče, prisilili smo ga k preklicu, katerega je pretečeni ponedeljek moral objaviti.
Kaj in kako bode še zoper nas delal, ne vemo, a toliko je gotovo, da bo prej »Slovenski Narod" poginil, nego „Lj. Glas".
„Narod“ naj si torej prej svoja tla vtrdi, preden jih hoče nam izpodkopavati in naj pomisli, da je „Slovenec“ dnevnik postal, kar je za njega toliko, kakor gotova — smrt! Naročnikov ima itak že malo in še ti zmerom odce-pajo, ker le surove, neslane osobne napade in grde laži prinaša ....
Sicer pa želimo, da bi bila v tej zadevi to naša zadnja beseda. Ako bi pa protivniki naši še ne mirovali, znamo se tudi poslužiti enacega orožja prav amerikanskim načinom in potem postrežemo z — imeni!
Kdo so takozvani prvaki?
Do zdaj smo se večkrat zoper nekatere naše takozvane prvake bojevali, njih lažnjivost in sebičnost svetu odkrivali in kakor pravi narodnjaki ljudstvo pred takim lažinarodnja-štvom svarili, kar tudi v prihodnje storiti hočemo. Polotila se je pa vsled tega nekaterih nevednežev misel, da nijsmo dovolj narodni, in naši prvaški protivniki se trudijo, nas pred svetom za proti-narodnjake razglašati. V prvo moramo vse te nesramne in od nasprotnikov dobro premišljene laži in napade odločno zavračati, v drugo pa hočemo zavednim našim čitateljem razložiti, kdo so oni prvaki, zoper katere se zemrom v prid ljudstva bojujemo in kakšne lastnosti imajo. Beseda »prvak" imela je nekdaj pošten pomen, ker je pomenila narodnega voditelja ali boritelja
za narodno stvar. Ti voditelji so bili nekdaj res značajni možje, ker so se brez ozira na svoj dobiček ali škodo v prid ljudstva trudili in svoje moči le narodu žrtvovali. V teku časa prevzeli so pa vodstvo ljudstva možje, katerim je vse bolj mari bilo, kakor narodni napredek. Zmerom bolj so ti boritelji za narodne pravice svoje dolžnosti zanemarjali in dobili so slednjič vajeti v roke možje, katerim je le njih dobiček in čast na srcu, narod pa imajo le — na jeziku.
Dokler so bili prvi na krmilu, bilo je javno mnenje zanje in tudi mi smo iste zmerom srčno podpirali, ker smo spoznali, da so narodu potrebni, ljudstvu koristni. A žalibog, časi so se spremenili, narodnost se je vedno bolj zgubivala, iskrena ljubezen do mile naše domovine je omolk-nila in srca naših sinov polastila se je le sebičnost, dobičkarija in čestilakomnost. Pač malo jih je še, kateri so v resnici narodni, ker večina naših takozvanih narodnjakov vsporablja narod le za svoje sebične namene in pod krinko goreče narodnosti polnijo si svoje žepe. In tem lažinarodnjakom prištevati se smejo v prvej vrsti naši prvaki. Ti so daleč odstranjeni od božjih in posvetnih postav, le njih čast, njih dobiček jim je mari.
Vprašali boste, kdo jih je voditeljem narodu izvolil? Odgovor: Nihče! Sami so se za prvake ljudstvu vrinili in z vsemi sredstvi na to delali, da so se vtrdili. Vsakemu, ki jim je slavo pel, so hribe in doline obetali, a z nedosegljivo surovostjo onega poteptati žugali, kdor ni v njih rog trobil. Ljudstvu so vže obljubovali na tem svetu nebesa in si tako njega simpatije pridobivali. Ko so se pa polagoma na trdne noge postavili, ko so gospodstvo prevzeli, pokazali so se v svoji pravi obliki, podobni volku v ovčjej koži. Dokazali so, da jim je ljudstvo prav malo mari, a ker so vendar morali nekaj storiti, da ljudstvo slepijo, pričeli so hujskati narod zoper narod, in gorjč onemu, ki ni ž njimi držal, krstili so ga takoj »nemškutar", kar v prvaškem taboru nekoliko rnenj pomeni, kakor — pes. In kterega za »nemškutarja" proglasč, oni se mora tudi vničiti, ker to je prva prvaška zapoved.
Nemškutar je pa pri njih vsak, kdor je omikan in ne tako surov in neotesan, kakor oni; nemškutar je po njihovem mnenji oni, kateri se ž njimi ne priduša, ž njimi šampanjca ne pije in ne preklinja; nemškutar je dalje oni, kateri zoper tuje narode ne ščuva; nemškutar je tudi oni, kateri slabe lastnosti prvakov odkriva; nemškutarji so konečno vsi oni, kateri prvake spoznavajo in ljudstvu oči odpirajo. S kratka: kdor ni ž njimi, mora zoper narod biti, ker ti mogotci hočejo sami narod biti.
Ni toraj čuda, da se trudijo tudi nas, ki smo jim kakor resnicoljubivi narodnjaki jako neljubi, ker smo jim že marsikatero resnico na uho povedali, za nemškutarje proglasiti, kar se jim pa ne bo posrečilo, ker za nas dejauja govorč!
Iz vsega tu povedanega sledi, da le onemu ime »narodnjak" pristuje, kateri jih v njihovem sebičnem postopanji podpira; to so pa le taki, ki mislijo, da bodo sami enkrat prvaki postali. Zavedni in omikani del ljudstva pa je — kakor smemo s ponosom trditi — z nami, ker smo pravični in pošteui narodnjaki, ki se v prid ljudstva in — v lastno škodo trudimo!
Zakaj trgovski stan peša?
i.
Kakor smo se do zdaj po možnosti na težnje kmetijskega, obrtnijskega in delavskega stanu ozirali in se tudi še bomo, tako hočemo danes — dosledni našemu programu — nekoliko trgovski stan, ki v teh slabih časih splošno z vsemi stanovi jako peša, omeniti in uzroke tega pešanja preiskavati.
Ako pred vsem drugim davke in druga raznovrstna bremena trgovskega stanu omenimo, zgodi se t,o le s tem namenom, da na eni strani važnost in korist tega stanu za državo, na drugi strani pa opravičenje njegovih zahtev oznanimo.	.	,	•	■
Vse, kar trgovec v svoji prodajalni« v roke
vzame, bodi si najmanjši košček papiija, je visoko zadavkano. Noben drugi stan nima toliko različnih davkov plačevati, kakor trgovski. Imenujemo le tiste, kateri teže navadno vsakega trgovca, ti so: pristojbinski, dohodninski, užitninski, poštni davek in carina ali eolnina; dalje pridejo še vsote čolnih, občinskih, deželnih, trgovinskih in šolskih doklad.
Pred par leti je trgovec z enim pristojbin-skim listom (patentom) kupčeval, a zdaj, ko so vse razmere neugodnejše postale, mora za isto kupčijo po štiri do pet dovolenj (koncesij) imeti. Pri takih plačilih seveda trgovec ne more napredovati.
Dalje ne smemo prezreti, koliko trgovca mnogi kolki, katere mora na vsak lačun, ua vsako pobotnico, na vsake kupčijske in kuntne bukvice prilepiti, stanejo. Vse mora kolkovati in če tega s pozabljivosti ali z namenom ne stori, nm ne odide huda kazen v tiikiatnem, oziroma v pet desetkrat ne 111 znesku okrajšanega kolka. Pripeti se pa tudi — in ni drugače mogoče, ker se od trgovca ne more znanje vseh postav zahtevati — da iz nevednosti premajhen ali pravi kolek, ali pa na pravem mestu ne prilepi, in takoj je ostro kaznovan, da mu včasih dobiček celega
tedna po vodi splava.
Kar se hude ko nkurence tiče, smo sicer že v „Lj. Gl." govorili, omeniti pa moramo vender še enkrat veliko škodo za trgovce, prouzročeno po havziranji in po prodajanji na somnjeh. Trgovec ne more od hiše do hiše svojega blaga ponujati, kar havzirar stori, in tako mu marsikatera kupčija uide in kupovalec je še navili ogoljufan. Ravno tako škodljivi so somnji — razen živinskih _ p0 deželi, ker vsled teh domači trgovci, ki imajo enako in znabiti še cenejše blago,
škodo trpe.
S znižanjem poštnega tarifa za zabojke do 5 kil država trgovcem prav nič vstregla ni, pač jim je pa pogubonosno konkurenco pro-uzročila. Vsi listi so zdaj polni oznanil ali inse-ratov inostranskjih trgovcev. Nevideno, nepoznano blago kupuje se zdaj kakor mačka v vreči od židovskih firm po poštnem povzetji. Nobeden pa ne pomisli, da bi enako ali boljše blago, ako bi to, kar za poštne in pošiljatelne stroške izdaja, lahko doma dobil. Kakor nekdaj židovski 27 kr.-bazar na Dunaji, tako cvetč zdaj razpošiljanje petkilnih paketov, in domačin mora gledati, kako tujec dobiček in zaslužek vživa. Ta vpeljava se mora omejiti, ako se hoče trgovcem sploh pomagati.	(Daljo	prihodnjič.]
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane 16. novembra. Da sedajni mestni očetje za prebivalstvo malo storč, je sicer znano, vendar hočem tudi jaz nekaj spregovoriti. Od sv. Petra cerkve do Skaletove hiše ne gori niti ena svetilnica, kar bi bilo posebno o tem času, ko je že ob peti popoldanski uri doč, jako potrebno.
Tudi v Slonovih ulicah smo videli, kako malo
,.«x:	n.ll.nvttilM n o ovoin	IT*	. I *
8. t. m. je voda iz cevke privrela in do 13. t. m. ni to nihče zapazil. Vprašamo: čemu imamo mestnega nadzornika, znabiti le zato, da svojo plačo 900 gld. na leto vleče? Ako se kak meščan pri magistratu s kako pritožbo oglasi, se mu takoj vse obljubi, a nič se potem ne zgodi. Naš župan je res z delom preobložen in ni mu mogoče, na vse strani svojo pozornost obračati, toda to bi potrebno bilo, da bi svoje uradnike ostreje nadzoroval, da pravočasno svoje dolžnosti do nas spolnijo. Ako moramo mi svoje davke za mesto plačevati, mora se tudi mestni zastop na naše želje ozirati. ________________________________ —	b	—
Iz Ljubljane, 13. nov. (Ozidanji nove mestne šole.) Znano nam je, da mora naša srenja oskrbeti novo poslopje za mestno šolo, katera je zdaj v starem licealnem poslopji. Za izselbo bo mesto prejelo zdatui znesek od c. kr. vlade, ker potrebuje celo licealno poslopje za svoj gimnazij.
Mestna gosposka je ravnokar naznanila, da potrebuje prostor za to zgradbo; prostor si želi v Kolodvorskemu ali pa v šolskemu oddelku mesta. Prav tako, tukaj je največ mladine, katera zdaj sedanjo šolo obiskuje. Dvomimo pa, da bi se za to šolo dobil pripravnejši prostor nego je stara vojaška stražnica ali „Hauptwache“ na Valvazorjevem trgu. To poslopje bi si mesto naše v ta namen gotovo lahko in po ceni pridobilo, ne da bi se tako nepotrebno po drugih zatišjih za dragi denar iskalo. Za tem poslopjem je obširno dvorišče, katero bi tej šoli popolno ustrezalo. Se ve, da bo treba sedanjo kolibo podreti in novo, obširnejše poslopje zidati; a po našem zrelem prevdarku ga nij pripravnejšega in cenejšega prostora, kakor je navedeni.
Jako čudno se pa mota mestnega starešinstva štrena, ako se išče v daljavi to, kar je pred nosom, in če bi se naš denar, ki nij samo lastnina izkušenih starašin h, la Hribar po nepotrebnem za prostore dajal, ki nijso nikakor za to, za kar bi imeli biti. Modri mestni očetje, sklenite to,
česar je za mesto prav! Stol se maje!
Narodni učitelj.
Iz Ljubljane 16. novembra. (Demokrat.) Pred nekaterimi leti so pričeli naši ljubljanski prebivalci posnemati šege in običaje iz severnih luteranskih dežel in postavljati o božičnem času takozvane „Kristbaume“, in to privrženci obeh vladajočih strank. Da se s tem običajem nikakor ne proslavlja prihod Odrešenika našega, je menda vsakemu znano, ker drevo, na katerem so raz-obešene sladkarije in vsakovrstna obleka, kakor: kiklje i. t. d., pač nima ne duha ne sluha o pomenu krščanskega dogodka pred več nego 1800. leti. Da se pa s tem devastirajo in pokončujejo mlada drevesca v veliko škodo nam in našim potomcem, pa lahko vsakdo razvidi.
Ker mi v slovenski in katoliški deželi živimo, nam je vsakako mar, da se poškodovanji gozdov enkrat iz narodno-ekonomičuega ozira konec stori, ker se stara naša šega s tem zanemarja in se tudi podpira 'devastacija gozdov. Domače božične jaslice imajo utis do mladostnih src in budijo tudi starim ljudem spomine veselja, primerne resnemu času božiča.
Konečno upam, da ne bodo te besede bob v steno, ker se zanašamo, da bo vendai nas mestni zbor potrebno ukrenil, da se znebimo tujih običajev, ki nijso nam pristojni. Kaj pa porečete Vi na to, gospod Hribar?
Iz Ljubljane 15. novembra 1883. Naše gospode peke jako cenijo pri nas. Uže se je ustanovila njih zadruga in sklenilo se je, bra-ujovcem prepovedati kruh peči. Od tega koraka se pričakuje poboljšanje pekovskega obrta. Gratu-liramo! Ker se pa zdaj hoče vse starikasto v novo prebuditi, želimo i mi, da bi se speklo iz te moke tudi za občinstvo sploh kaj vspešnega, in da bi se po stari navadi tudi vpeljal tarif za kruh
z ljudstvom naj se računi, ki kruh uživa, ne samo s pekom, ki ga peče. Ta stroka obrtnije je bila do zdaj najboljša, dokaz temu premožnost pekov. Gospodje mestni odborniki, storite potrebno za ljudstvo, vsaj vas niso edino le peki volili, večino glasov ste dobili od stradajočega ljudstva. Pekom iz dna srca privoščimo vsikdar blagostanje, vendar pa ne ua škodo praznih želodcev ostalega občinstva.	_____________
lz Koroškega. Berem »Ljudski Glas“ in tudi »Slov. Narod" in reči moram, da mi prvi bolj ugaja nego drugi. Zlovoljnim noticam »Slovenskega Naroda" o »Ljud. Gl." ne verujem, ker poznam hudoben namen »Naroda". Če je to res, da hočejo vaš program podpisati nemškutarji*, je dobro, ker s tem uemškutarija razpade. Vaš program je pošten in želeti je, da bi se vaš list ne samo po vsej Kranjskej, a tudi po drugih slovenskih deželah razširjal. Le tako naprej, zmaga bo vaša. Bolje krivico trpeti, kakor krivico storiti.
* (To je velika laž »Naroda". Vred.)
Domače zadeve.
— (Vprašanje poročevalcu o smrti »Ljudskega Glasu" v »Sl. Narodu" št. 254:) 1.) Kam je prišel o svojem času nabrani denar za Ant. Tomšičev spominek okolu ali čez 400 gld., o katerem je bilo v Mariboru pri zboru dotičnikov občinstvo potolaženo s tem, da so naloženi denarji v privatnem dolžnem pismu? — 2.) Koliko odškodovanja so dobili naročniki »Sršenovi" za tistih 22 številk, katerih nijso prejeli, pa vender plačali? — Ako bi mož ne dal odgovora, ga bomo za ime prijeli.
— (Gospica baronica Marija Win-klerjeva,) hči našega deželnega predsednika, poročila se bode 22. t. m. s c. kr. okrajnim glavarjem gosp. grofom Pacejem.
— (Grof Blagaj) odložil je svoj mandat kot poslanec kranjskega veleposestva.
— (Umrl) je gosp. Fr. Skabernč, c. kr. profesor v Kranji. Pokojnik je bil jako značajen in nadarjen mož in pošten narodnjak. Naj v miru počiva!
— (Črevljarsko podporno društvo) priredi jutri v nedeljo zvečer domačo veselico v čitalniških dvoranah. Ker je čisti dohodek namenjen bolnim društvenikom, je želeti, da bi se obrtniški prijatelji pri tej veselici mnogobrojno udeležili.
— (Dnevnik »Slovenec") bode, kakor poizvemo, od novega leta 1884 naprej v večjem formatu in tudi lepši obliki, kakor do zdaj, izhajal, ker mu nek toliko gradiva dohaja, da mu prostora primanjkuje. Veseli nas, da ta izvrsten časnik tako napreduje. Kaj bodo nek »Narodovci" k temu rekli?
— (Zadnji Brencelj) trdi, da časnik »Narod" nič vreden ni. Tudi mi smo tega mnenja.
Josip Novak, dekan Kočevski f-
V	dan 11. t. m. brzojavila se je v Ljubljano prežalostna vest, da je Kočevski dekan umrl. Ni nam danes mogoče, natančnejši žlvotopis tega prerano umrlega poštenjaka priobčiti, a kar nam je o njem znano, naj tu sledi.
Novak porodil se je 2 5. grudna 1833 na Brezji in je bil sin imovitega kmeta. Po do-vršenej ljudskej šoli podal se je na Ljubljansko gimnazijo, kjer je zmerom jeden prvih učencev bil. V prvej mladosti uže pričala so o vsaki priliki njegova dejanja o onih žlahtnih čutih, katere je pokojnik do svoje smrti ohranil. Kakor tovariš bil je Novak pri svojih sošolcih jako priljubljen, ker je bil jako nadarjen in odkritosrčen Gorenjec. Od njegovih sošolcev imenujemo žalibog tudi prerano umrlega dr. JanezaPestotnika in prvega jezikoslovca slovenskega, gosp. FranaLevstika.
zvezi, in britke solze je rahločutni mož prelil, ko je izvedel, da mu je najboljši prijatelj umrl. Uže kakor dijak je bil zelo vnet za slovensko literaturo in pesništvo, in muogo njegovih duševnih produktov je prišlo na svitlo. Bilje posebno priden dopisovalec v »Novice" in velika podpora ranj-kega dr. Bleiweisa. V Vodnikovem „Albumu“ nahajajo se tudi nekatere njegovih lepih pesnic. Tudi za „Matico“ je delal in povsod priznanje našel. Ko je Novak osmo šolo dovršil, izvolil si je stan poštnega uradnika in stopil je v to svrho k pošti, kjer se mu pa ni dopalo, in baš isti dan, ko je bil poštnim asistentom imenovan, vstopil je v tukajšnji seminar. Potem je bil na deželi za kaplana, in pred trinajstimi leti postal je dekan v Kočevji in škofijski svetnik.
Novak je bil povsod jako priljubljen, in še Kočevarji, kateri navadno z narodnim duhovnom ne drže, obžalujejo njegovo smrt. Umrli je sicer uže delj časa bolehal, a nihče ni mislil, da bode tako hitro po njem. Še pred kratkimi štirinajstimi dnevi nam je Novak, kateri je bil tudi sodelovalec „Lju dskemu Glasu1*, pisal in obljubil, da hoče v kratkem povestico za podlistek našemu listu dokončati in vposlati, kar mu pa ni bilo več mogoče učiniti. Zadnja njegova izvrstna pesen („Pesen starega Triglava11) bila je priobčena v sve-
nostnih dneh v „Lj. Glasu".
Pokojnik je pa uže pred več meseci čutil, da
se mu smrt bliža. Ko je zadnjikrat meseca julija 1.1. bival v Ljubljani, obiskal je tudi našega vrednika, kateremu je bil iskren prijatelj, ter ga naprosil, naj ga spremi do groba doktorja Pestotnika, — rekoč: »Prijatelj, obiskati hočem še enkrat našega prijatelja Pestotnika — menda zadnjikrat." Ko je bil v tistem času na Gorenjskem pri svoji sestri, udovi Počiva 1 n ikovi, katera mu je tudi oči zatisnila, obiskal je še vse znance in se od njih za zmerom poslovil. Tudi svoje farmane je nedavno z prižnice zagotovil, da novega leta dan ne bode več dočakal.
Novak imel je nečaka, devetnajstletnega osmošolca Ignacija Počivalnika, za katerega je prav očetovski skrbel. Kakor petletnega otroka vzel ga je že k sebi na Kočevsko in tam v ljudsko šolo, potem pa v Novomeško in zadnja dva leta v Ljubljansko gimnazijo poslal Dijak izgubil je zdaj največjega dobrotnika, katerega menda nikdar pozabil ne bo.
Pogreb je bil sijajen; od vseh stranij privreli so prijatelji in znanci, da dragemu umrlemu zadnjo čast skažejo.
Novak je bil pač poštena duša in ženijalen mož! Čast njegovemu spominu.
Naj v miru počiva!
Drobtinice.
(Martinovo gosi.) Kakor se iz Beča poroča, sprejeli so Nj. Veličanstvo od židovsko občine, kakor jo to vsako leto navada, takozvano ,,Martinove gosi“. Te gosi oddale so so v cesarski zbornici. Od darovanih 10 gosi pripadate dve na cesarico in po dve na cesarjeviča in cesaričino. Navadno podari cesar on del toga dani nadvojvodu Karolu Ljudevitu.
— (Cesarjevič Rudolf časnikarski sodelovalec.) Lo malokteremu je znano, da jo naš cesarjevič tudi stalen sodelovalec pri nekem v Beču izhajajočem časniku. Svojo dopiso zaznamova z Zadnji dopis je imel naslov: „Opazovanje roparskih ptic".
  ^Davok kneza Iisterhazy-ja) znaša
vsako leto nad 150 000 gld.
— (Ironija.) Pri nekej davkariji na Češkem služboval jo več nego 50 let adjunkt Seli . . . •, zmerom čvrst in trden. Davkarski praktikanti so vedno pazili, kdaj jim bodo prostor napravil in v pokoj žel, toda ta se jim ni hotel ogniti. Minole dni ga pa mraz strese, in po njem je bilo. Praktikanti veseli nad izpraznjeno službo, darovali so mu venec z lepimi trakovi z napisom: „Die dankbaren Prakticanten — ihrem einsichtsvollen Vordormann“ (Hvaležni praktikanti — svojemu »previdnemu predniku).
— (Državnizbor) sklican je v 4. dan grudna 1.1.
— (V rumunskom državnem zboru) je ministerstva načelnik Bratianu izjavil, da je on svetoval kralju, naj na povratku iz Berolina obišče Dunaj, da prepriča avstrijsko vlado, da rumunsko prebivalstvo želi mir in red; on sam je bil v Gostinji in na Du-naji, ter je tam zagotovil, da ljudstvo tako misli, kakor kralj, zavezal se pa za nobeno stvar ni. Naglašal je, da kralj in vlada branita pravice dežele o donavskih vprašanjih tor sklenil z besedami: „Mi smo za mir*. Državni zboj; je brez glasovanja prestopil na dnevni red.
— (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) je priredilo sv. Martina večer domačo zabavo, katere so je udeležilo lepo število dru-štvenikov, med njimi tudi nekaj odličnih njegovih podpirateljev. Zabavalo seje s petjem, govori in tombolo. Gospodarnik, gosp. Vuga, je bral lep govor o koristi narodnih, oziroma podpornih društev, kateri je bil z veliko pohvalo sprejet. Čast. g. dr. Grogorčič je opominjal društvenike, ki imajo majhne otroke, na otročji vrt, ki se v kratkem odpre. Domači pevci so med govori društvo s petjem kratkočasili. Tombola je tudi veliko veselje napravila. Tako so v prav veselej družbi sv. Martina obhajali, in želeti bi bilo, da bi v zimskem času veliko tacih večerov priredili.
— (Izpred sodišča.) Ivan Marušič iz Mirnega pri Gorici, zakonski, obsojen jo bil 12. novembra t. 1. v štirimesečno ječo radi doprinesene sleparije na škodo Ivana Črmelj in Alojzija Zlobec.
— („Edinost“) v svoji številki od 14. t. m. toži, da jo v Trstu preveč odvetnikov. Te dni so zopet tri nove odvetnike v Trst dobili. Živela konkurenca!
— (Čast. g. Sinčičf,) stolni dekan, jo umrl v noči na 13. novembra v Trstu. Pokojni se je narodil v Buzetu v Istri. Bil je dalje časa ravnatelj c. kr. spodnjo realko v Piranu in pozneje ravnatelj tržaškega semenišča (IV. leto). Bil je sošolec zamrlega tržaškega škofa Dobrilo, blagega spomiua. E. I. P.
— (Blagajnik pobegnil.) Mestni blagajnik v Budimpešti je 13. t. m. pobegnil. Zoper njega jo mnogo tožb pri policiji vloženih, ker je stranke z srečkami rudečega križa prevaral.
— (Cerkvoni ropar.) Dnč 8. t. m. oropal je cigan Melles cerkev v Dobri na Ogerskom. Roparja so vjeli in obstal je, da je to uže 17ta po njom oropana cerkov.
— (Frišne črošnje) trgali so v 4. dan t. m., kakor nek korošk list piše, v KOstenborgu na Koroškem. Dotično drevo je toraj letos dvakratni sad obrodilo.
— (Samomor treh s oster.) Pred kratkem skočilo so tri sestre, hčere nekega bogatega trgovca v Benetkah, v morsko valovo. Uzroki so neznani. Mislijo, da je vedni razpor med njimi in očetom uzrok temu koraku bil.
—	(Kmet pri papežu).	Dne	7. t. m. sprejel
je	papež	nekoga kmeta iz Poljskega,	kateri je samo
zato v Rim pripotoval, da poglavarja katoliško cerkve vidi. Revež hodil je tri mosece. Papež ga jo blagoslovil tor mu podelil dve svetinji. Kmet so je zopet peš domov podal.
— (Nesreča pri vojaški vaji.) Na Oger-skem nekje poučeval jo nek podčastnik rekruta v strolanji s puško. V mnenju, da puška ni nabita, jo pomeri na rekruta in pritisne pri petelinu. Puška se sproži in rekrut se mrtev na tla zgrudi.
—	(130 let star mož)	živi v	vasi Trifanešči
v	ruski	Besarabiji. Njegov sin	jo 83	lot star, tega
sina vnuk pa je že vojak. Ta stari kmot, Savčuk se pišo, naselil se je s svojim tovaršem Gergelešijom v tem kraji, ko je bil kraj še čisto zapuščen. Sedaj šteje vas že 130 hiš in mnogo prebivalcev, kateri vsi so pišejo ali „Savčuk“ ali pa „Gergelišij“, ker od teh dveh mož vsi pohajajo. Žlahta „Savčuk“ šteje 50 rodbin. Vsi Savčuki so pridni in pošteni ljudjo in posnemajo starega, poštenega Savčuka, ki jo pri svojih 130 letih še dosti trden.
— (Latinske šole za dekleta) odprli so v Parizu. Krščanski nauk se v teh šolah ne bo poučeval.
— (Krompirju škodljivi mrčesi.) Na Francoskem so majhni, nekrilati mrčesi na s krompirjem nasajeni njivi vse zelišče objedli in s tem ves krompir vničili. Ti škodljivi mrčesi so podobni babici trtne uši. Zna biti, da se tudi že pri nas nahaja.
— (Na Srbskem so vojaki upor zadušili,) odgnali so upornike iz Cestobrodice in Banje ter zasedli Boljevac. Uporniki so razpršeni, mnogo se jih je udalo, ubegle pa preganjajo. Mnogo njih je pa pobegnilo na Bolgarsko, kdor se jim je vzelo orožje in so bili odpeljani v notranjo deželo, mej temi je tudi vodja zajčarskih radikalcev, Lazarevič. Ustanovljena so sodišča, ki bodo upornike sodila. — S tem pa ta drama še ni končana, nastopijo še večje za-pletko, katerih rešitev bo jako težka in osodepolna.
— (Strašen požar.) V nekej tovarni mesta Roubaix je delavec iz neprevidnosti goročo žveplenko na tla vrgel in velik požar prouzročil, ki je vso tovarno uničil in nad štirideset ljudi vsmrtil.
— (Povodenj na Grškem.) Dud 28. ra. m. vtrgal se je oblak in jo vso ravnino med hriboma Olimp in Ossa v morje spromenil. Mesta in vasi v tem kraji so popolnem razdjana. Tudi mnogo prebivalcev je ob življenje prišlo.
— (Most se je porušil) nekje v Kaukazu. Mnogo ljudi in živali, ki so v tem nesrečnem trenutku na mostu bili, je vtonilo. Mostje stal več ko 700 000 rubljev.
Dostavek po zaključku lista.
Mestni zbor jo bajo sklenil v odsek za vžitninski davek voliti tri gg. mestne odborniko, mod njimi neiz-ogibljivega Ivana Hribarja. Mouda bo ta strokovnjak načelnik odsekov, ker si jo to vednost v nekih urah nedavno v Gradci pridobil.
Kakor čujemo, dovolilo so je v ta namen 25 000 gld. iz loterijskega zaklada in jim je dana odgovornost v poslovanji. Vsi odborniki nijso za to glasovali. Ubogo davkoplačujoče občinstvo!
Kam bomo prišli ?
Glede osnovanja novih obrtuijskih zadrug imamo omeniti, da uijmajo razen pekov in krojačev naši obrtniki nobenega veselja, jih takoj osnovati, ker posebno razen pokov nobena stroka obrtnikov od zadrug poboljšanja stanu no pričakuje. Čtije se, da, ako bodo obrtniki prisiljeni se združiti, si bodo vsi rokodelci, ki so s kovinami pečajo (Feuerarbeiter), jedno, in izdelovalci lesnih rokodelstev tudi svojo
osnovali.
Listnica uredništva.
G. J. P. v P.: Vaš dopis nismo priobčili, ker je vse to v denašnjem prvem članku povedano. — G. J. A. v Lj.: Boino videli, če bo na naša vprašanja odgovoril. Ako ne, potem borno ponudjeno Se le porabili. — G. P. S. v K.: Nam nič kaj ne ugaja. Znabiti prihodnjič. — G. Košir: Sprejeli, hvala lepa! — G. G. B. v R.: Tudi Vam lepa hvala. Prosimo še naprej za Vaše prijateljstvo. — G.
S.	V. v K.: Ni za nas! Apage!
Tržne cene v Ljubljani
14. novembra 1883.
Hektoliter banaške pšenice 8 gold. 12 kr., domače 7 gl. 96kr.; ječmen 4 gld. ‘23 kr.; rež 4 gl. 87 kr.; ajda 5 gl. 20 kr.; proso 5 gl. 20kr.; tur-šica 5 gl. 40 kr.; oves 2 gold. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gl. 41 kr.
Oznanila.
Gosp. M. E- Supan na Dunajski cesti v Ljubljani ima veliko zalogo južnega sadja in sladkarij za zimski čas in se p. n. občinstvu priporoča.
Gos. T. Egor na Šentpeterskem predmestji prodaja fino in ceno zimsko blago.
Gosp. G8b*i v Slonovih ulicali priporoča svoje znano dobre in cene ure iz niklja, srebra in zlata.
Kavarna „Fischer“
tik nunske cerkve naznanja, da sledeče časnike za majhen denar iz druge roke odda, i. s.:
1.) «Wiener Zeitung»,	,
2.) »Grazer Tagespost»,
3.) »Deutsche Wacht»,
4.) »Laibacher Wocbenblatt»,
5.) «Kikeriki>,
6.) «Floh» in
7.) «Figaro».
Dobre, fine
kranjske klobase
na debelo in drobno, slaroznani domači izdelki, dobivajo se pri
:i?£ixrli:nl ^Eardser
Gradiške ulice št. 9 v Ljubljani.
NB. Vunanja naročila se cen6 in naglo izvršujejo proti poštnem povzetji. Za pošteno, lino blago se jamči.
%	Naznanilo.	%
jjjb	Dajemo	si	čast	ter	naznanjamo,	da smo izročili	^
uh ^la.TT-m.I zastop g
nP naše družbe za Kranjalco in Spodnje Štajersko gospodu
| Florijanu Roglu I
stanujočemu v Ljubljani.
Dunaj v dan 1. oktobra 1883.	fp
Zavarovalni oddelek prve Dunajske pogrebnike	družbe |
..ENTREPRISE DES POMPES PUNŽBRES'1.	|
Dr. Evgen Herzfeld,	1.	r.	p.	p. Klemens Kautsob,	1. r.	^
Ozirom	na	predstoječe	naznanilo usojam	si častito p. n. občinstvo	naj-	F||
uljudneje pozivati k udeležbi z opombo, da se vzprejemajo naročila na zava-rovanje kapitalij za slučaj smrti sploh, kakor tudi samo na zavarovanje lij' pogrebnih stroškov, in sicer z jako nizkimi premijami in najugodnejšimi pogoji, ter se odškodnine izplačujejo v najkrajšem času, — pri pogrebninah I&J celo že v 24 urah.
V Ljubljani v 4. dan oktobra 1883.	‘feU
j	Florijan Rogi, 1
glavni zastopnik.	^
Usojam se naznaniti, da sem
gostilno ,,pri št. 2“
na št. Peterskem predmestji
v najem vzel. Najboljša vina po 36 in 40 kr., okusna in cena jedila in dobro postrežbo zagotovljam mojim častitim gostom. Prosim torej mnogega obiskovanja moje gostilne. Tudi mrzla jedila, kakor klobase, prešut itd., in opoldanska hrana se tu dobivajo.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Svetlič.
£(l)uf|nmrff
___ Brez te varstvene znamltc, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Mali6u smatrati kot 'ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po <3.r. Hvalič:-«.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-Udu“ > zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi allno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Malldev protlnakl ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani^
Fran. T-u.gr, posestnik v Šmarji p. Celji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poiiiuliljevo (Dorsch)
jetrno
olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz us*- 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne ?™ele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in SQ se uže tisuekrat S1ifh '	,pri	zabasani‘	človeškega telesa glavobolu, otrpnenih
udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnlh boleznih, v skatutiah k 21 kr • jeden zavoj s 6. skatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se lo jedon zavoj. ’ ’
Naročila iz dežele izvrše sc takoj v lekarni pri »samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Izdajatelj 'in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik
r
^ ^ Največji izbir
modernih
osp
od najcenejše do najfinejše vrste!
Batirane sviljene ogrinjače od 40 gld. naprej do čez 100 gld.
Batirane Merino-Sicila-ogrinjače od 35 gld. do 80 gld.
Ogrinjače iz sukna, elegantno izdelane, od 8 gld. do 70 gld.
Paletoti in jaqueti od 7 gld. do 50 gld.
Jope za služkinje od 3 gld. do 8 gld.
Dežni plašči od 6 gld. do 25 gld.
pri
Ernst Stockl u
Kongresni trg št. 2.
m
Vsakovrstne
klobuke za gospode
posebno pa
eillrnpno IrlnhlllfO (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali oUMiullC niuuunc temnorjave, svetlo- ali temnosive, svetlo-ali temnozelene i. t. d., po 2 gld. 50 kr.
Tildo Irlnhillro '»ajnovejši izdelek, rjavi ali črni, dobro blago po HUB KlUUUIttj, 1 gld. 80 kr., najboljši po 2 gld. 20 kr.
Svilnati cilindri, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.
Klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 60 kr.
Dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
i. t. d. i. t. d. priporoča najuljudneje
A. Pribošie
v Ljubljani, Gledališke ulice št. G.
V založništvu
Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a
v Ljubljani je ravnokar izšla na svitlo
Slovenska Pratika
@X>
s