(jpž/om Ameriška Domovi ima ETTiTTl m rJtcfci^g; AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 243 National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 19, 1960 PRVI DEL — SECTION I SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. LIX Ameriško lelaio padlo na sredo Monakovega V soboto popoldne okoli dveh je ameriško prevozno letalo s 7 možmi posadke in 11 potniki padlo na sredo bavarske prestolnice na voz cestne železnice, število mrtvilh blizu 60. MONAKOVO, Nem. — Prestolnica Bavarske je zagrnjena v žalcst. Ameriško vojaško prevozno letalo, ki je bilo na poti iz Monakovega (Muenchen) v Anglijo s 7 možmi posadke in 11 študenti, ki so bili na poti k svojim sorodnikom praznovat Božič, je padlo v sredo mesta na voz ce:tne žeeznice, poln potnikov. Moštvo letala in njegovi potniki so bili mrtvi na mestu, ko je letalo zajel ogenj. Mrtvih je pa tudi okoli 40 potnikov o-beh voz cestne železnice. Letalo je imelo težave takoj, ko se je dvignilo. Pifcjc je nemara videl, da se na letališče ne niore več vrniti in je skušal zasilno pristati na znanem There-sienwiese, pa pri tem porušil vrh zvonika cerkve sv. Pavla. Letalo je nato padlo na prometno Bayern strasse. Župan mesta je pozval javnost, naj opusti vsako bučno praznovanje Božiča ob silni nesreči, ki je zadela mesto. Amerika dolži ZSSR ¥ Laasis/. WASHINGTON, D.C. — Združene države so v posebni noti zavrnile vse sovjetske očitke glede z a n e t i tve državljanske Vojne v Laosu in obdolžile Sovjetsko zvezo, da se je s tem, da je poslala v Vientiane orožje, vmešala v notranje zadeve dežele in omogočila vojni spopad. Čete nove zahodne vlade so zasedle glavno mesto Vientiane Po treh dneh precej ostrih bojev. Mesto je močno porušeno, ^ako se je vlada odločila, da bo do nadaljnega ostala v Sannak-hetu v južnem delu dežele. Tja je odletel po zavzetju Vientiane tudi gen. Nosavan, ki je vodil zavzetje mesta. Nosavan je podpredsednik vlade in obrambni biinister. Čete Konga Le in z njim združeni partizan; Patet Lao so se v t'edu umaknili proti severu. To kaže, da vojna še ni končana, da Se je nemara šele dobro začela. Novi grobovi Frances Clements V petek je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici Mrs. Frances Clements z 1594 E. 41 bt. Stara je bila 76 let, rojena v trganjih selih pri Novem mestu, od koder je prišla pred 47 leti. Bila je članica C.F.U. št. 47. Tukaj zapušča moža Franka, doma iz Laz, in sina Franka, v starem kraju, pa dve polsestri in polbrata. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskove-ga pogreb, zavoda v cerkev Brezmade žnega Spočetja ob 9:30, nato na Kalvarijo. Mary Starman V soboto je preminula v Euclid Glenville bolnišnici 68 let stara Mary Starman, roj. Kora-cin, doma s Toplic pri Novem mestu, stanujoča na 20154 Arbor Ave. V Ameriko je prišla pred 50 leti. Tu je zapustila moža Louisa, hčeri Emo Kokel in Josephino Wood, v Sun Valley, Calif., pa sina Charlesa. Zapustila je tudi pet vnukov in tri pravnuke. Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ, Društva Napredek ABZ, Društva Slov. dom št. 6 3DZ, Krožka št. 3 Progres. Slovenk in Kluba Ljubljana. Pogreb bo v sredo popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek na Lakeview pokopališče. Nova vlada sestavljena PALM BEACH, Fla. — Ken-nedu je v soboto naznanil imenovanje Edvvarda Day za glavnega poštarja, s čimer je bilo izpolnjeno poslednje mesto v bodočem kabinetu. V petek je namreč imenoval Douglasa Dil-lona, sedanjega državnega podtajnika, za zakladnega tajnika, svojega brata Roberta Kenne-dya pa za glavnega državnega pravdnika. Važni posveti Danes se bodo pri Kennedyu tod zglasili sen. L. Johnson, izvoljeni podpredsednik ZDA, Sam Rayburn, vodja Predstavniškega doma, in sen. Mansfield, bodoči vodja demokratske večine v Senatu. Razpravljali bodo o zakonodajnem programu nove vlade. John F. Kennedy je s svojo družino tod na božičnih počitnicah. Sodijo, da se bo v prestolnico vrnil šele po praznikih. ----------- taksijem 15% napitnine WASHINGTON, D. C. — ^eki zasebni taksi iz Newar-ka pri New Yorku se je pritoki na davčno sodnijo, ker mu davčna uprava naračunala Več dohodkov, kot jih je pri-javil. Vzela je namreč za pod- ,lSo njegove redne dohodke 1,1 pribila nanje še 15',, češ, je to običajna napitnina za taksije. Mož je trdil, da je 15'< Preveč, sodnija je pa dala j^av davčni upravi. Razsodi-a Je, da uprava lahko smatra . t' napitnino kot normalno običajno. Cloudy Vremenski prerok prari: Oblačno z naletavanjem sne-Najvišja temperatura 29. Eisenhower obrača, adminislracija obme “Izjeme” bo precej zmanjšale število onih članov družin naših vojakov onstran morij, ki morajo ostati doma. WASHINGTON, D. C.— Eisenhower je dal pred tedni nalog tajništvu za narodno o-brambo, naj poskrbi, da pride domov skoraj pol milijona A-merikancev, ki živijo kot družinski člani naših vojakov v tujini. Nalog je naletel na veliko razburjenje prizadetih vojaških družin, kar je rodilo takoj primerne posledice. Vojaška poveljstva so se začela pritoževati na tajništvo, tajništvo je na podlagi pritožb sestavilo nov memorandum o “izjemah.” Izjem je pa toliko, da bo skoraj polovica vojaških družinskih članov lahko ostala v tujini. Podobna usoda vtegne doleteti tudi drug Eisenhowerjev nalog: naj narodna obramba pregleda, kje bi se dala ukiniti oporišča in naj ustavi vse investicije na takih oporiščih. Tudi to je zadelo v živo naše vojaške posadke na marsikaterem oporišču. .Protesti in pritožbe so že začeli prihajati v Pentagon. Eisenhower se lahko tolaži s tem, da se mu kaj takega ni pripetilo prvič in da se bo to Jdogiodilo tudi Kennedy«. ' Odpor prizadetih je razumljiv. Radi bi vse skupaj zavlekli do 20. januarja, potem pa skušali pritisniti na Ken-nedyevo administracijo, naj Eisenhowerjeve odloke prekliče. Bombnik B-52 preletel 10,000 milj brez postanka EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Jet-bombnik B-52 je preletel brez postanka 10,000 milj pri polni obtežbi. Med potjo mu ni bilo treba jemati nikjer dodatnega goriva. (Ko je pristal, ga je imel še 16,000 funtov. Letel bi lahko še 1,000 milj. Ta rekord je dokazal, da naši jet-bombniki lahko dosežejo katerokoli točko v Sov-jetiji in se vrnejo, ne da bi jim bilo treba med potjo računati na dodatno gorivo. Bombnik B-52 leti s hitrostjo 500-650 milj na uro v višini do 60,000 čevljev. -----o----- Macmillan pojde skoro na obisk v dežele Azije LONDON, Vel. Brit. — Sedanji ipredsednik britanske vlade Harold Macmillan rad in veliko potuje. Kmalu po Novem letu namerava iti v Azijo, kjer bo obiskal Malaje, Burmo, Tajsko in Indonezijo. VZROK NA1VEOE LETALSKE NESREČE SE NI POJASNJEN Oblasti se trudijo, da bi z natančno preiskavo dognale, kako je moglo priti do trčenja dveh potniških letal nad New Yorkom pretekli petek. Letali sta padli ,na tla, eno v Brooklynu sredi mesta, drugo na Staten Island. Vsi potniki in moštvi obeh letal so mrtvi. Mrtvih je tudi večje število ljudi v Brooklynu, kamor je letalo padlo. NEW YORK, N.Y. — V sobovo je umrl 11 .let stari Stefan Baltz, ki je ,za 24 ur preživel največjo letalsko nesrečo, kar jih svet pomni. V petek dopoldne okoli pol enajstih sta potniško letalo DC-8 jet na poti iz Chicaga s 84 osebami na krovu in letalo Lockheed Super-Constellation na poti iz Daytona in Columbusa v Ohio s 44 osebami na krovu trčili nekje nad mestom New Yorkom, ko sta se pripravljali na pristanek na letališču La Guardia in Idlewild. Obe letali sta uporabljali za vodstvo instrumente, ker je snežilo in je bila nad mestom megla. Ob 10:37 je DC-8 jet letalo padlo na tla v Brooklynu, Super-Constellation pa nekako ob istem času na Staten Islandu deset milj proč. DC-8 jet je padel v sredo me- .. ■ ---- sta. Ogenj je zajel sosednje hiše, ko so goreči ostanki letala padli med nje. Od 84 oseb je o-stal živ edino 11 let stari Stefan Baltz, ki pa je 24 ur kasneje umil v bolnišnic.! zaradi hudih opeklin v pljučih. Drugo letalo je padlo na nenaseljen predel. Vsi potniki in moštvo so bili mrtvi. V Brooklynu je bilo več oseb, ki so bile v hišah, kamor so o-stanki letala padli, mrtvih in ranjenih. Do včeraj je število žrtev nesreče doseglo že 142 mrtvih, pa še vedno nekaj oseb pogrešajo. Oblasti se trudijo, da bi našle vzrok nesreče. Vsekakor je jasno, da je moralo vsaj eno od letal zgrešiti določeno pot, morda pa celo obe. Običajno letijo letala, ki pristajajo na Idlewild letališču, v drugi višini kot ona, ki pristajajo na letališču La Gardia. Tokrat sta obe letali bili v isti višini. Po predpisih bi morali biti letali med letom drugo cd drugega najmanj pet milj, ko sta se pripravljali na pristanek. Haiie Sslasije se je vrnil na svoj prestol ADIS ABEBA, Abes. — Cesarju Haiie Selasiju zveste čete so pregnale uporno vojaš.tvo, ki je skušalo postaviti na prestol princa Asfo Wassana z novo po socialnih r e f o r mah stremečo vlado. Cesar Halle Selasije je bil ob času upora v Braziliji. Prekinil je svoj uradni obisk in odletel preko Liberije domov. Še pred-no je dosegel svojo deželo, je njemu zvesto vojaštvo upor strlo. Cesar se je včeraj preko Asmare v Eritreji vrnil v prestolnico, da vodnike upora kaznuje. ------o------- — Čile je v pogledu proizvodnje železa prva država Južne Amerike. , Doslej ni bilo mogoče ugotoviti nobenega pravega vzroka, vek, da letala U-2 letijo talko hi- Komunistična fantazija ne pozna nobenih meja ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Fantazija sovjetskih diplomatov ne pozna meja. To so znova dokazali v Združenih narodih. Ruski poslanik Zorin je namreč trdil na seji političnega odbora ZN, da ameriška letala U-2 letajo v Alžiriji nad uporniškim ozemljem in — špijonirajo. Ne pomislijo, da ve vsak člo- PRANJE MOŽGAN SovVcti so baje pripravili a-meriška letalca k priznanju “vohunjenja.” WASHINGTON, D. C. — Iz vojaških obveščevalnih krogov prihaja vest, da so sovjetske oblasti “oprale” možgane ameriških letalcev Freemana B. Olm-steada in Johna R. McKone, ki so ju 1. julija lani izvlekli iz Ba-rentsovega rnorja, potem ko ,;o sestrelili njuno RB-47 letalo. Imenovana bodo baje skoro predistavili javnosti, pred katero bosta pi-iznala, da je imelo letalo RB-47 vohunske naloge in da je bilo sestreljeno nad sovjetskim ozemljem. Vesti iz drugih virov trdijo, da utegne Hruščev ameriška letalca izpustiti takoj, ko bo Kennedy prevzel vodstvo dežele, da bi si na ta način ugladil pot k novim. razgovorom z Združenimi državami. preiskujejo, če so vsi instrumenti na letalih delovali v redu, kot izgleda, ker ni nobeno od letal poročalo o kakih težavah. -----o----- Želite spoznati titovske osvoboditelje? Berite “VETRINJSKO TRAGEDIJO”! — Dobite je pri J. Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio. tro in tako visoko, da so za malo alžirsko ozemlje neuporabna. Sicer pa imajo Francozi svoja lastna letala, ki nič ne zaostajajo za ameriškimi. Saj so jih dobavili celo ostalim NATO četam. Naša delegacija je komunistično sumničenje zavrnila kot nekaj smešnega. V alžirsko debato se pa ni vtikala. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Anton Vogel z 1095 E. 64 St. je St. Vincent Charity bolnišnici srečno prestal že drugo operacijo. Leži v sobi št. 471. Obiski so dovoljeni. , Asesincnt— Tajnica Društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida. Delo F. Goršeta— Božična okrasitev izložbenega .okna Ameriške Domovine je zamisel in delo akad. kiparja g. Franceta Goršeta. — Prisrčna hvala, France! Ne more iz postelje— Mrs. Rose Krall z 1177 Norwood Rd., ki se je nedavno vrnila iz bolnišnice, zaradi bolne noge ne more vstajati, zato tudi obiske le s težavo sprejema. Za božič— V trgovini Frank Černe Jewelry Co. na 6412 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro ur, pa tudi drugih za božič primernih daril. — Več v oglasu! Nov odbor— Our Lady of Fatima Society No. 225 KSKJ ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vodja msgr. Baznik, predsed. E-mil Trunk, podpredsed. Tony Kommovvski, ta j. Josephine A. Trunk, 18008 Schenely Ave., Cleveland 19, O., tel. IV 1-5004. gospodar Joseph Lau-sin, nadzorniki Frances Ho-movec, Antoinette Celesnik, Rose Lausin, za ženske in otroške dej. Vickie Faletič, za šport Bill Janša. Seje so vsako 2. sredo ob osmih zv. v šoli sv. Vida. Pažnja potrebna— Policija opozarja na prometne predpise in na potrebo skrajne previdnosti na cestah tekom praznikov, če hočemo imeti mi in naše družine vesele praznike in srečno novo leto, moramo najprej skrbeti, da jih bomo — živi dočakali! --------------o----- Posebne enote klicane pod orožje v J. Afriki UMTATA, J. Af. — Vlada je poklicala pod orožje večje število posebnih udarnih čet in jih poslala z oddopnimi avtomobili v vzhodni del Pondolanda, kjer vodijo črnci ostro gonjo proti vladi. Imenovani predel je rezerviran za črnce. V njem je vladala napetost že dalj časa. -----o----- Prevrat v Nepalu KATMANDU, Nepal. — Kralj Mahendra je dal prijeti predsednika vlade in njene člane in vzpostavil osebno diktaturo. Tako je kratki poskus demokracije v tej deželi na vznožju Himalaje na meji rdeče Kitajske končal. Pravi vzrok odstavitve vlade Koirale je doslej še nepojasnjen. Še en ameriški kardinal RIM, It. — Papež Janez XXIII. je imenoval Josepha Ebnerja Ritter, nadškofa v St. Louis, Mo., za kardinala. Tako je število ameriških kardinalov doseglo zopet število šest. Zadnje vesti PALM BEACH, Fla — Mrs. Elizabeth R. Smith, znana v političnem in poslovnem svetu K a 1 i f o r nije, je bila včeraj imenovana za zakladničarko nove administracije. Nasledila bo Mrs. Ivy Baker Priest. PARIZ, Fr.— Zahodne obveščevalne službe trdijo, da imajo podatke, da je Sev. Vietnam poslal protivladnim upornikom Konga Le in Patet Lao na pomoč eno svojih lastnih divizij. Zunanji ministri Amerike, Anglije in Francije razpravljajo o tem vprašanju. Če bodo poročila potrjena, potem je skoro gotovo, da vojaške sile SEATO ne bodo stale mirno ob strani in dovolile komunistom utrditve oblasti v Laosu. , Ameriška Bomovsn/i IVI I WO/%-IU—HOIW1F till? St, Clair Ave. — HEndcrson 1-0628 1— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published ...aily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July P^labcr: Victor J. Knaus; Manager an4 Editor: Mary Detovoc naročnina” Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3 00 na leto SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for S month* Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 243 Mon., Dec. 19, 1960 Južne države in naša notranja politika Svoja razmišljanja o zadnjih volitvah bi radi zaključili s par pripombami k pomenu, ki ga imajo južne države naše dežele za našo domačo politiko. Takih držav je po tradiciji ’11-13, kakor jih kdo šteje, toda v naši domači politiki pomenijo veliko več kot njihovo število, njihova gospodarska moč, število volivcev itd. Tak poseben pomen jim daje ameriška politična zggodovina. Južne države se že od državljanske vojne naprej smatrajo kov skupina zase, ki ima do ostahh držav vse kaj drugega kot simpatije. Tam še niso pozabljene vse žalostne posledice državljanske vojne, odgovornost za te posledice nosi seveda po mnenju južnih držav, ves Sever, Vzhod in deloma tudi Zapad. V naši deželi ni nobene druge skupine držav, ki bi bila tako strnjeno povezana med seboj. Niti takoimenovane farmarske države ne držijo tako tesno skupaj. Zato južne države že same po sebi kot skupina pomenijo veliko za našo notranjo politiko, nai volijo tako ali tako. Druga znači'nost južnih držav je njihov enostrankarski sistem. Tam vada demokratska stranka že cele rodove, republikanci so se mogli do sedaj uveljaviti ^amo v posameznih slučajih. Republikanski uspehi niso bili trajni, južni volivci so se prej ali slej vrnili k običajni demokratski stranki. Južni demokratje so vedno nastopali tudi v okviru demokratske stranke kot skupina zase. Pri tem so bili zmeraj zelo občutljivi. Kakor hitro niso ostali demokratski politiki hoteli vpoštevail političnih teženj južnih strankarskih pristašev, so južni demokratje šli p6 svoji poti'in se povezali s politično sorodnimi elementi republikanske stranke. To jim je bilo tem lažje, ker so bili po svoji miselnosti zmeraj bližje repubMkancem kot ostalim demokratom ; eni in drugi so pravi tipi konservativnih politikov. Kako mislijo južni demokratski senatorji in kongresniki iskat? zaveznikov med republikanci tudi v novem Kongresu, smo podrobneje že pisali. Južni demokratje bodo tudi v novem Kongresu jeziček na tehtnici. S komur bodo potegnili, tam bo večina tako senatu kot v predstavniškem domu. Ali bo zmeraj ostalo tako? Zadnje desetletje se je pojavilo par znakov, da Jug ni več trajno tako “politično soli-den” demokratski steber, kot je bili do sedaj. V strankarski strnjenosti južnih demokratov so se začele kazati razpoke, ki so se izražale v tem, da volivci v južnih državah “cepijo” svoje glasove. Ne volijo več samo in edinole demokratskih kandidatov, jih mešajo z republikanskimi. V 1. 1952 in 1956 so na primer volili republikanca Eisenhowerja za predsednika, na drugi strani pa istočasno vse demokratske kandidate za senatorje, kongresnike, guvernerje in člane državnih zakonodaj. Kar je bfo izjem, so potrdile pravilo. Ta tendeca je postala še močnejša pri letošnjih volitvah, kar pričajo sledeči rezultati. Republikanec Nixon je na pri-mre dobil pri zadnjih volitvah v 11 južnih državah 4.6 milijona glasov, dobil jih je skoraj pol milijona več kot Eisenhower 1. 1946. Demokrat Kennedy jih je dobil samo 5 milijonov, torej nekako 10R več ko republikanec Nixon. Jasno je, da bi tega rezultata ne bilo, ako ne bi par milijonov volivcev “cepilo” svojih g'asov med republikanca Nixona in demokratske kandidate za senatorje in kongresnike. Kje je Nixon dobil največ glasov? Po mestih posebno po velikih, volivci na deželi so ostali zvesti stranki. Nixon je dosegel lepe uspehe celo v takih mestih kot sta Dallas in Atlanta. Ali so republikanski uspehi trajni? Odgovor na to vprašanje nam dajo razlogi, zakaj so južni volivci glasovali delno za republikance. Mnogo volivcev je volilo Nixona iz verskih razlogov, le na ta način je Nixon mogel zmagati v državah Florida in Tennessee. Ta razlog nima trajne vrednosti, bo obledel. Mnogo južnih demokratskih veljakov se ni zavzelo za Kennedya, nekateri kot senator Byrd so mu celo nasprotova’i. Torej običajen demokratski prepir v lastnih vrstah. Ta bo obstojal še naprej in koristil iepublikancem. Mnogi južni demokratje so volili Nixona, ker jim ni bil všeč demokratski volivni nrogram. Ta raz log bo ohranil svojo veljavo, kajti demokratje bodo morali zmeraj imeti napredno vo'ivno platformo, ako nočejo zgubiti velikih držav na vzhodu in sredi dežele. Mnogim volivcem ne ugaja demokratski boj za civilne pravice. Ta boj še ne bo tako hitro končan in ga bodo republikanci še dolgo lahko izrabljali v svojo korist. Končno je časopisje v južnih državah bolj vleklo z Nixonom kot z Kennedyem. Tudi ra razlog bo še obstoja! v korist republikancem.’ Izredne važnosti je tudi sprememba sestava prebivalstva na jugu. Jug se hitro industrijalizin. Tja iprihajajo strokovni delavci, tehniki, inteligenca s severa; njim vsem so tuje vse južne tradicije. Na drugi strani se’črnci selijo na sever vzhod in zahod. Število volivcev s samostojno presojo se torej stalno veča, vpliv političnih, voditeljev pada. Vse to govori v prid reputukancem. Južni demokratski veljaki ne gledajo z veseljem v bodočnost. Njihovemu monopolu grozijo nevarnosti od vseh strani: novi črni volivci, ki bodo verjetno bolj ubogali svoje unije kot demokratske magnate, bodo gledali za levičarskimi demokratskimi kandidati; novi beli volivci, ki prihajajo s severa, so navadno “nevtralni,” torej nobena tolažba za demokratske organizacije. Končno pa tisti volivci, ki so do sedaj vodili republikanske kandidate samo za predsednika, lahko volijo tudi republikanske kandidate za senatorje, kongresnike itd. Tak razvoj se ne bo vršil hitro, toda zavreti ga ne bo mogel nihče. Imel bo za našo notranjo politiko velike posledice: južni demokratje se ne bodo mogli več zabarikadirati za svojo konservativno miselnost, ne bodo se mogli stalno upirati združenemu pritisku domačih volivcev iz delavskih in uradniških vrst in demokratov iz ostalih držav. Na drugi strani bodo republikanci lahko začeli s trajno organizacijo svoje stranke na jugu, ako ne bodo spali. Vse to še ne bo jutri. Zaenkrav bo v Kongresu vladala koalicija južnih demokratov in republikancev. Ne bo se dobro počutila, kadar bo mislila na jug, toda sila političnih razmer jo bo silila, da se drži pri življenju. | BESEDA IZ NARODA II F PRAV!TOMC S HRIBA Joliet, II1. — O Miklavževem slavijo 'sveje godove Nilkolaji. Juretov in moj ožji rojak Nick s Center St., svojega godu ne pozabi. Rad povdari, kadar je prevzet od dobre velje povzročene po gotovih pripomočkih, ki se jih Nick rad in z veseljem poslužuje, da drugi radi njegov go-dovni dan pozabijo —on ga pa ne in se zdi, da bi bilo greh, če bi ga pozabil. Nick ima v tem oziru kar prav. Tako je na dan sv. Nikolaja prišlo od njegove strani povelje in povabilo meni in prijat-Iju Juretu, da hdj prideva pdpol-dne k njemu malo povasovat in na pogovorit. Ustregla sva mu, saj tudi on naju večkrat obišče, ko kar prav če greva, je dejal Jure. Storila sva tako. Napočilo ie res kar lepo prijazno popoldne in ker smo mi vsi take vrste “pijontarji,” ki smo na pokojnini in imamo časa dovolj, nam pride čan po dnevi bolj prikladen. To menda radi naših “mladih” let, ker ob večerih postanemo nekam utrujeni in gremo največkrat kar s kurami im petelini spat. Je kar prijetno, pa tudi zdravo tako. Potem glave ne bolijo in bolj sveži smo, če se naspimb dovolj. Nick se s to preizkušeno resnico do zadnjih časov ni strinjal in je večkrat v družbi bahavo izjavljal, da on lahko “cuka” sladko vince tri dni skupaj, če to okoliščine in prilike zahtevajo. A zadnje čase pa pravi, da zdaj ne vs1 traja pri tej trditvi več in da če se ne naspi dovolj, potem ga “maček” nadleguje in opominja ves drugi dan. Z Juretom sva mu rade volje pr.trdila, da je res tako in da je zelo pametno za take “mladce,” kakor smo mi trije, da rajši go-dujemo in proslavljamo godove pc dnevu, ko imamo časa na pre-teg. No, Nickov god smo obhajali kar lepo. Nick je nabavil par funtov lepega debelega kostanja “maroni,” Kakoršnega so včasih v starih letih v Metliki prodajali in pekli. V Novem mestu, kadar smo šli na kak semenj tja, ga je pa na novomeškem placu pekel radati mož, ki so mu rekli “iri-škar.” Za dva krajcarja ga je dal v tistih časih malo plehnato merico. Bil ie pa zelo okusen. Tudi ta, ki ga je nabavil Nick je bil dober. Njegova pridna žena, ga je skuhala. Najprvo je Nick nama pastrugel z okusnimi kranjskimi klobasami, potem pa se s kostanjem za priboljšek. Zahvali smo pa z dobro kapljico in kar lepo in zraven seveda veliko prehitro je potekel čas. Ob uživanju dobrih omenjenih 'Stvari, smo pa kajpada razpravljali o vseh mogočih stvareh in zadevah, kakor taki “diplema-tje,” kakor smo mi trije, znajo. Nick je prinesel na površje vprašanje, kaj ‘črviči in grize” sovjetskega diktatorja Nikito Hruščeva m kitajskega diktatorja Ma0 Tse-tunga. Jaz in Nick sva hitela nekaj pojasniti o tem, a sva bila menda oba v nepravem pojmovanju odnosov in razmer med omenjenima komunističnima diktatorjema. K predmetu se je oglasil nato Jure in je nama spor med Hruščevem in Mao Tse-tungom tako le pojasnil: “O nekem nesoglasju med Hruščevem in kitajskim komunističnem diktatorjem Mao Tse-tungom se govori in piše že par let. Kako resno je to nesoglasje, je seveda malo znano. Ne gre tu za nesoglasje med dvema deželama radi gospodarsko političnih zadev, marveč je to nesoglasje le bolj nekako osebno nesoglasje med dvema komifnističnima diktatorjema, ki vsak po svoje tolmači pravilnost komunističnih taktik, s katerimi in po katerih naj komunizem zavlada in osvoji svet. Gre se za odnose med komunističnim delom sveta in zaipadnimi demokratičnimi deželami Zapada. “‘Pokojni Lenin, oče komunistične revolucije v Rusiji je pro-rckoval, da spopad med komunističnim delom sveta in Zapadom je v bodočnosti neizogiben. To' bo imperialistična vojna, je trdil Lenin, ki jo bo prej ali slej skušal zanetiti Zapad. Tej pre-rdkbi verjame rdeči doktator Kitajske Mao Tse-tung. Tudi pokojni Stalin je bil tega prepričanja. Hruščev in nekateri mlajši so pa prišli v teh novejših časih, do drugih mnenj, v katerih so iznašli in odkrili več novega jedrskega orožja in sil, pred katerim je nevarnost, da pride v kakem spopadu do popolnega uničenja in razdejanja gotovih delov sveta in vseh kulturnih pridobitev, ki so sadovi tisočletnih prizadevanj človeštva. Zato so prišli do nekih zaključkov, da je bolje skušati odnose z demokratičnim Zapadom omiliti z neko strpnostjo in voditi politiko takoimenovanega “sožitja” in “obstoja.” To iz slede, čih praktičnih in jasnih razlogov: Sovjetska Zveza in rdeča Kitajska z ostalim satelitskimi manjšimi državami sta sicer močni, da se branita pred napadem Zapada. Toda v takem spopadu, bi bilo uničenja in raz. dejanje tako veliko, da bi po takem spopadu tudi zmagovalcu ne cstalo drugega kot le razrušen in razbit o vet. Zato je bolj priporočljivo, da se vodi vso propagando in mrzlo vojno podtalno in na mirni tekmovalni gospodarski način skušati nadikri-liti Zapad. To bo cenejše in boljše, so mnenja točasni sovjetski voditelji, ki so zdaj na vrhu. Zato v Moskvi pod Hrušče-vim vodoCvum moledujejo za “sožitje” in povdarjajo, kaj se J bomo grdo glodali, ko je na svetu dovolj prostora za vse, za nas komuniste in za vse druge. Visi lahko sedimo pri eni mizi in upoštevamo drug drugega. Bolhe in uši pa lovimo in zatirajmo vsak po svojo, da ne bodo nas grizle in ujedale. Tako je zdaj nekako vodilo uradne komunistične politike pod Hruščevem vodstvom. Ker tako najbolje kaže. Mao Tse-tung vodja rdeče Kitajske pa vsiraja pri Leninovi prerokbi, da do spopada med komunizmom in Zapadom mora priti prej ali slej. Njemu je sicer malo mar, kako visoke bi bile človeške žrtve in zgube v takem spopadu. Kitajcev je zdaj blizu 600 milijonov in če jih pol pade, bodo še vedno najštevilnejši narod na svetu. Ta stran Kitajcev nič ne skrbi. Drugo je, da Kitajci delajo in snujejo načrte za spopad radi Formoze. To hočejo za vsako ceno in so že leta 1957 skušali izvati spopad, a je Moskva vstra-jala pri trditvi, da čas zato ni zrel. Mao Tse-tung je pristal, a všeč mu pa ni bilo niti ne po volji Vse od tedaj se je ljubezen med Hruščevem in njim ohladila. Hruščev sicer rdečo Kitajsko zagovarja, se za sprejem nje pri Organizacij1 Združenih Narodov (UN) poteguje in zagovarja njene interese, a vse to le bolj na zunaj. Mao Tse-tungu je pa kakor zgleda malo- mar, če sprejmejo njegovo Kitajsko v U. N. ali ne. Hoče in zahteva pa za vsako ceno Formes© in govori se, da predno bi Mao Tse-tung sprejel povabilo za pristop v U. N. bi zahteval Formoso in pa da Amerika odpokliče in se umakne s Formose in tamkajšnega vodovja, kjer čuva in ščiti Čangkajšeka. Tu pri tej točki zna počiti. Pri U. N. so že govorili nekaj, da na to, da bi Čangkajšek za stalno ostal na Formosi, je težko upati. Zato so nekateri svetovali, da naj se Foknoso izroči pod upravo Združenih Narodov (UN). A v Pekingu nočejo o tem ničesar slišati. Peking vstraja naprej, da Formosa je nedeljiva od Kitajske, da njej pripada in amen. Sovjetska Zveza jo v lem oziru na vsej črti podpira in na podlagi pogodbe s Kitajsko iz leta 1950 je Sovjetska Zvzea obvezana Kitajski priti na pomoč v kakšnih takih spopadih. Združene države na drugi strani s© pa zavezane v pogodbi z nacionalistično Kitajsko, ki ji načeluje na Formosi general Čangkajšek, isto braniti v slučaju napada od strani komunistične Kitajske celine. Na podlagi tega, zdaj lahko vidita, da bo šlo vsako “sožitje,” ki ga po komunistično propagira Hruščev po gobe. Kadar bo rdeča Kitajska in če bo udarila na Formoso, jo bomo Ameri-kanci branili. Sovjetska Zveza bo ipa rdeči Kitajski pomagala. Drugega izhoda ni. S tem težkim problemom se to imel boriti naš novoizvoljeni predsednik John Kennedy. Težko. nalogo bo imel. Bog mu pomagaj, da ji b0 kos! Tak spepad kakor zgoraj omenjeno pa b: vžgal obenem tretjo svetovno vojno., Kaj ima svet in človeštvo sploh pričakovati od te, si pa lahko vsak pameten človek predstavlja sam. Taka je podoba tega trenja,” je zaključil Jurp. Ne vem, da bi bilo na mestu še kaj dostaviti k temu od strani Nicka in mene. Jure je dobro povedal in pojasnil vse in z Nickom sva mu hvaležna za res dobro pojasnilo. In ko sva mu to z Nickom tudi omenila je Jure dejal: “Jaz sem pa hvaležen, da sta vzela to lepo na znanje. Posebno Nicku hvala za gostitev in obema pa še hvala za prijateljsko tovarišijo in družbo. O svetem Antonu, pa glej Ti Tone, da se zopet snidemo in se zopet kaj pogovorimo o vsem, kar se okrog nas na svetu vrti in godi.” Tako. Ker sem pa že preveč ■ooooooooooooooooooooooooo Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. g-iMipaaapsoopopoooooooooooo Meniševci so bili tudi politično zavedni ljudje, ampak v pravo smer. Bila je ena najmočnejših postojank katoliške stranke. Liberalci bo jo dostikrat poskušali naskočiti, pa so napade naši domačini vselej odbili, kakor njih predniki Turke. Liberalcev je bilo v vasi toliko, da bi jih lahko na prstih ene roke seštel, pa bi palca niti ne rabili za to. Od povsod so prihajali agitatorji, da bi dokazali Meniševcem, kako so v napačnem, ker niso v “napredni” stranki. Ampak vsak agitator je odšel iz vasi brez uspeha. Tako se je primerilo, da je prišel neke nedelje popoldne liberalni gromovnik na Meniši-jo, da bi pokazal vaščanom pravo pot. Ustavil se je ob spodnjem koritu, kjer je bilo dosti prostora za poslušavce. Ljudje so šli od večernic in agitator je začel tam ob koritu zabavljati čez dr. Korošca in druge vodilne može, ki da so sami koritar-ji in ki skrbe samo za to, da bi prišli čim prej do njih, do korit. Naši gospodarji so nekaj časa poslušali škrica, ki se je pripeljal naravnost iz Ljubljane, se prestopili z ene noge na drugo in se spogledovali, enqeš: prostora porabil s tem, naj končam in bom o čem drugem poročal prihodnjič. Vsem hvala za potrpežljivost in najlepše slovenske pozdrave z našega hriba, ter iskrena božična voščila pošilja vsem, . Tone s hriba. Gallupova sodba o zad-. njih volitvah PRINCETON, N. J. — Znani Gallupov zavod je skušal s poizvedovanjem dognati, kako so se posamezni volivci odločili pri zadnjih volitvah. Njegove številke s© mu pokazale, da so protestantje v glavnem volili tako kot 1. 1952 in 1956. Stevenson je dobil pri njih 37'a zanj oddanih glasov, Kennedy pa 38' < . Pri katoličanih je slika drugačna. Dočim jih je za Stevensona glasovalo samo 51D , je dooil Kennedy 78% katoliških glasov. Judje so dali Stevensonu 35',' svojih glasov, Kennedyu 81%. Črnci so dali Stevensonu 619, glasov, Kennedyu 68%. Beli volivci so dali Stevensonu 11D glasov, Kennedyu 49%. Vpoštevati je treba, da pri volitvah v 1. 1952 in 1956 ni bilo nobenega “verskega vprašanja” in da je takrat igrala glavno vlogo Eisenhowerjeva priljubljenost. M. Jakopič: BOŽIČNA LEGENDA Po poti sneženi stopata dva: Jožef in mati Marija. Polnoč b0 skoraj. Ljudje brez srca. V slemenih ie burja zavija. Marija s težavo premika se. O, Jožef, kje bova obstala, Kotiček si topli poiščiva zdaj, da Sinku mehko bom postlala. . . Na okna in vrata trka polnoč. In Jožef z Marijo prezeba. Ni v mestu prostora. Pojdita od tod! Prositi pri nas ni več treba. In vi mraz so pognali ju trdi ljudj,e, le kdo bo odpiral beračem? Tja v koče poidiva, k pastirjem na vas, tam morda kot dajo gostačem . . . ali naj ga naženemo, zlomka? Pa ga niso1, ampak Vikle, ki je bil med vodilnimi možmi ljudske stranke, in ki je imel zelo strupen jezik, kadar se je pripravil, je zavpil v govornika: “Gaspud, ali ste vi kaj boljši? Prvič ste prišli v našo vas, pa ste že pri koritu! Fej!” Kmetje Sp se spogledali in se na ves glas zakrohotali tem besedam. Liberalni agitator je nekaj časa ves rdeč stal tam ob koritu, potem jo je pa odrihnil iz vasi. Šele, ko se je skril za vogal Krznar j eve hiše so nehale leteti za njim zabavljive. Pravili so, da poohimal ni bilo v vas nobenega liberalnega agitatorja več. X * ❖ :k Kakor je bilo menda povsod, talko je bilo tudi na Menišiji, da so ljudje silno neradi plačevali fronke. Se reče, saj so vedeli, da jih morajo plačati, ampak so jih z marsikatero tipko besedo, ki je letela na davkarijo in na posvetno gosposko vse gor do Dunaja, ki da požre kmetu vse. Kdor je imel gozd je posekal nekaj debel in za fronke je bilo. Pri kakšni hiši je moral rep iz hleva, da je bila davkarija sita. Drugi so že kako obrnili, da so se oddolžili o pravem času, saj so vedeli, da ne izbegnejo na tem svetu samo dvema: smrti in fronkom. Pa se niso Meniševci tako bali smrti, kakor so se fronkarije, ki ni poznala nobenega izgovora ali usmiljenja. Plačaj, ali pa ti bomo zarubili, so bili ukazi. Menda je bil Kržičev Jože, ki se je nekaj opil in šel v davka njo, da bi se pritožil nad krivičnimi davki, ki da so za njegove razmere trikrat previsoki. Davkar v Cerknici je pogledal v gruntne bukve in rekel: “Kaj se pa repenčite, da plačujete preveč! Saj imate grunt, tri krave in dva konja.” “Kakšna dva konja!” izjav! Jože, ki ga je mikalo, da bi u-daril po mizi, ipa si pred cesarskim 1 človekom ni prav upal, “jaz nimam dveh konj, gospodi” Davkar še enkrat pogleda v knjigo in vidi, da je prav govoril. “Dva konja imate, pa je in plačali boste, kakor je tukaj zapisano,” mu je strogo govoril davkar. “Plačal bom že, ker vem, da moram, ampaic da boste vedeli, dveh konj pa nimam, nak, dveh konj pa ne.” “Kako da ne, če je pa tukaj razločno zapisano, da imate dva,” jezlja nazaj davkar, ki ni smel biti ugnan od kmeta v kozji rog, zlasti še, ko je na svoje oči videl, da ima prav. “Veste,” jo rekel Jože, ko je bil že pri vratih, da bo šel iz davkarije, “po mojem bo, pa če obtnete tako ali pq tako. V zmoti ste, k0 trdite, da imam dva konja, ko sta pa obe kobili, obe kobili!” Jože je šel naglo skozi vrata, predno mu je mogel davkar do živega, ker ga je tako potegnil-Krenil je k zumru, kjer )e vsem pripovedoval, kako je samemu strogemu gospodu davkarju dokazal, da nima, konj, ampak kobile, še ko je meril cesto domov na Menišijo, Je sam pri sebi ponavljal: “Kobili sta, obe sta kobili, hav ha, ha.” * * * Herblen se je nekoč pritožil pri gospodu župniku, da ima leno ženo. Kaj leno, ampak neizmerno leno in naj bi ji ob pri' liki gospod kaj rekli, da bi kaj postorila okrog hiše. Gospod sc ga vprašali: “N°’ kako lena je?” “Kaj vem, kako bi rekel, d3 bi vam povedal, če rečem, d3 je lena, potem je lena, da nikoli tega.” “Ampak povejte bolj natanko, kako lena je.” “Tako, če že hočete bom P3 dal prigliho,” reče Herblen, “ampak mi ne smejo zameriti’ če bom kar naravnost povedal, prav kakor mislim, da bo ,PraV' Veste, jedla bi, jedla, amp3^ s ... bi moral pa že kdo druS namesto nje.” 'X' \ K A /Imeri$k/i Domovi na ie/1111—MO/WtE- AM€RECAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVCNIAN HORNING NGWSPAP6R VARUJMO BOŽIČNO SKRIVNOST že pred tedni nas je zajelo božično ozračje, tisto čudno ozračje modernega božiča. In v tem ozračju plava debel možic z belimi lasmi, miglja nebroj Lučič vseh mogočih barv in oblik in se po izložbenih oknih gibljejo vsakovrstne lutke in akrobati. Nakupovalci daril se drenjajo po trgovinah in po domovih se kopičijo zaloge žgane pijače. Ali bo iz vsega tega res nastal božič, ali ne bo vse samo razvalina božiča, prazna pobarvana lupina?! Priprava na pravi Božič sega vse nekam drugam, ima drugačne oblike in drugo vsebino. Naši predniki so to dobro vedeli. V zgodnjih mrzlih jutrih so hiteli k zornicam, postili so se in več molili. Zabave so opustili. V času pred Božičem so odšli k Janezu, k tistemu, ki je bil v raše-vini in se je hranil s kobilicami in z divjim medom. Poslušali so ga in so Skušali ravnati pota med sosedi, razbijati trdote okrog src, zasipati jame užaljenosti in nižati nepotrebno hribovje napuha. Tudi moderen človek bo moral prej ali slej v šolo k Janezu, če ne, se bo z vsem tehničnim napredkom zrušil v svojo lastno praznino. Moderna trgovska propaganda se na vso moč trudi, da zabriše globočino in svetost prave božične skrivnosti. Tudi veren človek je v nevarnosti, da mU začne bledeti pojem božiča. Kaj pa šele naši otroci in naša mladina. Ali je kaj čudnega, če so zmedeni in jih propaganda daril, igrač in. luči potegne za seboj. Oni Se posebno potrebujejo adventne priprave za božič in božične (Priprave za življenje. Božiču bo mogoče vrniti pravi pomen le, če bodo že otroci začeli razumevati, da so lučke in igračke in darila propaganda trgovcev, ker Je njihov bog dolar. Pravi Božič pa je oni, ki je v cerkvi, v šo. ^ in pod domačim krovom, v ja-sbcah, ki so podoba rojstva Bo-Sa •— Človeka. Božič je Jezusov Rojstni dan. Komu je lažje pri- čarati pravi pomen jaslic in rojstva Deteta kot otroku, katerega nepokvarjena notranjost je tako sprejemljiva za nepokvarjeno resnico. Samo otroci, ki bodo leto za letom po naših domovih doživljali pravo notranjo srečo božiča bodo zmožni ohraniti človeštvu božično skrivnost. Tale resničen primer, ki se je zgodil pred leti na domu sekre-taja slov. komunistične partije, veliko pove. On in njegova žena sta vero obesila na kol. Na sveti večer pride on nenapovedan domov. Odpre vrata, vstopi in kaj zagleda. Tam v kotu so stale jaslice, bile prižgane lučke in drevešček je stal poleg. Žena in otroka pa so peli: “Rajske strune zadonite.” Udariti bi bil moral otroke in razbiti vse, kar je bilo tam v kotu. Pa ni, pristopil je in še sam pel in — morda v resnici molil Dete. Sveta, nezrušljiva dediščina božiča, ki jo je prejel na domu svojih istaršev, je v sveti noči prevpila vse njegovo rohnenje proti veri. Nekdanja vzgoja cb jaslicah je pognala glcbclke korenine. Zato pa dajmo Božiču jaslice, Dete božje na; bo v njih; pokadimo in pokropimo naše domove, z rožnim vencem pokleknimo pred Dete božje in pojmo mu slavo. Sveti večer je čas, da se vse ustavi in umiri., da se čuje glas, ki govori iz hlevčka. Sama revščina je- v njem, vrata so zapirali pred Detetom, še preden je bil rojen, v živinskih jaslih je ležal. Pa je bil vendar Bog, in je bil človek in Ga je samo veličastvo nebes poslalo človeštvu, da bi človeka iztrgal zemlji in ga vrnil nebesom. Kako bogata in vedno moderna povest življenja vre v božični noči iz jaslic. Povest, ob kateri more vsakdo živeti vseh 365 dni leta: da se ne zarije v zemljo, da ne ogluši in ne oslepi v businesu, da ne precenjuje vsega in vsakega samo s strojem, ki sešteva in množi. Kdo je poleg svete družine do- živel prvi najlepši večer. Ubogi in revni pastirji. Zakaj? Ker so verjeli angelovemu oznanilu, ker so v upanju iskali Odrešenika in ker so ga radi imeli, ko so ga našli. Tudi današnjemu sve- tu bi bilo treba zaklicati: “Pojdimo od leta do leta k jaslicam in tam črpajmo modrost življenja in se navzemimo ljubezni, pa bo zbežala tema zmot in sovraštva s sveta:” Iz slovenskega Toronta Božična voščila nes v sužnosti. Proti tej zmoti, Ameriški Domovini. ’ - Prvi zmoti brezbožnega komunizma, božični pozdrav naj velja naše- Pr°ti umoru kot političnemu katoliškemu dnevniku “A SLOVENSKI ZDRAVNIK V TORONTU DR. FRANC POROVNE ordinira na 2406 Dufferin St., Toronto 10 Tel.: RU 1-8162 BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ii S ŽELI VSEM ODJEMALCEM "DfRMSTJA MEAT MARKET" 194 Augusta Street Toronto, Ont., Tel.: ElM 8-0490 Obenem se želimo zahvaliti vsem odjemalcem in se priporočamo še za,naprej tudi ostalim rojakom. Imamo prvovrstne mesne izdelke sveže in predelane, doma izdelane in prekajene in to po zmernih cenah. ^ Lastnik I. J. DERMASTJA ^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1961 želi vsem svojim cenjenim strankam, prijateljem in znancem v Kanadi, Ameriki in domovini mu meriški Domovini,” ki dan za dnem prenaša slovensko besedo in slovenskega duha po takoi mnogih deželah sveta, kjer je raztresen naš živelj. Hvaležni lastnikom, urednikom in vsem sodelavcem Vam kličemo: Naj Vas osrečuje zavest velikega poslanstva, mir svete noči naj vas vse objame, da bo vaš Božič srečen m vesel. * S.K.A.S. - Toronto. — Člani Slovenskega Katoliškega starešinstva v Torontu, zbrani na svojem rednem občnem zboru dne 13. decembra I960, pošiljajo božične pozdrave in voščila, najprej vsem svojim kolegom, članom SKAS-a povsod, kjerkoli na zemeljski obli se nahajajo. Naša voščila veljajo tudi vsem rojakom bodisi v Sloveniji bodisi v širnem svetu. Naj Luč, ki je prišla na ta svet v sveti božični noč, prežene temo zmot in o-greie srca, ki jih dandanes oklepa led sovraštva, da bi se tako v novem letu, ki mu gremo naproti vsaj približali tistemu miru, ki ga svet ne more dati. Za odbor predsednik Dr. P. K. m Slovenska pisarna. — V dolgih zimskih večerih, posebno še v dneh božičnih praznikov je dobra slovanska knjiga najboljši prijatelj in obiskovalec. Sloven, ska knjiga in časopis naj bi v teh dneh povezala vise rojake po širnem svetu v eno družino. Da bi bili vsi eno, polni božične blago-vesti povezani s slovensko besedo. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1961 želi uprava Slovenske pisarne, 618 Manning Ave. Toronto 4. * Društvo Slovencev v Torontu. — Božič je praznik globoke, čudovite skrivnosti, učlovečenja Boga, ki je prišel na svet, da bi odrešil človeštvo. Ob njem se1 ustavimo, da očistimo srca in postanemo bolj sprejemljivi za bO'-žično poslanico iz nebes: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje.” Ob tem prazniku se tudi bolj kot kdajkoli čutimo povezane v božjem miru z vsemi, s katerimi nas vežejo globoke naravne vezi: z družino in domom, z domačim rodom — narodom in z domovino. Naravna skupnost, ki nas veže vse Slovence, se nam okrepi ob skupni povezanosti z božjim Detetom. Da bi nam to Dete dalo moči hoditi z njim in da bi vsi Slovenci ob prazniku Njegovegg rojstva čutili notranji mir in ga praznovali srečno. sredstvu in proti sovraštvu kot politični dinamiki nastopamo in delamo za čim višjo in čim boljšo možno svobodo svojega naroda. V želji, da bi se čim prej približal čas, ko si bo mogel slovenski človek sam urejati svoj dom. in svojo domovino po demokratični poti in po načelih krščanstva, želimo vsem Slovencem v Kanadi, po svetu in v domovini, da bi angelska poslanica svete noči rodila v nas vseh za-željene uspehe. Vsem vesel Božič in srečno novo leto. Odbor SKD. ii ii |i ***£*(#: CENTRAL HOMELAND AGENCY Lastnik: Milan Lendič (Preje: Andrej Kačičnik) ^63 Dundas St. West Toronto 2B, Ontario, Canada (pri Spadina Ave.) Telefon; EM 4-5045 Občni zbor SKAS V torek, 13. decembra, so se zbrali slovenski katoliški starešine na svoj redni letni občni zbor v Torontu. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je društvo v pretekli poslovni dobi živelo in delalo. Imelo je deset rednih sestankov, nekaj prireditev družabnega značaja in chisk Shakespeare-jevega gledališča v Stratfordu. Na rednih mesečnih sestankih so se obravnavala vprašanja aktualna za mišljenje katoliškega izobraženca. Predsednik je v svojem poročilu povdanl, da je SKAS ideološka organizacija in da je katoliška ideologija njihova, vsebina. Njegovi člani naj bi torej bili idejni vodniki okolja in slovenske skupnosti, v kateri živijo. Po poročilih odbornikov je zato izvoljeni skrutinator razglasil izid pismenih volitev novega odbora. Novi predsednik dr. P. Klopčič je prevzel predsedstvo občnega zbora in začel debato o delu v novi poslovni dobi. S skupno željo da bi v novem letu šla organizacija novim uspehom nasproti je bil občni zbor zaklju. čen. Por. v stalni finančni negotovosti ne prinaša zadovoljstva. Tak strah ubija iniciativo, uničuje podjetnost ter izpodjeda korenine vsakemu uspehu. Do gospodarske varnosti pa normalno vodi samo ena pot, ki se imenuje varčevanje. Le ob tej poti moro uspevati žlahtna raistlina gospodarske varnosti. Varčevanje pomeni, da je potro. šnja manjša kot so dohodki, da se dohodkov ne troši po nepotrebnem. Najbolj obilen sad varčevanja pa je dosežen le takrat, če je varčevanje načrtno; to se pravi, če gre od vsakega do-hcčika getov del v skrinjico varčevanja. Skrinjica varčevanja pa naj ne bo spravljena pod posteljo ali v zaprašenih kotih, ampak v lastni hranilnici, kjer težko pr.služen in prihranjen denar ni samo varno shranjen in zavarovan, ampak tudi dobro naložen. Zadružno kolono v K. A. D. smo začeli objavljati tudi z namenom, da bi pospeševali med našimi ljudmi smisel varčevanja in s temi kazali pot do gospodarske varnosti. Izkušnje nas silijo, da dajemo pobude tudi drugim rojakom, da bi združevali svoje napore pri načrtnem varčevanju, da bi pristopali v obstoječe Kreditne Zveze (Credit Union) v krajih in župnijah, kjer te vrste denarni zavodi obstajajo in da bi ustanavljali svoje lastne, kjer živi zadostno število rojakov skupaj. Člani Kreditnih zvez imajo veliko prednost, živijo v mirni zavesti, da ža njihovo gospodarsko varnost pomaga sknbeti tudi njih lastni denarni zavod — Hranilnica in Posojilnica. Slovencem v Torontu in po širni Kanadi želi vesele božične praznike in obilo vsakovrstnih uspehov v novem letu 1961. Ravnateljstvo žup. Hranilnice in Posojilnice v Torontu. upravne posle za NATO oborožene sile. Drugi odbor zaseda stalno v Washingtonu in določa skupaj s Pentagonom NATO o-brambno politiko. Važnejši je seveda odbor, ki sedi v Washingtonu. Na čelo tega odbora so sedaj za 2 leti postavili nemškega generala Heusingerja. Heusiniger je znana avtoriteta tuefi med Nemci, saj je bil do> sedaj generalni inšpektor nemške armade. To je najodgovornejša služba v nemški armadi. Heu-singer je prišel na novo mesto ne samo radi svojih sposobnosti, ampak tudi radi tega, ker Nemčija največ prispeva k NATO clboroženim silam. Od 21 NATO divizij je 7 nemških, počasi jih Čestitke in voščila VOŠČILO Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom in prijateljem MRS. MARY NOVAK 1180 E. SC St. mmfmsWkWkmm Ženske dobijo delo Dekleta 17 do 30 let za likanje, pregibanje rjuh, prevlek in brisač. Izkušnja koristna, ampak ni potrebna. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (245) Moški dobijo delo Strojni stavec dobi delo Strojni stavec, ki je sposo ben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zaposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. bo pa 12. Pri tem so najboljše oborožene in najbolj disciplinirane. Prisega o polnoči Dramatiko udejstvovanje je postalo v Torontu nadvse živo. V soboto 10. in v nedeljo 11. dec. je igralska družina iz župnije Brezmadežne postavila na oder v cerkveni dvorani na Manning Ave. igro v 4 dejanjih Prisega o polnoči. Igro je napisala Manica Komanova in se godi v gorenjski vasi nekako pred petdesetimi leti. Ni moj namen podajati kritiko igranja, ker je zato potrebna penebna priprava in zlasti bolj ugodno okolje med predstavo. Poudaril bi samo zanimivo posebno te predstave: moč igranja je namreč rastla in se dvigala in je -v zadnjem dejanju dosegla višek. Na odru smo videli stare preizkušene igralce, že znane nove igralske talente in tudi novince, Skoraj bi se lahko reklo, da so bidi enotna igralska dru- Bog daj vsem Slovencem v To- žina. Vsem gre priznanje, ker so ronitu, po vsej Kanadi in povsod v predstavo vložili ogromno truda, gledalci pa smo videli nekaj res lepih prizorov. Igralci so dobiček poklonili za novo cerkev v novi župniji, i ! Por. po svetu in doma blagoslovljen Božič in 'srečno novo leto. Za odbor predsednik I. Mam. * Slovensko k r š č a nsko demokratsko društvo. —1 Zmota in sovraštvo sta kopala med drugo svetovno vojno in po njej grobove po Sloveniji. Zmota in sovraštvo sta pognala z rodne grude slovenske množice. Zmota in sovraštvo držita naš narod da- Zadružna Kolona: Gospodarska varnost Občutek gospodarske varnosti je za uspeh v življenju tako posameznika kot družine velike važnosti, življenje v neprestanem strahu pred bodočnostjo in Uradni rezultati volitev WASHINGTON, D. C. — Novi Kongres bo naprošen, da vzame na znanje sledeče številke volitev v novembru: za Kennedya je bilo oddanih 34,-221,485 glasov, za Nixona 34,-108,484 glasov, vsi ostali glasovi so znašali 502,501. Kennedy je torej zmagal z 112,-801 glasom. To je najmanjša večina v zadnjih 74 letih. Od “ostalih” glasov pripada malim strankam 384,253 glasov, dočim 224,931 volivcev sploh ni hotelo voliti predsednika ali pa so v svoji zanikrnosti pozabili na to. Letos je šlo 6,703,611 volivcev več na volišča kot 1. 1958. Tako velikega prirastka ni napovedal noben prerok. Danes bodo tudi formalne volitve predsednika po votivnih možeh, ki se za tako priliko zberejo vsak v svoji državni prestolnici. Kennedy bo dobil 300 glasov v 22 državah, Nixon 223 v 27 državah, senator Byrd pa dobil 14 svobodnih glasov iz držav A-labama in Mississippi. Volitve po volivnih možeh so sama formalnost, pa jo vendar mora Kongres vzeti uradno na znanje. ------o------- Nemški general prišel na vodilno mesto v NATO PARIZ, Fr. — Vojaški del NATO stoji pod kontrolo dveh odborov, ki sta oba podrejena komisiji šefoy generalnih štabov vseh NATO članic. Prvi odbor sedi v Parizu in vodi tekoče MALI OGLASI Iščem lot za gradnjo hiše, ki meri 50x100 ali več čevljev, v slovenski naselbini v Euclid, Ohio. Odvetnik Wm. J. Kennick. Pišite na naslov 18600 Underwood Ave. ali kličite po 5. uri KE 1-3845. (244) Mr. Joseph Meglich in sin Jimmy prodajata BOŽIČNA DREVESA na 7023 St. Clair Ave., na lotu ravno čez E. 71 luči, na severni strani St. Clair Ave. — Rezali smo največ naša drevesa v Pennsylvaniji in imamo zelo dobro izbiro. Iščete stanovanje? Potem si gotovo oglejte čisto prenovljeni stanovanji: tri in petsobno z velikimi prostori in kopalnico. Vprašajte na 1052 E. 62 St. po šesti zvečer in v soboto ves dan. (X) Sobe se odda Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St. (X) Sobe se odda 5 sob se odda v najem, gorko-ta na vročo vodo, na 1126 E. 72 St. Kličite EX 1-1699. (247) Knjiga “Po vzhodu in zapadu” Ker me mnogi povprašujejo, zlasti po pošti, če imam še knjigo “Po vzhodu in zapadu”, sporočam, da jo imam še. Trdo vezana stane $5.00, mehko vezana $3.50. Poštnina 19c. Naroča se na naslov: 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (X) ’ J Jože Grdina Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA SLOVENSKE BOŽIČNE KARTE Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. r n VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO (ii VSEM STARIM IN NOVIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM Najstarejša slovenska Potovalna in Zavarovalninska Rl Agencija . 7V s Ustanovljena 1905. :(t SVETE TRAVEL BUREAU & INSURANCE AGENCY 1782 E. 28th St., Telephone BR 7-8110 (Lorain, Ohio l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE | IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM ODJEMALCEM IN VSEM DRUGIM ROJAKOM STEREO HI-FI & TV g s UT 1-3556 g g I S g g g g w & SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE ' S T-M-G 6630 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 29312 White Rd. Wickliffe, Ohio WI 3-3688 IV 1-2700 ZELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE H IN SREČNO NOVO LETO! SOSEDI V urnem zamahu pade šolska torbica na mizo. “Mama, k Marjanici in Bartoi se grem igrat,” je dejalo dekletce in odvihralo v spalnico. “K sosedovim igrat? Šolsko nalogo napravi prvo!” svetuje mati. Dobrikavo se je nasmehnila mami in poskakujoče odhitela skozi vrata. Kot mala pikapolonica je počasi zginjala za ovin- kom. Krilce se ji je opletalo okoli nožič. Tomčeva zre za njo in se nasmehne: Naj le gre, šibka je in sveži zrak ji dobro dene. Najraje pa bi videla, da bi hčerka ostajala doma . . . V naročje vzame dvoletnega Janezka. “Boš ti tudi potepin?” Nerodno položi Janezek ročico na materino desno lice in usteča se mu razširijo v širok' nasmeh. 1? » Pri Veselovih se otroci spravijo v klet. Tomčeva Metka je prodajalka. Navdušeno zavija bonbončke v živobarvni papir. Marijanca in Barbi sta pa kupo-valki. Čez čas se spomni Marijanica da bi vloge zamenjali. Metka se upira. Ostra borba nastane med otroci. Že je Metka vsa v solzah. Ne maram vas zahripa in steče po stopnicah. Veselova stoji pri kuhinjskih vratih in ne najde prave besede. Barbi in Marijanica pa prepadeno strmita v zaprta vrata. \T TOPS FOR TEENS CERNE’S has a large selection POPULAR, NEW... *.r $ % Is ri n A t THE PERFECT GIFT FOR TEENS! ELGIN You'll fall in, love with the ex- ^ > qoiute styling of this fine 17- . Lj jewel watch. Shock - resistant , ■ with unbreakable mainspring ELGIN SPORTSMAN Never before so much quality^ Z at this low prtce. 17 jewels, shock-resistant, waterproof,*^ . luminous dial. easy terms cps®, cr^ViVo^ ^^01 tyk ,n^,c' % A a Ta mm (ERNE JEWELRY (0. 6412 St. Clair Ave. HE 1-0465 CHRISTMAS STORE HOURS: Monday to Friday — If) A.M. to 8 P.M. Saturday — 10 A.M. to 7 P.M. % V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Pozelnik ki je umrl 19. decembra 1953. leta. Sedem let je že minilo, odkar od nas odšel si Ti, kako je pusto zdaj življenje, odkar Te več med nami ni! Spomin na Te je naš zaklad saj vsak od nas Te imel je rad pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš! Tamkaj bomo se združili, enkrat skupaj zopet vsi, vsi Ti bomo tja sledili! Na svidenje nad — zvezdami! TVOJI ŽALUJOČI: ANGELA, soproga EDWARD, sin ANGELA, hčerka MARY, snaha — DONALD ŽNIDARŠIČ, zet in VNUKI Cleveland, O., 19. decembra 1960. Prihodnjič se sosedi srečata pri obešanju perila. Veselova pogleduje Tomčevo. Njen obraz je mrk in zasenčen. Prisluhnila je vesdemu viku otrok izpred hiše. Mlada srca brž pozabijo, starejši j grebejo naprej. Boleče jo je stisnilo pri srcu. Kaj le Metka pove materi? Tam je ležal odgovor. Od srca do srca bi se pogovorili, ko bi . . . Podzavestno ve, da se tudi razgovora boji. Tcmčevo ne razume, zavoljo otrok ne. Pretirano jih ščiti. In če človek nekoga ne razume . . . Da, prepira se boji in da se ji zopet kaj ne zareče. Prijetno je imeti domače ljudi za sosede, je obrnila svoje misli v drugo smer. Podprla je obešeno perilo z lesenim drogom, si popravila lase in se zamislila. Marijanica ima polno vprašanj: zakaj smo zapustili Slovenijo, zakaj se naselili v Ameriki? Obrazloži ji preprosto, da more mala glavica razumeti. Ozrla se je na Tomčevo' in pogleda sta se srečala. To ji je dalo poguma in ni odlašala. “Debro bova posušili danes.” “Res, izgleda, da bo lep dan, je počasi odgovorila soseda in napetost se je zrahljala z enim stavkom. Nekje v globini pa je tlelo naprej in iskalo izhoda. Sonce je pripekalo tisto popoldne, sopara je pritiskala k tlom in osvežujočega vetra ni bilo od nikoder. Otroci so se hladili v plastičnem bazenu ob garaži. Iz starega stola so skakali v vodo, veselja in smeha je bilo polno. V hipu je pretresljiv jok pretrgal veselo družbo. Barbi je ležala na tleh in kri ji je močno curljala iz kolena. Materi sta že zunaj. “Metka me je sunila,” je v krčevitem joku skočila k ograji. Tomčeva in Veselova sta se bojevito spogledali. Napetost, ki je vladala med njima je pričela rasti. “Je to ras, Metka?” je s prikrito mirnostjo vprašala Tomčeva, prijela hčerko za roko, ikot bi jo hotela odvesti v hišo. Veselova je čutila, kako ji kri izg nja iz obraza. “In od danes naprej se ne bodo več skupaj igrali. Domov!” je ukazala svojima hčerkama. Naslednje dni so se otroci od daleč boječe spogledovali. Metka je samevala ob garaži in žalostna zrla k Banbi in Marijan-ci, ki sta se igrali ob hiši. Nastopili so hladni dnevi in otroci so se držali hiše in šole. Tcmčevo je grizlo. Na dnu srca 'se je zavedala svoje krivde. Metko sem razvadila, se ji je oglašala vest . . . Niti opravičili i se nisva Veselovim takrat pole- !] ti . . . Resnica je bolela. . . “Metka, pred božičem stopiva k Veselovim,” je dejala mati nekega dne hčerki. Dekletce je osupnilo-. Skrita, vroča želja se ji je uresničila. “O, mama,” je planila materi okrog vratu. Vsa vzhičena je obljubljala: “Manja in dobra bom do Manjanice in Barbi.” Metkine besede so spravile Tomčevo v dobro voljo, še sama bo -posegla vmes in z Veselovo se bosta pogovorili. Življenje bo spet lepo, mir bo med hišama. Božič bomo preživeli v medseT bojnem zadovoljstvu, skupaj bomo šli -k polnočnici, kot lansko leto. Veselova je v Tomčevih zastrtih oknih iskala poti: ne obvladaš sveta, majhen kot je, preprost in tako važen. Otroci do-raščajo, zgledi vlečejo. Starši in šola so graditelji značajev. “Telefoniram Tomčevi,” je sklenila. Bomo vsaj božič v prijateljstvu m ljubezni preživeli.” Pa jo je Tomčeva prehitela, ko je naslednje popoldne pozvonila pri zadnjih vratih. Sneg je naletaval in kosmiči so- se lovili njej in Metki po obrazu. Boječe sta se sosedi spogledali. Metka je silila v ospredje. Ni mogla dočakati snidenja z Barbi in Marijanico. Sosedi sta si segli v roke, Veselovi je šlo na jok, Tomčeva je pogledala v -tla. Nato- sta se brez besede zazrli v oči in čudo, — razumeli sta se. H. Balažič. PRELEPA GORENJSKA Priljubljena Avsenikova popevka Prelepa Gorenjska, ponos si mi ti, kdorkoli te vidi, te znova želi. Gorovja, planine in bistre vode, zelene doline povsod te krase. Spomladi, ko planšar odide v gore, ko mora pustiti v dolini srce, takrat se od.eneš v tisoč cvetov, pastir pa zavriska, ker puheljč ima ncv. Ne bom te pozabil, kjerkoli bi bil, preveč sem lepot se že tvojih naužil. Očaka Triglavu le kdo ne pozna, po jezeru čolnič se v vetru igra. I • Ponoči, ko fantič na lestvi sloji, ko od svoj’ga dekleta rdeč nagelj dobi, takrat se mu lun’ea poredna smehlja, a fant si zavriska, ker nagelj im,a. Znašel se je Neki železničar iz Tel Aviva je skril prihranke v žimnico- na otroški postelji. Skozi odprto okno je zlezla v sobo ovca, ki je kmalu pospravila morsko travo z bankovci vred. Železničar pa ni obupal. Ovco je zaiklal, očistil raztrgane bankovce im jih posušil na soncu, potem Pa jih je zlepil. Izraelska banka je po številkah identificirala bankovce i-n jih zamenjala z novimi. V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LIUBEGA SOPROGA IN OČETA Frank Modic ki je umrl 19. decembra 1958. leta. Ko bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, ker dom je Tvoj hladan. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY 6413 St. Clair Ave. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MAX GERL COUNCILMAN 3. VARDE v Euclidu ENdicott 1-1863 Sladka nam je misel na pa na dobri Tvoj nasmeh Te, in besede ki imel si ljubeznive, jih do vseh. Tvoji žalujoči: SOPROGA OTROCI in SORODSTVO Fairport Harbor, O., 19. dec. 1960. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM I ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. UT 1-0926 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! C0LLINW00D BAKING COMPANY Izborno pecivo! Najboljše potice za Vaše družine! Za ustreči prijateljem in družbam pa TORTE polne sadja (Fruit Cake) — BREZ LUŠČIN! — za veselje otrokom razne vrste kolačkov (Cookies) napravljene s putrom. NI VREDNO, DA PEČETE DOMA, KAJTI MI NAPRAVIMO ZA VAS VSE ZELO OKUSNO! — SAMO NAROČITE ZGODAJ, DA JIH DOBITE PRAVO ČASNO ZA PRAZNIKE! 16006 Waterloo Rd. IV 1-7526 ■ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM' RUDI ŠPEHAR, lastnik SPEH/UTS SQUARE DEAL MARKET 712 East 200. St. KE 1-7777 PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti PIVO IN VINO LAHKO VZAMETE VEN, ALI VAM DOSTAVIMO. IMAMO TUDI KISLO ZELJE IN REPO ! i t! i! DOVAŽAMO NA DOM, KJERKOLI V CLEVELANDU { i! $ «! j h i! I DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnfc sejah odo-bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. STAN'S SHOE STORE VELIKA IZBIRA PRVOVRSTNEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO Pridite in si oglejte EAGLE ZNAMKE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! STANLEY MAJER, lastnik 6107 ST. CLAIR AVE. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed! Hvala za vašo naklonjenost! MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grove wood Avenue IV 1-0645 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI MARTIN ANTONČIČ Poslušajte njegov slovenski program vsako nedeljo ob IQ:3B in 12:30 na radio postaji WD0K - 1260 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI Eddie Turk's Service MOTOR TUNE-UP TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE Corner E. 61st and St. Clair Ave. ENdicott 1-9140 Cleveland, Ohio Pred štiridesetimi leti v Chicagu J. J. Regerčan Ko sem se vrnil pomladi letailjenje, sem dobil službo pri Na-1919 od vojakov v civilno živ- j tional Sewing Machine Com- PRIJETNI PRIHRANKI! Štedilnik, ki je dobil Gold Star nagrado, lahko dobite za tole nizko ceno: $209.95 z zamenjavo M' UNIVERSAL. — by ^ WASTE KING [UNIVERSAL^ gas ^ ranges p-" v: ... * ~—- - • nnW: nW-m uap^ujgioinuuuuuu^ 1 JL G OG>l ! . ’ j :. ■ H G !: j ■ ;■ " G ' '' ' - ^ : ■ • 1 mm Ta plinski štedilnik je najboljši kup leta! Ima 33 najbolj zaželjenih posebnosti, ki so mu dale Gold Star nagrado —• med njimi so tele dobre zamisli: go-rilec z možgani(*), zanesljivi gorilci, 4-urni kontrolnik, pečica z klimatsko napravo, “Swirl-design” brojler, pečica ima stekleno okno. — (*)A.G.A. zaščitna znamka. (P. S. — Lahko pa plačate še manjšo ceno, če date v zamenjavo vaš stari štedilnik. — Pridite še danes!) See our Big Cooking Season Specials in Automatic Gas Ranges featuring The Burner-with-a-Brain, Smokeless Gas Broiler, Every automatic feature Gold Star models, too. Stop in soon! Brodnick Bros.: Furniture and Appliances 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072 - IV 1-607: POSLUŽITE SE NAŠEGA “LAY-AWAY” PLANA PRI NAKUPU POHIŠTVA ALI DRUGIH POTREBŠČIN ZA VAŠ DOM! Popravljamo TV in radio aparate vseh vrst. Ako je kaj narobe z vašim aparatom, pokličite nas! Popravilo bo izvršeno perfektno v Vaše popolno zadovoljstvo! Samo 5 dni do Božiča A-2 Do Božiča odprto vsaki dan do 9. ure zvečer! POSLUŠAJTE NA RADIJSKI POSTAJI WJMO, 1190 CIKLOV, SLOVENSKI PROGRAM, KI GA DAJE VSAKO SOBOTO OD 7 DO 7:30 ZVEČER ANČKA TRAVEN! .-AR -.h« n*: : ar w":ar “ pany v Belvedere, Illinois. Mestece, ki je tedaj štelo kakih 7000 prebivalcev, blizu Rock-forda, Illinois. Plača je bila primerna, posebno še v primeru s prejšnjimi plačami pred prvo svetovno vojno, ko smo zaslužili še manj, nekako še enkrat manj. • ; Slovencev tiste čase tam ni bilo, vsaj jaz nisem vedel za nobenega. Par mesecev za tem je prišel en samec iz La Salle, ki se je pa že proti koncu leta odpravil v stari kraj. Ob večerih sem šel včasih v kino, drugam pa že ni bilo kam iti. Časa je bilo ob večerih in ob nedeljah na pretek in vdal sem se čitanju in pisanju. Sestavljal sem spomine iz prve svetovne vojne. Tu pa tam dopisoval v nekatere liste, kot v tedanjega jolietskega “Amer. Slovenca” in v tedanjo chicaško “Edinost”. V Chicagu so leta 1919 ustanovili katoliški dnevnik “Edinost”, ki je bil “dnevnik” samo en dan. Sitnosti v tuji tiskarni s stavci in drugo je zakasnilo že drugo številko za dva dni. Je-njati so morali. List je nato izhajal po dvakrat na mesec, čez nekaj časa pa tedensko. Prevzel ga je od lajične družbe pok. pater Rev. Kazimir Zakrajšek, tedanji župnik pri Sv. Štefanu, in tiskali so ga v tedanji i tiskarni “Ave Maria” na 22. cesti, naj-prvo na številki 1847, pozneje pa so kupili sosedno hišo na številki 1849, kjer je pozneje o-bratovala nekaj časa tiskarna oo. frančiškanov, od leta 1923 naprej pa zopet lajična družba “Edinost”, ki je izdajala zatem nad 20 let slovenski katoliški dnevnik “Amerikanski Slove-nec-Edinost”. Kmalu po “Delavskem prazniku” leta 1920 sem šel v Chicago, da sem naročil za sorodnike v starem kraju “relifne bakse”, ki smo jih tiste čase pošiljali ameriški Slovenci svoj-cem v stari kraj v pomoč. Nakupil sem raznega blaga, nekaj za obleke, nekaj usnja, nekaj drugega. Ko sem to uredil, sem šel pogledat, kje se nahaja tiskarna “Ave Maria”. V uradu sem najprvo srečal g. Michaela Železnikarja, ki je bil tedaj upravnik pri listu “Ave Maria”, zdaj župnik pri Sv. Roku v La Salle, Illinois, kjer prav uspešno deluje. Sugestiral mi je, naj bi prišel pomagat k listu “Edinost”. Telefonira v župnišče patru Kazimirju Zakrajšku in pove, da me ta želi videti. Grem v župnišče in tamkaj sem srečal tudi tedaj iz starega kraja do-šlega, zdaj že več let pokojnega patra Rev. Hieronima Knoble barja, bivšega p r of e sorja a Ljubljani, rodom Novomeščana. Drug drugemu smo se menda dcpadli in dogovorili smo se, da pridem za pomožnega urednika k “Edinosti”. Čez dober mesec sem uredi svoje zadeve v Belvedere in bil sem v Chicagu pri “Edinosti” Pisal sem že, kako sem “uredil” tisto prvo številko “Edinosti”, ki je bila izročena meni in kako je šlo naprej. To le mimogrede. Vaše počitnice boste najlepše preživeli leta 19(1 v Sloveniji, če se pridružite skupinam, katere organizira Slovenska potniška pisarna AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio PAN AMERICAN “JET” AIR FRANCE “JET” SABENA “JET” SWISSAIR “JET” TWA Super “JET” LETALSKE SKUPINE: 29. maja in 15. julija 1., 2. in 3. junija ‘LIBERTE” ‘QUEEN MARY” 30. maja in 17. junija 16. junija 28. junija LADIJSKE SKUPINE: 21. aprila in 27. maja 17. maja Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana Zagreb, Ljubljana ‘QUEEN ELIZABETH” 27. julija “UNITED STATES” 12. maja in 25. maja Le Havre, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Cherbourg, Ljubljana Le Havre, Ljubljana Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4118 Se priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj. Skupine bo spremljal August Kollander Tako sem padel v Veliki Chicago pred štiridesetimi leti. Bilo je koncem septembra. Chicago je bil za mene velika “španska vas”! Na drugo nedeljo v oktobru 1920 sem pristopil k Dr. Najsv. Imena. Tam sem prvikrat srečal nekatere odlične Slovence v Chicagu. Dopadlo se mi je, ko sem videl lepo število mož in fantov korakati iz dvorane v cerkev, ki so potem med mašo skupaj pristopili k obhajilu. Tisto nedeljo sem prvikrat srečal pred cerkvijo sv. Štefana zdaj že nad 25 let pokojnega šaljivega Šinkovčevega očeta, rodom nekje iz žužemberske okolice, ali iz suh okra j inske pokrajine. Bil je šaljiv po narečju in drugače. Mene je pozdravil po maši: “Odkod pa ti fantiček prideš?” Povedal sem, kdo sem in drugo, da sem v Chicagu še novinec, itd. “Se boš že privadu,” me je tolažil Šinkovčev oče. “Ko boš tako dolgo po Chicagi hodil, kakor hodim že jaz, boš vejdu za vsako luknjo, kakor vem jaz.” Par nedelj zatem se zopet srečava s Šinkovčevim očetom pred cerkvijo. Med najinim pogovorom pride jz župnišča pok. pater Hieronim Knoblehar, kateremu se je Šinkovčev oče posebno dopadel radi njegove še-gavosti. Dogovorila sta se, da bosta šla popoldne po kosilu v Lincoln park. Povabila sta tudi mene, naj se pridružim, kar sem tudi storil. Predno smo se razšli pri tistem sestanku, je Šinkovčev oče patru Knoblehar ju šaljivo rekel: Za tegale fantička,” kazoč z roko na mene, “bo Lincoln park nekaj posebnega — “surprajz”! Mu bova pok azala, kakšne afne” imajo tam.” Smejoč smo se razšli. Popoldne smo res šli v Lincoln park. Na Blue Island smo sedli na neko poulično karo, ki je nas tresla in citrala tja, da smo včasih mislili, da> se bo kar prekucnila, kadar jo je njen voznik pognal v dir. Šinkovčev oče je bil po poklicu krojač. Opravljen je bil zlasti ob nedeljah lično. Pokrit nizkim okroglim cilindrom, o-olečen v nekak profesorski frak, z razklanim repom zadaj in lepe svetle sive hlače, bajgali, zgle-dal je kakor kak sodnik ali male vrste mestni profesor. Pri kosilu si je najbrže tisto nedeljo privoščil malo močnega “mu-škatelca” in to se mu je poznalo na njegovih licih, ki so rdečila na njegovem obrazu. Sicer je bila takrat v Ameriki “prohibi cija”, ampak “Kranjci” smo si znali pomagati, da suša v tistih časih ni bila prehuda za naša grla. Menda ja, saj bi bil čudež, če bi sploh mogel posebno še kak Dolenjec živeti na tem svetu brez vsake vinske kapljice. Bilo je lepo jesensko popoldne in sprehod po Lincoln parku je nam vsem dobro del. Z nami je bil tudi g, Mich. Železnikar. Šin kovčev oče je zbijal šale naprej in naprej. Drugi smo se mu smejali. Ko smo se vrnili in predno smo krenili vsak na svoje bivališče, opozori pater Knoblehar Šinkovca, da naj ne pozabi večerne pobožnosti, ki bo cerkvi ob 7:30 zvečer. Začela se je tisto nedeljo 40-urna pobožnost pri Sv. Štefanu. “Of course, of course!” (oče je izgovarjal “of koz”), pridem pridem!” je obljubil. Šinkovčev oče je mahnil domov, kjer se je lepo na večerjal in pri dobri večerji se mu prilegla tudi dobra kapljica, katero je on zelo obrajtal. V svetoštefanski cerkvi se oglasil zvon, ki je vabil k večerni pobožnosti. Tista leta so bile udeležbe pri takih pobožnostih zelo številne. Klopi so bile kmalu zasedene in veliko ljudi je moral stati ob strani in zadaj. Po lepi pridigi je pridigar povabil vernike k spovedi. Šinkovčev oče pogleda, da bi; videl, kjb kdo spoveduje in videl je, da je pater Hieronim Knoblehar ravno šel v spovednico na moški strani. Malo oko-rajžen po dobri večerji in dobri kapljici, je oče vstal in dejal zraven sedečemu znancu: “Jaz grem k temu, ki sva pri-jatla,” in je pokazal z roko proti spovednici, v katero je ravnokar šel spovedovat pater Knoblehar. Vrsta se je počasi pomikala naprej in končno pride na vrsto Šinkovčev oče. Kmalu ko je vstopil v spovednico, sta začela nekam glasno obračunavati spovednik in spovedanec. Ko sta o-pravila, pride iz spovednice oče ves rdeč nekam nič dobre volje, sune pri spovednici stoječega znanca s komolcem in izrazi sledečo opazko: “Pravi, da je moj prijatelj — pa mi je naložil roženkranc za pokoro!” To je izrazil kar na glas in vsi, ki so čuli in poznali šaljivega očeta, so bušknili v smeh. Temu dogodku smo se mnogokrat smejali pozneje. Jaz se ga vsakikrat spomnim, kadar mi pride na misel Šinkovčev oče, J. & A. VARIETY STORE 842 East I85Hi Street VODIJO TO TRGOVINO JOE in ANN ki so preje vodili Standard Food Market na isti cesti NA ZALOGI IMAMO VSE KAR POTREBUJETE! Hišne potrebščine • Perilo Igre • Nogavice Igrače • Darila Vrtne potrebščine • Šolske potrebščine Razne malenkosti • Steklenino Pisalne potrebščine • Potrebščine za dojenčke • Obleke za fantke in dekleta • Obleke za ženske in moške PRIDITE — OGLEJTE SI — KUPITE ! POSLUŽITE SE NAŠEGA LAY-AWAY PLANA ZA VAŠE BOŽIČNO NAKUPOVANJE! Odprto do Božiča vsak dan do 9. zvečer! Se priporočata: JOE in ANN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! Imam pa še druge spomine na moja prva leta v Chicagu. V tistih letih in časih je bilo Ameriki po zakonu in postavah “greh” piti, še bolj pa variti kako hudo pijačo in tudi pivo. Ljudje pa že od nekdaj silijo najbolj v to, kar je prepovedano. Tako so tudi takrat varili vse križem. Ponekod pivo, drug-zopet kaj drugega. Pri sv. Pavlu, nemški fari, je tedaj kaplanova! neki benediktinski pater, trd Nemec. Znal je dobro variti pivo. In ta je naučil pokojnega patra Knobleharja, kako se doma napravi dobro pi-Slednji je poizkusil in ob neslo se je. Ko smo leta 1920 v župnišču jedli kosilo na Zahval-dan, so nam postregli s par kozarci takega doma napravljenega piva. Kar dober je bil in prilegel se je na okusnega purana, ki ga je spekel in pripravil mali frančiškanski brat Ladislav, rodom Poljak. Pozneje sem parkrat še jaz poma.gal pok. patru Knobleharju kuhati in steklenice polniti s pivom. Mali brat Ladislav je bil izboren kuhar. Le to lastnost je imel, da ni hotel nikdar povedati, kako se kaka jed pripravi, da je bila dobra in okusna, kakor jo je znal pripraviti res le on. Receptov za kuhanje ni izdal nikomur. Poseben strokovnjak je bil za jabolčne “paje” (ples). Bili so okusni, da bi se jih še angeljčki objedli. Tiste dni je prišel k Sv. Štefanu v službo kot cerkovnik (mežnar) tudi pokojni Matija Čagram iz New Yorka. Bil je dober zaveden Slovenec in kadar dobro razpoložen tudi zelo šaljiv. S pokojnim Albinom Zakrajškom, ki je vodil tiskarno Ave Maria”, pozneje “Edinost”, ki sta se poznala še iz New Yorka, sta se posebno razumela in sta vedno zbijala razne šale in se smejala drug drugemu, da ju je bilo kar zabavno gledati. Čagramu so določili, da dopoldne je mežnaril, popoldne pa pomagal v tiskarni topiti svinec zavijati, odpravljati na pošto, itd. Dela je imel vedno polne roke in je rad dejal v njegovi tipični štajerščini: “Dela imam še več, kako pa ga je imel sam Noe, ko so ga priganjali pri graditvi njegove barke...” Posebno je bil zaposlen ob nedeljah in praznikih. Pri Sv. Šte fanu so uvedli več maš ob (Dalje na 6. strani) NAROČITE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE naše pristne DOMAČE MESENE KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCE pri STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET 854 EAST 185th ST. IV 1-5686 IMAMO VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven! NA ZALOGI PA IMAMO VSE/ KAR SI VAŠE SRCE POŽELI! EDWARD PLANIŠEK, lastnik želi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! BIDDING PLANS ’OalfahecLfo YOURORDER JfiWl m VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! GRDINA SHOPPE v 6111 St. Clair Ave. \ Tel. HE 1-6800 k % ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA ŽELI VSEM DR. A. L. GARBAS SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Ave. EXpress 1-5300 v Slovenskem narodnem domu VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI DR. MAKS RAK 15517 WATERLOO RD. MILAN JAGER AK< HITECTURAL DESIGN PO 1-7270 Telefon — urad: KE 1-8655 doma: IV 6-4958 Akad. med.: EV 2-6700 m m 4 VSEM DELNIČARJEM, DRU5TVENIKOM IN VSEM POSETNIKOM ŽELI DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA 20713 Recher A ve. Euclid, O. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1961! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem članom, prijateljem in znancem KLUB LJUBLJANA ODBOR M. Jakopič: UTRINEK VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BRODNICK BROS. APPLIANCE & FURNITURE 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 Božična noč . . . jaslice in hlevček. In streha strgana. Na slami Dete. Vse svetle zvezde v krošnjah so ujete, itam zunaj mesta, daleč od ljudi . . . Povsod je mir. Samo star pes renči, ker ovce spati mu nocoj ne dajo. Večer miru. Večer ko kaneš vase. Ko v dušo dolbeš, padeš na kolena. Ko se zaveš, da pota vsa ledena le k Njemu vodijo, tja v kot na slamo. Božično drevo se iblešči, da mi luči jemljejo vid. Na njem je vse kot na mizah bogatašev. Kinč, kinč in spet kinč. Nekaj za velike človeške oči, in tako malo za dušo. Pisane škatlje so zvezane, kot bi nosile vso srečo tega sveta. Pa jih bomo v nekaj dneh vrgli na smetišče, da jih odpeljejo kot odpeljejo vse, kar nam je odveč. Da-, vse je minljivo na tem svetu. Tudi ti zlati obeski in vsa sreča na našem obrazu. Boga smo pognali v skrit kot in za Njega skoraj nimamo časa. Morda polnočnico in to je tudi vse. Drobno uro in še tam bomo nestrpno čakali, da bo minilo. Vse drugo je tudi naš božič, ne Detelov. Naš, ker nas je zasenčil s svojim lišpom. S trakovi, s polnimi velikimi okni in z vsem tistim, ki se sveti, pa svetlo si, ker nima ljubezni. Televizija kaže božične zgodbe, bahavo in strdeno, kot zna človek novega atomskega veka. Bog pa molči in čaka. Premišljujem in se bojim, da je vsak naš božič manj božič. Nič ni v njem časa za drobno Dete. In čeprav Mu gradimo bogate jasli, je prav in še bolj gol, kot je bil v jaslih ubogih pastirjev. Božič ob bogatih izložbenih oknih in svetlikajočih se lučih po vogalih hiš, kako si reven. Ne vem imena zate. Bojim se te imenovati s starim imenom, ker bi se moral imenovati napuh. Božič je nekaj drugega. Božič je Ljubezen, ki je ne moreš nikjer kupiti, ki je ne ponujajo in je ne najdeš še na tako bogatih stojnicah. On pa, ki ni imel ob rojstvu niti lastne strehe, jo ima, jo nudi, pa 'smo največkrat tako brzebrižni, da gremo mimo s slepimi očmi. Z očmi, ki so oslepele ob svetlobi velikih oken in pisanih okraskov, ki jih bomo že jutri peljali tja za jezero in pozabili nanje. . . Veličina in svetost božične noči FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR. lastnika VESEL BOŽIČ V 1960! DOBER VID V 1961! SLAK OPTICIAN Noč, ko je Kristus vstal od smrti, imenujemo veliko noč. Velika zares je bila tista noč, saj je Kristusovo vstajenje .potrditev vseh mesijanskih prerokb, največji dokaz njegovega božanstva in zato te-jmelj vsega našega verovanja. 1 Prav tako velika je pa tudi Za Vas smo pripravili veliko doma delanih in sušenih želodcev, plečeta in suhih klobas. Sveže meso vedno v zalogi. Vse vrste grocerija. Zahvaljujemo se za naklonjenost in priporočamo se v bodoče. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ALBIN RESNIK 3583 E. 81 ST. MI 1-5471 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOTO LETO ŽELI GOSTILNA ERSTE HINKO in BERTA LOBE, lastnika 6802 St. Clair Ave. HE 1-3344 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO tista noč, v kateri se je odprlo sveto nebo in se sklonilo nad grešno zemljo, da ji prinese mir, blagoslov in odrešenje, to je, sveta božična noč. Ve-ičastna in vzvišena je ta noč, kateri je stopil med nesrečne Adamove otroke sam božji Sin, da jim prinese božje posi-novljenje in dediščino božjih ojrok. Učlovečenje Sinu božjega, prihod Odrešenika, je največja skrivnost krščanstva in največji dogodek v zgodovini mžjega razodetja. Zato je ta tisočkrat blažena noč, ki je bila priča teh najsvetejših skrivnosti, največja v zgodovini človeštva sploh. Po pravici delimo zato prav po tej noči vso zgodovino človeštva v dve veliki dobi: v dobo pred Kristusom ter v dobo po Kristusu. Božična noč je postavljena tako v središče božjega razodetja. Doba pred Kristusom, ko so narodi tisočletja tolikšnim koprnenjem pričakovali Odrešenika, ki bo izpolnil božje obljube, dane o-čakom in prerokom, je bila priprava na to božično noč. Doba po Kristusu —« polnost časov — je pa vsa ožarjena od luči, milosti in sadov odrešenja, resnična nova zaveza med Bogom in odrešenim človeštvom. Odslej človeštvo ne hodi več v temi in polmraku adventnega hrepenenja, marveč hodi v svetlobi božje bližine, zakaj Bog sam je obiskal svoje ljudstvo in biva sredi med nami. On je Emanuel, mi smo pa ovce njegove paše. Zato je ta noč nad vse Vzvišena, častit)!j iva in veličastna. Svetost božične noči Še večji poudarek morda kot na veličini in vzvišenosti božične noči je pa na njeni svetosti. Sveta je božična noč, ker je vsa prešinjena, posvečena in ožarjena od bližine božjega Deteta. Vse v tej sveti noči diha skrivnostno blažena čustva, ki polnijo naše s svetimi mislimi in jih navdihujejo k pobožni molitvi. Ob neizraznih čustvih, ki prevevajo v tej noči naša srca, človek nehote poklekne in mhli. Po pravici se imenuje zato ta noč — sveta noč, dan pa, ki ji sledi — sveti dan. Sedaj razumemo, zakaj so naši verni predniki s tolikšno pobožnostjo * in slovesnostjo obhajali sveti božični praznik, in zakaj so ga obdali s sijem tolikih prisrčnih verskih običajev ob jaslicah, človek, ki pobožno obhaja te lepe božične običaje, nehote doživlja tudi njih globoko versko vsebino, skrivnost božične noči. Božič je bil našim prednikom resnično svet dan. Vse delo in življenje tega dne je moralo odražati svetost praznika in sveto spoštovanje do tega dne. Ta dan je bil posvečen le molitvi, nabožnemu branju in prepevanju božičnih pesmi ob jaslicah. Vsakršna posvetnost pa je bila ta dan izključena. Celo obiske k sorodnikom in znancem so preložili na Štefanovo, da ne bi skrunili svetosti in zbranosti svetega dne. Božič je največji krščanski praznik. Brez božiča ni krščanstva. Tega se zavedajo vse krščanske veroizpovedi. Kakor nam katoličanom, tako je božič tudi pravoslavnim, protestantom in anglikancem osrednji verski praznik, ki o-žarja s skrivnostnim sijem svete noči vse njihovo delo in življenje prav tja do novega leta. In tvoj božič? Naj bo ta dan tebi svet dan! Obhajaj ga v duhu sv. Cerkve v duhovni zbranosti in pobožni molitvi. Vse tvoje stopinje pri delu naj spremljajo božična čustva. Božična polnočnica naj ti bo zares najgloblje versko doživetje. Božje Dete naj ti pa podeli ves svoj svetonočni blagoslov! I 1882 1960 JV a znani to in JZah-Vala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, dragi skrbni oče in stari oče: Frank Miklaučič p. d. MEŽNARJEV ki je previden z svetimi zakramenti ter vdan v božjo voljo zaspal v Gospodu dne 18. novembra 1960. Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 26. novembra 1882 v vasi Mali Kori j pri Fužinah, župnija Krka pri Stični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1900. Pogreb se je vršil dne 22. novembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Monsignor Rt. Rev. Louis B. Baznik, ob asistenci Rev. Joseph J. Ozimka in Rev. Jošt A. Martelanca. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo ter ondi položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. Na tem mestu se prav iz srca zahvalimo Monsignorju Rt. Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zaduš-nico in druge pogrebne molitve ter za. spremstvo trupla pokojnega iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba, kakor tudi za obiske pokojnika tekom bolezni, za kar naj mu dobri Bog obilo poplača. Enako se prav iskreno zahvalimo Rev. Joseph J. Ozimeku in Rev. Jošt Martelancu za asistenco pri sv. maši in druge pogrebne molitve; za kar naj jim Bog obilo poplača. Naša iskrena zahvala vsem, ki so ob krsti pokojnega poklonili toliko lepih vencev ter mu tako izkazali zadnjo časi. Enako se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bedo opravile za mir in pokoj duše dragega pokojnika. Prav tako tudi vsem onim, ki so na dan pogreba dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile, ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti. Naša zahvala tudi vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Še prav posebej pa onim ki so ce udeležili pogrebne sv. maše ter potem spremili truplo pokojnega, vse do njegovega groba. Zahvala društvu Carniola Tent št. 1288 Maccabees, za vso pomoč in naklonjenost ob tej za nas tako žalostni uri. Zahvala pevskemu društvu Slovan iz Euclida, katerega član je bil pokojni in so mu pevci Slovana zapeli žalo-stinko ob njegovi krsti. Zahvala Mrs. Frances Kovačič, ki je molila rožnivenec. Prav tako zahvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč in naklonjenost, kakor tudi za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno. Zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek, za vso prvovrstno poslugo ter tako lepo vodstvo pogreba. In končno zahvala prav vsem, ki so nam stali ob strani ob tej žalostni uri, nas bodrili in tolažili. Vsem skupaj naš iskreni; Bog plačaj. PRED ŠTIRIDESETIMI LETI V CHICAGU (Nadaljevanje s 5. strani) deljah, vsako uro od 6. ure zjutraj tja do 11. ure dopoldne. Vsake pol ure je bilo treba va- A Ti, dragi soprog in skrbni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda, te Tvoje domovine, a duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog poplača, za vse Tvoje trpljenje, skrbi in težave, ki si jih doprinesel za nas z večnim veseljem v nebesih. Na svidenje! Naj jo truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: vekomaj ne bo trohnelo Jezus ga obudil bo. Žalujoai ostali: JOHANNA MIKLAUČIČ, soproga JOSEPH in HARRY, sinova JENNIE, poročena KOVACH, ANN, poročena SNYDER, ROSE, poročena KROTKY, MARY, poročena VIDMAR, hčere TEODORA, LYDIA, sinahi JOSEPH KOVACH, JOHH SNYDER, KLEMENT KROTKY, in WILLIAM VIDMAR, zetje VNUKI in VNUKINJE in PRAVNUKI Pokojni zapušča tu v Clevelandu brata ANTONA in JOSEPHA; v stari domovini pa brata JANEZA in sestro ANTONIJO ZUPANČIČ Cleveland, O., 19. decembra 1960. I . . vi. ‘ 'jtok ' ' i biti in zvoniti. Ob “pol uri” je spomni, da je pol devetih in da vabil, ob “uri” je vkup zvonil. Čagram je dejal: “Vedno naprej in naprej vlečem za “repec”!’’ Takrat so poganjali zvonove s tem, da so v zvoniku vlekli za vrv in tako zibali zvonove. Na “Štefanovo” 1920, ko je bilo farno žegnanje pri Sv. Štefanu, je nas par v župnijski kuhinji zajtrkovalo. V bližnji sobi so cerkveni kolektorji šteli denar, ki so ga nakolektali pri je treba “vabiti”. Brž steče preko aleje, kjer je stanoval Čagra-mov oče in pove, da je treba iti “vabit”. Pokojni Čagram se je ravno bril in bil namazan z milom. Pol obraza je obril, druga polovica je bila namazana še z gosto milnico. Čagram odloži vse, britev in drugo, in hajd v dir v zvonik “vabit” z napol o-britim obrazom'. Svoje je opravil. Ljudje pod korom in v zad- mašah. Kar se eden izmed njih njih klopeh, ki so ga videli na- pol obritega, so se pa smejali in se po maši vpraševali: “Kaj je z mežnarjem, da je danes tako zgledal?” Druge nesreče ni bilo, le Čagram je še večkrat potožil, da je treba' ob nedeljah in praznikih vedno za “repec” vleči. Dosti še drugih šaljivih spominov imam iz tistih let in dni. O teh pa o priliki kaj več. Vesele praznike in srečno, zdravo novo leto vsem! M. Jakopič: PRI NAS . Pri nas so že zasnežene poti. Na cestah kraguljčki veselo cingljajo. Otroci za top-o pečjo se igrajo, dokler jih dedek ne prepodi. Pri nas do božiča več daleč ni. Hiše so se globoko sklonile, kot da bi k Njemu, ki pride, molile. Vsa vas po žegnju že svetem diši. Pri nas do sreče več daleč ni. Naši zvonovi se z burjo lovijo. Po naših bregovih bakle drhtijo, kot srca. Saj danes sam Bog se i adi... Seima Lagciioef: Nekoč je bil mož in ta mož je možu se ni nič zgodilo, odšel v temno rtoč ognja iskat. | Tedaj je hotel dalje, da bi si Od koče do koče je šel in po-j vzel, kar je potreboval. Ali ovce trkal na vsaka vrata. “Ljudje so ležale tako na tesno druga božji, pomagajte mi!” je prosil, poleg druge, da ni mogel naprej. “Žena mi je pravkar rodila in in mož je stopal živalem po zakuriti moram, da se ogrejeta hrbte-h do ognja. In ne ena se mati in dete.” S ni zganila, ne ena prebudila. . A bilo je pozno v noč in vse Ko je bil mož že domala pri je spalo.1 Nihče se mu ni oglasil, ognju, je pastir pogledal. Bil je Mož je hodil in hodil. Naposled čemeren starec, osoren in trd je v dalji zapazil svit ognja, do vseh ljudi. Ko je videl ne-Krenil je v tisto smer in videl, znanega človeka, je prijel za da gori na prostem. Trop belih dolgo, ošiljeno palico, ki jo je ovac je spal okrog' in star pastir navadno držal v reki, kadar je je sedel poleg ter pazil na čre- pasel, ter jo zalučal v moža. Pack). j lica je letela naravnost proti Ko je dospel rož, ki bi bil njemu, a preden ga je zadela, se rad ognja, do drobnice, je zagle- je c-gnila in odletela in odbmela dal tri velike pse, speče pastirju rimo daleč prek ravni, pred nogami. Ob njegovem pri- j Tu je stopil mož pred pastirja hodu ®o se vsi trije zbudili in in mu dejal: “Prijatelj, pomagaj na široko odprli gobce, ko da bi mi! Daj mi ogorek ognja! Žena hoteli lajati. Vendar ni bilo sli- mi je rodila, zakuril bi rad, da sati glasu. Mož .je videl, kako se r e ogrejeta mati in dete.” jim je ježila dlaka na hrbtu, vi- 1 Pastir bi bil najrajši rekel ne. del, kako so se jim v svitu belo Ko pa se je sipomnil, da tujcu bleščali ostri zobje in kako so psi niso mogli škodovati, da planili nadenj. Začutil je, da ga ovce niso bežale pred njim in je eden popadel za nogo, da je da ga palica ni hotela podreti, drugi hlastnil po roki, da mu je ga je obšla tesnoba in nj si upal tretji obvisel,na vratu. A čelju- zavrniti prednje. “Vzemi, koU-sti in zplije, ki so hoteli z nji- tor ti je treba,” je dejal. Toda mi gristijih niso poslušali in ogenj Je bil že skoraj ugasnil, polen pa ni bilo več in tudi vej ne, samo velik kup žerjavice je še tlel. Lopatice ali žerjavnice po tujec tudi ni imel, da bi bil mogel odnesti- žareče ogorke. Pastir je to videi, pa je drugič rekel: “Vzemi, kolikor ti je treba!” Bil je vesel, da miož ni mogel odnesti ognja. A glej: tujec se je sklonil, nabral z golo roko živih ogorkov in si jih zdeval v plašč. In ogorki mu niso opekli rok, mu niso osmodili plašča, odnesel jih je kakor orehe ali jabolka. -Ko je hudobni in čemerni pastir to videl, se je začudil v srcu, češ, kakšna noč je neki to, da psi ne grizejo, da se ovce ne plaše, da palica ne pogaja in ogenj ne smodi. Poklical je tujca nazaj in mu dejal: “Kakšna moč je to in kako da so vse reči u miljene do tebe?” “Če sam ne vidiš,” je odvrnil mož, “ti jaz ne morem povedati.” In hotel je iti svojo pot, da bi zanetil ogenj ter ogrel ženo in otroka. Pastir pa si je mislil: “Ne izpustim) te izpred oči, preden rte izvem, kaj vse to pomeni.”-Vstal jc in šel za njim, prav do kraja, kjer je prebival. Tedaj je videl, da tujec nikar koče nima, ampak da mu ležita žena in otrok v skalnati votlini, kjer ni bilo drugega ko gole, mrzle stene. Pastir je pomislil, da bi utegnil ubogi nedolžni črviček zmrzniti. In čeprav je bil trdega srca, ga je vendarle ganilo in sklenil je pomagati. Snel si je torbo z rame, vzel iz nje mehko, belo jagnjičevino in jo dal tujcu, da bi položil otroka nanjo. A kakor je pokazal, da je tudi v njegovem srcu prostora usmi-ijenju, so se mu odprle oči: videl je, česar dotlej ni mogel videti, in slišal, česar dotlej ni i'ogel glišati. Okoli njega je stala gogta ipnp^ica angelcev s. srebrnimi krili. Vsak je,imel, gosli v rokah in vgi go naglas pr,epe- vali, da se je nocoj to noč rodil Zveličzr, ki bo svet odrešil. Tedaj je pastir spreumel, zakaj so bile tisto noč vesele vse stvari in niso mogle nikomur škodovati. Angelci pa niso stali le okrog njega — vsepovsod jih je videl. Sedeli so tudi v votlini, sedeli po hribu in letali pod nebom. V gostih trumah so prihajali po poti, se gredoč ustavljali in se ozirali na dete. Na vse strani je donelo veselo vriskanje in petje in sviranje. In vse to je videl pastir v temni noči, ko ni mogel drugače ničesar razločiti. Od veselja, da je spregledal, se je zgrudil na kolena in hvalil Boga. -----o------ lastek 'n pomen jasno Med najlepše navade krščanstva spada prav običaj postavljanja božičnih jaslic z Detetom, Marijo in Jožefom v staji, jasli, voličkom in- osličkom, pastirčki, Tremi modrimi, mahom, skalami, zvezdo repatice in vsem, kar spada če zraven: Vsake jaslice so lepe, pa naj se nad njimi bočijo puščavske palme ali pa smrekove vejice naših gozdov. Povsod, kjer se je ustalilo krščanstvo, se je udomačila tudi navada jaslic, od Jutrovih dežel, kjer se je zgodilo to, kar pripoveduje apostol Luka v svojem -evangeliju o sveti noči, pa preko Rima do zasneženih severnih pokrajin, pa preko Olajšajte si božično nakupovanje in kupite darila za vso družino pri ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. Dajemo in zamenjavamo Eagle znamke ekvatorja v tropske dežele, na Kitajsko, Japonsko, Avstralijo in Ameriko. Povsod dobe jaslice nekaj svojskega, obenem pa ohranijo to, kar je vsemu človeštvu skupnega. Motiv Svete družine, ki je zgled vsem človei kim družinam, so povsod okrasili in tolmačili po svoje. V naših krajih ima Marija ruto, kot naše matere, na Kitajskem je oblečena v svilo, v Ameriki v konfekcijsko obleko. Štalico obdaja pokrajina, podobna deželi tistih, ki so jaslice postavili. Kdaj so začeli jaslice postavljati, ni točno znano, toda brez dvoma je ta običaj star toliko kot je stara krščanska upodabljajoča umetnost. Spočetka so imeli samo podobe, toda sčasoma vernemu ljudstvu to ni zadostovalo, hoteli so bolj plastične, neposredno življenjske predstave. Tako je nastal hlevček1 s kipci, bodisi iz lesa, bodisi iz kovine ali kamna, in !iki so bili včasih prav poslikani. Iz trinajstega stoletja imamo prva pisana poročila o postavljanju jhshc. Najprej so jaslice postavljali po cerkvah, kasneje so pa prišle tudi v domove družin. Posebno se je razvnela ■ umetnost jasličar-stva v renesansi. Takrat so najboljši kiparji in slikarji posvetili temu motivu svoje sposobnosti. Tako so po italijanskih in južnonemških cerkvah nastale mogočne jaslice, ki jih še danes občudujemo, še danes spada med obiskovanje cerkva in og’edovanje jaslic med najlepša doživetja. Slovenci smo obenem s krščansko vero prevzeli tudi ta lepi običaj. Iz čustvenega bogastva naše narodne zakladnice smo mu dali naše svojstvene poteze. Hlevček naših jaslic je podoben hlevom po naših kmetijah, namesto palm se bočijo nad njim smrekove vejice, v ozadju so skalice, ki predstavljajo nri:e gore, čeprav v miniaturi. Božje Dete ima poteze naših otrok, v mar-! sikaterem Jožefu in Mariji soj poteze našših dobrih očetov in s mater,-mah pred hlevčkom jej mehki baržunarti mah naših ■ gozdov. Naj jaslice ostanejoJ tako v bodoče in zvezda repatica, mila zvezda, naj tudi nam kaže pot k Nemu! --------------o------- Dežela češenj Glavno središče pridelka češenj je ekraj Door v državi Wis-censin. Na leto pridelajo tam do 18 milijonov funtov češenj. MICHAEL TELICH JOHN R. TELICH, C.L.U. 2829 Euclid Avc. CH 1-7877 SUN LIFE OF CANADA JVaznanilo in sZah-Vala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom prijateljem in znancem, da so umrli naša ljubljena in skrbna mati; 1905 M| 1960 Rojeni JAKŠA ki so previden! s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 3. oktobra I960. Naša draga mati so bili rojeni v Jolietu, I!!., dne 1. februarja 1935. Pogreb se je vršil dne 6. oktobra iz pogrebnega zavoda Zakrajšek v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadusnico je darova! Rt. Rev. Monsignor Louis B. Baznik; pc pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu sc prav iskreno zahvalimo Rt. Rev. Monsignor-■ju Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zaclušmco in druge pogrebne molitve, ter za spremstvo trupla naše drage matere iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in cd tam na pokopališče Kalvarija, vse dq materinega groba, za vse Njemu iskreni; Beg plačaj. ' 1 Daije se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob ma-ierlni krst- toliko lepih vencev in šopkov ter jih tako okrasili, ko so poči aM na mrtvaškem dru in jim tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete ma-š , ki se bodo opravile ra mir in pokoj njihove duše. Daije prav lepa hvala vsem ki so na dan pegreba dali na razpel ago svoje avtomobile ter tako omogočili, da so se mogli udeležiti .pogreba ter spremiti mater na njihovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Posebej pa še zahvala vsem onim, ki so prišli mater kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše in Še posebej onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter spremili mater do njihovega groba. Naša zahvalal društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ., in oltarnemu društvu župnije sv. Vida, ko so molile Rožni venec ter spremili mater k zemeljskemu počitku. Dalje zahvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč in naklonjenost ter za obiske. Zahvala Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vso prvovrstno postrežbo ter za tako lepo vodstvo pogreba. Končno zahvala vsem skupaj in vsem naš iskreni; Bog plačaj. i J ! Rff-* k 1 A Vi, draga nepozabna mati, počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda, duši Vaši pa večni mir, ki Vam ga iz vsega srca želimo. Naj Vas dobri Bog nagradi za vso Vašo materinsko ljubezen in dobroto z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Bog Vam daj sveti raj in nam vsem enkrat srečno in veselp snidenje nad zvezdami. Sladko spite draga mati, brez trpljenja in ovir, a v nebesih uživajte, za plačilo dušni mir. Vaši žalujoči otroci: RUDOLPH, ANTHONY in CARL, sinovi KATHERINE, JOAN in MARGARET, sinahe RICHARD, SUSAN, THOMAS, ANTHONY Jr., MICHAEL, CATHLEEN, JAMES in ROBERT, vnuki V BLAG SPOMIN TRIINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA Rudolfa Bukovec ki je umrl dne 24. decembra 1937. Ob še vedno »vežem grobu na e predrage matere, »e spominjamo tudi Tebe, dragi, skrbni oče. Dolgo že počivaš v hladnem grobu, a naša s-;ca so še vedno polna vdane ljubezni do Tebe. Ohranili Te bi mo v trajnem in hvaležnem spominu! Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi! Lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni! Cleveland, Ohio. 19. decembra 1960. m I , = S J L’LES VERNE: S 1 CARSKI SEL 1 (Mihael Strogov) g POVEST H Bravec se gotovo še spominja, da je tedaj Ivan Ogarev z brezsrčnim zasmehom pomislil carjevo pismo Mihaelu Strogovu pred oči, ker je bil prepričan, da je slep. Mihael Strogov pa je mogel brati in je v resnici tudi prebral odstavek, ki je govoril o podlem izdajavčevem načrtu. Vprav zato je bil poslej tako vztrajen na svojem potu. Odtod njegova neupogljiva volja, da za vsako ceno ipride v Irkutsk in ustno sporoči svoje poslanstvo. Vedel je, da je Ivan Ogarev hotel mesto izdati in je bilo življenje velikega kneza v največji nevarnosti. Blagor carjevega brata in Sibirije je bil torej še vedno v njegovih rokah. Mihael Strogov je vso to zgodbo nakratko povedal velikemu knezu. Globoko ginjen je dostavi’, da je mogel vse številne ovire premagati samo zato, ker ga je tako po- CH1CAGO, ILL. HELP WANTED Potrebujemo takoj Pomoč v kuhinji Stalno delo INVERNESS GOLF CLUB 102 N. Roselle Rd. Palatine, Hi. Kličite za sestanek Mr. Albert FL&nders 8-2340 (245) ....—— — — i .... m.i | HOUSEHOLD HELP M I D D L EAGED HOUSEKEEPER for Elderly man and woman. 5 Room apt. in Oak Park. 6 days a week, 9 A.M. to 7 P.M. References. Top wages. Village 8-5112. (245) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 3 bedroom brick -40 ft. lot - Side drive - Garage -Many extras. 8638 So. Kildare - LU 2-9073. žrtvovalno podpirala Nadja. “Kdo je ta mladenka?’’ je vprašal veliki knez. “Hči pregnanca Vasilija Fedora,” je odgovoril Mihael St.ogov. “Hči poveljnika Fedora,” je dejal veliki knez; “nič več ni pregnančeva hči. V Irkutsku ni pregnancev!” Nadja, ki v veselju ni bila tako junaška kakor v nevarnosti, je pred njim padla na kolena. Veliki knez jo je vzdignil z eno roko, drugo pa je podal Mihaelu Strogovu. Eno uro pozneje je Nadja že objela svojega očeta. Mihael Strogov, Nadja in Vasilij Fedor so bili torej skupaj in vsem je srce prekipevalo od sreče. Oba tatarska napada na mesto sta bila odbita. Vasilij Fedor je s svojo malo četo zdrobil prve napadalce, ki so se prikazali pri vratih na Glavni cesti, misleč, da se jim bodo odprla. Kakor bi mu veleval neki notranji glas, je vztrajal pri tem, da brani vrata. V istem času, ko so obleganci odbili Tatare, so udušili tudi požar. Tekoča nafta je kmalu zgorela na površju An-gare in požar, ki se je omejil na obrežne hiše, se ni lotil drugih delov mesta. Še preden se je zdanilo, so se čete kana Feofarja zbrale v svojem taborišču in pustile veliko število mrtvecev pred okopi. Med padlimi je bi’a Sanga-ia, ki je zaman skušala priti do Ivana Ogareva. Dva dni oblegovavci niso poskusili .novega naskoka. Smrt Ivana Ogareva jim je vzela pogum. Samo ta človek, ki je bil duša vpada, je imel Zaradi svojih dolgotrajnih spletk na kane in njihove or-de tolikšen vpliv, da jih je zvabil v azijsko Rusijo. Branivci Irkutska so bili vedno enako čuječi in obleganje se je nadaljevalo. 7. oktobra zgodaj zjutraj pa je na gričiK, ki obdajajo Irkutsk, počil prvi top,. Bila je vojska, ki je pod generalom Kiselevim prihitela na pomoč in tako velikemu knezu javila svoj prihod. CHICAGO, ILL. MELJ* WANTED — MALE Welding Engineers Development TO WORk IN NEW RESEARCH DEVELOPMENT PROGRAM IN INITIAL FIELD. Back-ground of Welding Processes and Metallurgy required in the Exotic Metals. Welding Technicians CAPABLE OF OPERATING PLASMA ARC EQUIPMENT ELECTRON BEAM AND RELATED WELDING APPARATUS. Also Metallurgical Positions ARE AVAILABLE FOR TOP QUALIFIED MEN. The above positions are permanent. — Top wages to experienced men. — Excellent opportunity of advancement. Many Company Benefits. Write giving complete resume in confidence to Mr. I. F. ZIMMERMAN PORTLAND COPPER & TANK WORKS, INC. 80 SECOND STREET SOUTH PORTLAND, MAINE (244) Tatari niso nič čakali. Ker se niso hoteli spustiti v bitko pred mestnimi okopi, so takoj izpraznili svoje taborišče ob Angari. Irkutsk je bil osvobojen! £ prvimi ruskimi vojaki sta v mesto vkorakala tudi dva prijatelja Mihaela Strogova. Bila sta nerazdruži Ijiva Blount in Jolivet. Posrečilo se jima je, da sta po ledenem jezu splezala na desni breg Angare in ušla z drugimi begunci vred, ipreden je požar na Angari dosegel njihov plav. Ta dogodek si je Alcide Jolivet zapisal v svojo beležnico takole: “Toliko da nisem poginil kakor citrona v loncu zavrtega vina.” Zelo sta bila vesela, ko sta našla Nadjo in Mihaela Stro-gbva zdrava, posebno še, ko sta zvedela, da njun vrli tovariš ni bil slep. Harry Blount si je to okolnost zabeležil takole : “Razbeljeno železo najbrže ne zadošča, da bi umorijo vidni živec. Se ga bo treba drugače lotiti.” ” Ko sta časnikarja v Irkutsku našla udobno stanovanje, sta se lotila pisanja, da spravita v red vtise s svojega potovanja. V London in Pariz sta odšli zanimivi poročili o tatarskem vpadu, ki sta se razen nekaterih CHICAGO, ILL. SEASON’S GREETINGS! SEASON’S BLESSINGS FROM SS« Peter and Paul Church £041 So; Exchange MASSES AT: MIDNIGHT, 5:30, 7, 8, 9, 10, 11, 12 REV. PAUL J. KOEPKE BEST WISHES FOR A VERY MERRY XMAS AND A HAPPY NEW YEAR to our friends and customers. ibnerican Wilbert Vault Gorp. 1015 Trocst Ave. Forest Park, Illinois SINCERE BEST WISHES FOR A HAPPY HOLIDAY! Courtesy of Avondale Savings and Loan Ass’n 2965 N. Milwaukee Ave. Dickens 2-7700 MERRY CHRISTMAS frcm DK. WALTER SWIATEK OPTOMETRIST 2209 Cermak Rd. VI 7-6592 Chicago, Illinois HOLIDAY GREETINGS from Chicago Urban League Works for the Betterment of Chicago by Improving the Conditions under which the Negro Population Works, Lives and Plays. 2410 S. Michigan Ave. malenkosti čudovito ujemali. Vojna se je končala žalostno za emirja in njegove zaveznike. Kakor še nihče, ki se je lotil ruskega velikana, pri svojem podjetju ni imel uspeha, tako je bil tudi vpad Tatarov zanje same vprav usoden. Carske čete so jih kmalu odrezale in se polastile po vrsti vseh zasedenih mest. Poleg tega je nastopila strašna zima, ki je silno razredčila tatarske orde, tako da se jih je prav malo vrnilo na domače stepe. Cesta iz Irkutska do uralske- CH1CAGO, ILL SEASON’S GREETINGS! SEASON’S GREETINGS TO ALL ST. FERDINAND’S CHURCH 5900 West Barry SEASON’S GREETINGS TO ALL HAVEN OF REST HOME Pleasant Surroundings — Geriatric Care — 24 Hr. Nursing Service Stale Licensed JOHN HO'PPELL, Director Beaverville, III. SEASON’S GREETINGS TO OUR MANY GOOD FRIENDS DR. MACE GAZDA Medicine and Sl', gery Clinic 5159 S. Damen PR 6-7800 SEASON’S GREETINGS and BEST WISHES KUHN FOOD SHOP FINEST IN FOOD and ,LIQUORS 9:20 a.m. until IC:C0 p.m. including Sundays 2053 N. Lincoln LA 5-9019 MERRY XMAS ~ llAPPY NEW YEAR Join our Save A Life Plan * Drive with care in 1961 Armored Gar Drivers Loeal 725 T/ A. Hager ;! President Anthony O. Donovan Sec. - Treas. SEASON’S GREETINGS from JOSEPHINUM HIGH SCHOOL Sisters of Christian Charity 1515 N. Oakley Blvd. AR 6-0395 HOLIDAY GREETINGS To All Our Friends and Customers From ACE FRAME and AXLE SERVICE 6034 W. Grand NAtional 2-3190 SEASON’S GREETINGS KROMRYK FUNERAL HOME The Finest in Funerals 1943 ML Burr Oak Ave. FU 5-0232 SEASON’S GREETINGS St. Peter’s Ghurch 110 W. Madison St. CHRISTMAS MASSES From 5 to 12 Every Hour on the Hour HOLIDAY GREETINGS FROM Ifiufed Butchers Packing Go. 1152 W. Fulton Market MOnroe 6-7330 BEST WISHES FOR A VERY MERRY XMAS AND A HAPPY NEW YEAR TO ALL $ Apollo Savings and Loan Associaiion 3932 W. Madison NEvada 2-4600 iS Write for our free “SAVE BY MAIL KIT” I ga pogorja je bila torej zopet I prosta. Daši se je velikemu knezu mudilo v Moskvo, je vendar odložil svoje potovanje, da je mo;iel biti pri ganljivi sjlovesno-| sti, ki se je vršila nekaj dni po prihodu ruskih čet. Mihael Strogov je posetil Nadjo in jo vprašal vpričo njenega očeta: “Nadja, še vedno moja sestra, ali si pri odhodu iz Rige zapustila za seboj še kako drugo bol razen žalosti za svojo materjo?” “Ne,” je odgovorila Nadja, “prav nobene.” “Torej ni nič tvojega srca ostalo ondi?” “Nič, dragi brat.” “Potem pa mislim, Nadja,” je dejal Mihael iSl.rogov, “da naju Bog ni združil samo zato, da skupno premagava težave, ki sva jih srečala na potu, ampak da naju je hotel združiti za vedno!” “Ah,” je dahnila Nadja in se mu zgrudila na pi;si. Nato se je obrnila k Vasilij'u Fedoru in mu rekla vsa zardela: “Dragi moj oče!” “Nadja,” je dejal Vasilij Fedor, “srčno bom vesel, ako bom mogel vaju oba imenovati svoja otroka.” Poroka se je vršila v Irkutski stolnici. Bila je zelo preprosta v podrobnostih, a izredno lepa zaradi navala prebivalstva, ki je hotelo p/kazati svojo globoko hvale žnost novoporočencema. Saj je o njunih doživljajih govorilo že vse mesto. Poroke sta se udeležila tudi Alcide Jolivet in Harry Blount, ker sta hotela o njej poročati -vojim bralcem. “Ali Vas ne mika, da bi ju posnemali?” je vprašal Alcide Jolivet svojega tovariša. “Pa!” je odgovoril Harry Blount. “Seveda, če bi imel sestrično, kakor Vi! ...” “tMoja sestrična je že prestara za možitev!” je odgovoril smejoč se Alcide Jolivet. “Tem bolje,” je pristavil Harry Blount. “Med Londonom in Pekingom se baje opaža neka napetost. Ali ne bi hoteli pogledati, kaj se plete tam doli?” “Sam hudir naj Vas vzame, dragi moj Hiount!” je vzkliknil Alcide Jolivet. “Isti predlog ste mi vzeli vprav z jezika.” In tako sta oba nerazdružljiva poročevalca odpotovala na Kitajsko. Nekaj dni po poroki sta se tudi Mihael in Nadja Strogov z Vasilijem F e d o rom napotila proti Evropi. Pot trpljenja se je ob povratku spremenila v pot sreče in veselja. Vozili so se silno hitro na saneh, ki drče kakor brzovlak po ledenih sibirskih stepah. NOVA ZALOGA DOSEDAJ PREJETIH LETOŠNJIH PRIDELKOV AJDOVA MOKA, fina 100% pristna, bela. Znana širom Amerike in Canade za pripravo pristnih žgancev, kakor v starem kraju. Cena skupno s poštnino: S1/? funta $3.00, 10 funtov $5.00, predplačno v vse kraje v USA. V Canado 6 f. $3.65 skupno s poštnino, samo predplačno. (Lokalno v naši prodajalni je cena ajd. moke 25c funt.) ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen najfinejši. Priljubljena dišava za juho in pecivo. Cena: 1 šk. $1.00, 3 šk. $2.75, 6 šk. $5.25, 12 šk. $10.00. MUŠKATOV CVET (Muškoplet) celi. Daje juhi ali pecivu fin okus, lepo barvo in prijeten duh. Cena U4 oz. pak. $1.10, 3 pak. $3.00. PLANINSKE ROŽE je slaven, poznan zdravilni čaj. Mnogi ga imenujejo “čudežni” čaj za bolesti želodca. ledvic in mehurja. Sigurno odvaja, čisti telo naravnim potom, utrjuje kri ter daje novo moč in energijo. Cena je (3 oz. net) škatlje $1.75, 3 šk. $5.00, 6 šk. $9.50, 12 šk. $18.00. (Za poskušnjo, nova ZVi °* * 5 * 7-škatlja $2.00). Poštnino plačamo mi samo od pred-plačanih naročil, COD plača pošto in poštne stroške naročnik. ZASTONJ ZA DARILO: Dokler bo trajala zaloga, bomo z vsakim naročilom za $5.00 ali več poslali lepo, dobro pero (Ball point Pen) z našim imenom in naslovom na njem. STEVE MOHORKO (0. 8810 Nuevo St. FONTANA, CALIFORNIA | Ko so prišli do Dinke onstran Birskega, so se ustavili en dan. Mihael Strogov je poiskal kraj, kjer je bil zakopal ubogega Ni-Jkolaja. Na njegovo gomilo so postavili križ in Nadja je zadnjikrat molila na grobu skromnega in junaškega prijatelja, ki sta ga hotela ohraniti v hvaležnem spominu. V Omsku jih je pričakovala stara Marta v mali hišici Stro-govih. Iskreno je objela Nadjo, ki jo je že sto in stokrat v svojem srcu imenovala svojo hčer. Ta dan je pogumna Sibirka imela pravico poznati svojega sina in reči, da je ponosna nanj. Ko so se nekaj dni pomudili v Omsku, so se vrnili v Evropo. Vasilij Fedor se je naselil v Petrogradu in njegov sin ter njegova hči sta ga zapustila samo takrat, kadar sta šla k svoji stari materi. i Mladega sla je sprejel car v svojo neposredno službo in mu podelil križ svetega Jurija. Mihael Strogov se je sčasoma povzpel do zelo visokih časti v carstvu. Toda ne o njegovih u-spehih, ampak o njegovih pre-skušnjah je hotela govoriti naša povest, (Konec) -----o------ Oglašajte v “Amer. Domov mi' CE HOČETE . . . prodati ali kupiti po»estro , ali trgovino! obrnit« M d« na« JGS. GLOGOM E. V-fitb 6t. HE 1-64SC7 C s C * N H H i M H M Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdau 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..17 002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 5 I S 1 vas pomembni dan! K Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek iivljenja, je izbira poročnih vabii. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce i^abil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše. in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA *117 SL Ciair Ave. Cleveland S. Ohio HE 1-0628 ZNAMENJE NAROBE — Pred Kapitalom v jWashing-tonu, P. C., opozarja voznike tole znamenje. Vprašanje je. ali je tako /znamenje obvezno tali ne! , ,