V NASI DRŽAVI. Obljube glede napadov na jugoslo- vanske viake. V Ciiriliu v Švici je v sredini minul&ga tedna zborovala konferenca mednarodne zveze za osebni promet, ki je razpravljala o po-itožbab. Jugoslavije radi napadov na jugoslovanske vlake. Posvetovanj so se udeležile: francoska, nemška, avstrijska, naadžarska, čehoslovaška, švicarska in jugoslovanska železniška uprava. Zbrani zastopniki so sklenili ostre ukrepe, da se preprečijo za bodače.taki primeri. Vse železniške uprave so se mo-rale zavezati, da bodo izvajale najstrožje nadzorstvo in skrb za to, da se onemogoči vtilidtapljenijie peklenskih strojev v vagone. Po izvcabi teh sklepov bo zopet cbnovljen promet direktnih vo'zov po Jngoslaviji. Kmeiijska razstave z državno podporo. Kmeiijsko ministrstvo bo podpiralo prirejanje kme>tijskih razstav, in sicer vinogradniških, poljedclskih, sadjarskih in sočivnatih. Najboljši razstavljalci bodo prejeli nagrade. V Dravski banovini bodo te razstave: v Kranjju, Krškem, Celju in Murski Soboti. V vseh teli krajili dobe odbori za prireditev razstave p.reko banske uprave za vsako razstavo 15.000 Din za nabavo: sctnenja, orodja, diplom in iz teb 15.009 Din sg fcodo podcljevale še tudi nagr?..<.l?. V DRUG.IH BRŽAVAH. BJajsžie sGdeicvanje evrepskih vele- EiL Zadnjič snio poročali o zaključku poscta nemškega kanclerja in zunanjega ministra v Rimu. Sedaij raznaša časopisje v svet vest, da še bosta ta mesec posetila Berlin francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand. Temu zadnjemu obisku frruicoskih državnikov pripisujejo posebno važen pomen. Ob tej priiiki bi naj prišlo med štirimi velesilami: Francijo, Nemčijo, Anglijo in Italijo do jamstva, da ne bo nobena od veselil v dobi 10 let podvzela nob&nih važnejših korakov ne v zunanji, ne v notranji politiki, ne da bi se preij dogovorila z drugimi velesilami. S tako pogodbo bi bil zasiguran mir v Evropi in v tej dobi bi prišlo do tako tesnega sodelovanja med evropskimi državami, da bi bila za bodoi.nost izključena vojna nevarnost. Hcoverjev načit tlejstvo. O H&overjevern odložilnem načrtu plačevanja vojnih odškodnin za eno leto smo že ponovno govorili. Zborovala je zadnje dni v Londonu posebna konferenca strokovnjakov, ki je proučevala načine praktične izvedbe Hooverjevega načrta. Londonska pcsvetovanja strokovnjakov so zaključena ter podpisana in stopijo takoj v veljavo. Mednarodna banka za plačila je že naprošena za praktično izvršitev Hooverjevega načrta. Istočasno kakor Nemčiji se dovoli za eno leto odlog plačil vojnih odškodnin tudi Bolgariji ter Madžarski. JugoBlavija je prcdložila v očigled zgorajni londonski konferenci ugovor, v kate- rem odklanja Hooverjev načrt, dokler ne bo uvedena pri voljino odškodninski banki kreditna pomač za Jugoslavijo v nadomestilo za izgubo, ki jo je prinesla amerilians'ka odložitev plačevanja vojne odškodnine za dobo enega leta. Za ozdravljenje nemikih financ. Po priporočilu baš omenjene londonske konference Nemcem za ozdravljenje financ ne bo le dovoJjeno p-odaljšanje kratkoročnih kreditov, ampak bodo sestavili bančni strokovnijaki velikopotezni (načrt za obnovo nemških financ, za kar bo poitrebno veliko mednarodno posojilo v znesiku 40 milijard Din. Istočasno kalior Nemčija je zašla tudi Madžarska v finančne težkoče, ki se nočejo paleči. Madžarski narod od-klanja v bojazni pred državnim bankrotorn papirna.ti denar in sprejema v plačilo le kovanega, Ljudje so zbegani in kupujejo na debelo: obleko, živila in druge življenjske potrebščine iz strahu, da bi ne nastalo tako pomanjkanije, kakor ga je bLlo občutiti v Nemčiji, ko je izbruhnila finančna kriza. Madžarska stoji na robu propada, ako ne dobi v najkrajšeni času velikega inozemskega posojila, za katerega se že pogaja dalje časa. Neva prijateljska pagodba med Madžarsko in Avstrijo stopi 27. t. m. v veIjavo. Iz španske republiks. Španska vlada namerava izpeljati sgrarno reformo potom posebne odredbe, ker ne morc čakati tako dolg.o, da bi sprejela ustavodajna skupščina po bogznaj kako dolgoveznem prerekaKju zakon o agrarni reformi. Vzrolv za povspešen postopek vlade ije iskati v tem, ker žene olajšanje agrarne reforma revnejše kmečke sloje v revolucijo; na drugi strani pa se bojijo veleposestniki, da jih ne bi ustovotvorna skupščina preveč ostrigla, zapužčajo svojo posest in to lahko dovede do gospodarskega poloma. Po vladnem'načrtu bi naj imela agrarna reforma moč za nasaj, in sicer od 14. aprila t. 1. Višek zasebne lastnine bi znašal 400 ha za pašnike, 300 ha za njive, 200 ha za plantaže v industrijske svrhe in 100 ha za vinograde. Iz Iitdije pred londcnsko konferenco. Že ponovno smo poročali, da bo glavni zastopnik koristi Indije na letošnjih posvetovanjih v Londonu, znani ^oditelj indijskih nacijonalistov Gandbi. Gandhi se pa pred odhodom na Angleško nekaj kuja in izjavlja, da mu v&st ne dopušča, da bi se podal v London, predno se ne spravi z muslimani. Indijski muslimani so namreč sklenili na poscbnem kongresu, da se ne bodo udeležili konferenc v Londonu, dokler ne bodo sprejete njih zabteve po avtonomiji že v naprej vsaij načelno. §fraš§ia poplata na Kitajci so pretrpeli v zadnjih letib vse mogoče grozoto neprestanih državIjanskili vajai, lakote in bolezni. Vse prest?"". trpljenje zadnjih let ni niti senc^gjpram strašni poplavi, ki ie ob- iskala neizmerno Kltajsko zadnje dni. Letos se je obetala zeJo dobra riževa žetev, katero je popo_nonia pokončala poplava kitajskih veletokov. 18 tisoč kvadratnili milj najbolj rodovdtnih polj je pod vodo. Valovije je porušilo nad 4 milijoaie stajaovanjskih biš in 23 milijonov Ijudi je poiimorano v smi*t od lakote. Stevilo smrtnih žrtev se ne da oceniti, a je bog^znaj kako visoko, ker so izginile neštevilne naselbine pod vodo in je v nevarnosti gotovo 50 milijonov prebivalcev. Poplava zavzema ved.no večji obseg-, ker še dežuje. Reke so spremenjene v morja, na katerih plavajo človeška trupla, živali, bišno orodije, dreve&a itd. Voda je celo naplavila krste iz pokopališč, katerib se poslužujejo begunci za rešilne &olne. Med begunci so izbruhnile bolezni in predvsem doslej nepoznana kužna bolezen, ki kosi med izstradanim naradom. Vsi mozemci zapuščajo na vojnih in trgovskib ladjah prizadeta in ogrožena mesta ob veletokih in ob m.orski obali. Dosedaj je poplavljenih 22 neizmerno raK&ežiiiih pokrajin. Prizadeti kraji so popolnoma odre-< zani od sveta in je vsaka p<omoč izključena. Še taisti, ki so se rešili potopa, bodo umrli od lakote. Vlada v Nankingu zasleduje z vojaškimi letali giban|j.e vode in izdaja navodila za izpraanitev ogroženih krajev. Tokratna poplavna nesre6a, ki je zadela že itak upostošeno in izsti-adano Kitajsko, je največja zadnjih 100 let.