Štev. 6.
Trst, v soboto 6 januvarja <912
Tečaj XXXVII
-iii i igijini »iiifMMBMmiMBB
IZHAJA VSAK DAN ek Mde:]ab in praznikih ch 5-, «b ponedeljkih ik 9. zjutraj. V^Asalčne fltov. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih voinkfcmah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, ? rjstafnd, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ai, D^rnbergn itd. Zastarele S ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 hdaoe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 it mm. ccnirtnfoe, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 'K* st. imn. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka «*da$*a vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot beseda, naj-tcfcoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave 3&nasti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toifjivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinostf* za Primorsko.
„F edinosti je moč
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto a« K, pol leta 13 K, 3 mesece OK;uu-
ročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ne ostra. Iinklu u seljak« tataaj« ^KDlMOSTl" atu*: mm Mi« UC* Krta 5-ao, H Ml l«t« Kron > «0.
Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma m m aprejeuje le rekeplsl m m vrafiaja.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lisi*.
UREDNIŠTVO: otloa 6ler|lt Galatt! 20 (Naredal Na). Izdajatelj in odgovorni urednik gTEFIN GODINA. konaoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed»noat\ ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti fitev. 20. Poltno-hranllnltnl ralun Itev. 841-652. TELFFOM It. 11-57

Bilanca Goriške.
Prav za prav smo zgrešili kronološki red dogodkov: Goriška bi bila morala priti pred Kranjsko! Po zastrupljenju strankarskega življenja in po ognju strasti sta si sicer obe ti slovenski deželi precej slični, ali glede delovanja tega političnega razsula in strankarskega besniia na dogodke v deželne* parlamentu je Goriška prednjačila z — nelcpiai izgledi. Na Kranjskem grozi večina z razveljavljanjem zakonito pridobljenih mandatov, v deželnem zboru goriškem pa jih je že razveljavljala.
Žalostno prednjačenje 1 In goriški ori-gizal je še veliko odijozneji in se slovenskega aarodnega stališča usodneji, nego bo aaaarovana kranjska kopija!
fazlika je dvojna. Kranjski deželni zbor je vsaj zastopstvo osrednje pokrajine s tako ©groaao večino slovenskega prebivalstva, da se more govoriti o jednotno slovenski deželi, ki večina, k! pesti manjšino, je slo-veaska.
Tes drugačen je položaj v deželnem jtbmru goriškem. To je obmejna dežela, ki itta zaatno drugorodno manjšino I Poleg tega pa je ta manjšina tako obilno zastopana v deželnem zboru, da bi si zastopstvi •beli aarodnosti držali tehtnico, tudi če bi Slovenci kompaktno stali Italijanom nasproti. Vsako cepljenje na slovenski strani nasproti Italfjaaom je torej tu pogubno za slovenski del dežele toliko z ozirom na geografično lego dežele in narodnostno razmerje v njej, kofikar na številno razmerje med zastopniki •bek narodnosti v deželnem zberu.
la vspričo tega dejstva, pred katerega ponembHostjo bi bilo brzdanje strasti in medsebojnega sovražtva na slovenski strani aaravaost imperativ najelementarnejega narodnega patrijotizma, vidimo v deželnem zboru goriškem italijansko-slovensko večino — ki pa niti jednotna ni ne po političnem asi&jen}u, ne po gospodarskih interesih, ki j§k zastopata oba sestavna dela te ve-tiae —, kako pesti slovensko manjšino, jej razveljavlja zakonito pridobljene mandate in jej jemlje vsako možnost do uveljavljanja in dtla toliko v deželnem odboru, kolikor v odsekih deželnega zbora.
Ta italijansko-slovenska manjšina ne posaa niti najprimitivnejših principov povsod) veljavne parlamentarne uljudnosti in •b^raosti do manjšine. Ta večina jedno-stavao prezira povsodi priznano in uvaže-vaao resnico, da je manjšina sestaven del parlamenta in da je neizogibno potrebno tudi aje sodelovanje, ako naj bo parlamentarko delo res vspeŠno, plodno in koristo-cosao za deželo. A, kar je najhujše, je to, da je do take nenaravne, nesmiselne in s sioveaskega stališča pregrešne italijansko-sioveaske koalicije proti slovenski manjšini prišlo po velikem delu vsled osebnih nav-skrHBj in osebnega sovražtva!
Posledice temu skrajno nezdravemu razmerju v deželnem zboru so naravnost po-gubae za slovenski del dežele in nje etične in gospodarske interese. Kar morejo Slo-vaad vspričo obstoječega narodnostnega razmerja v deželi Goriški zahtevati, |e, da bodi njihov jezik vsaj enakoveljaven in ena-koprmven Italijanskemu na deželni upravi in
PODLISTEK
Jug,
Historiien roman. — Spisal Prokop Chocboloušek Poslovenil H. V.
„NaJ pade torej kocka svete vojne," je rekel škof, „in sultanov odposlanec, ki se že bliža tvojemu dvoru, bo čul, da se je kralj Štefan Tomašević z odločnim pogumom povspel na stopinjo slave, katero doseči so se dosedaj zastonj trudili njegovi predniki in ogrski kralji."
„To daj Bogi* je vzdihnii kralj, ki so se nu stiskale prsi pred veličino bližajočega se Irenotka.
„Kdor se zanaša na Boga, temu Bog pomaga,1* je rekel škof veličastnim glasom. -Kralj moj I" je ogovoril kralja vneto, ali nenadoma nastavši šum na dvorišču in v dvoranah kraljevskega gradu, mu je javil, da je že prišel blagajnik — beg odposlanec turški. Potem je nadaljeval: ,Ne tajim si tega, da je napočila usodna ura, najznamenitejša za državo in bosanski narod od poretka te države. Bog bodi s teboj, kralj moj, in daj, da bi tvoja izjava imela za posledico zmago križa J*
„Amen!* je dejal kralj, se tolkel na prsi in se blagoslovil z znamenjem sveteea križa.
Z mirnim, da, skero jasnim licem, je sprejel potem svoje dvorjane, ki so prihi-
na vseh deželnih ustanovah In zavodih I To je pač najnaravneja in najskromneja zahteva, ki jo ne le morejo, ampak morajo staviti goriški Slovenci že iz samospoštovanja. Zahtevati morejo in morajo, da se na kulturnih poljih v pravem razmerju delita luč in senca med obema narodnostima. Zahtevati morejo in morajo, da deželni zbor pravično postopa v vsem, kar je namenjeno za gospodarsko povzdigo tudi slovenskega dela dežele in v boljšanje gmotnega položaja prebivalstva v njem.
Tem najpravičnejim in najnaravnejim zahtevam ne odgovarja nikakor deželna uprava na Goriškem: ne deželni zbor, ne deželni odbor, ne različne deželne naprave 1
Na deželni upravi je slovenski jezik — jezik večine — potisnjen v položaj žaljive podrejenosti in na nekaterih upravah je maione izključen. Italijanski jezik ima v deželnem zboru prednost, v kolikor je to odvisno od vrhnega načelnika deželne uprave. Deželni odbor priobčuje često v javnih listih svoje razglase, razpise itd. samo v italijanskem jeziku, v jeziku manjšine, pa naj stvar tangira tudi interese slovenskega dela dežele.
Tudi v izobraževalne svrhe, za strokovno Šolstvo, se mnogo več skrbi za italijanski del, nego pa za slovenski I
Kar se pa tiče podeljevanja deželnih podpor občinam, v razne melijoracijske svrhe, je to ne le veležalostno, naravnost proslulo, ampak tudi netorično, splošno znano poglavje : poglavje o neprestani in nepregledni krivici 1 In vse to v deželi, kjer bi mogli mi, ako bi nastopali^kompaktno, imponirati nasprotnikom in jih siliti v spoštovanje slovenskega imen?, slovenskega jezika in gospodarskih potreb slov. dela dežele.
Škodo trpi slovenski del dežele na vseh straneh vsled nezaslišanih razmer v deželnem zboru, ki so pa zopet le posledica zastrupljenja vsega političnega in strankarskega življenja v deželi.
Torej isti žalostni vzroki za politično nasilje kakor na Kranjskem. Samo da so posledice ca Goriškem še veliko Škodljiveje in nevarneje. In tudi najsramotneje, ker je tu Slovenec, ki s pomočjo najljutejega sovražnika duši — Slovenca I Z italijansko pomočjo in v jezikovno mešani deželi vrše Slovenci političen bojkot proti Slovencem 1 Žalostna bilanca!
Apela — kakor ga sicer sili v pero slovenska ljubezen do lepe dežele Goriške — ne pišemo nikakega. Hladne duše pa pričakujemo poplave — ljubeznjivosti, ki se gotovo vsuje na nas iz solnčne Gorice.
Upliv naše vnanje politike no notranje gospodarsko žloljenje.
Z ozirom na agitacijo, ki so jo iz raznih strani razvili proti dopustitvi avstrijskih posojil v Parizu in Londonu, je „Neue Freie Presse" od strani, ki je baje natančno poučena o namenih merodajnih krogov avstrijske finančne politike, dobila sledeča avtentična naznanila: „Potreba avstrijskega kredita ni tako velika, da bi morali nastopiti izredno pot za pokritje. Finančni zakon predvidja pač različna posojila; eno posojilo naj preskrbi sredstva za vnovčenje zakladnic, drugo potrebne zneske za povračilo posojila,
teli z vestjo, da se je določena ura že približala In da turški poslanec že čaka na av-dijenco.
Niti spomnil se ni na svojo mater, niti ne na njen poskus, da bi Radića zopet pridobila v njegovo službo — tega vojvodo, glasovitega tako v boju, kakor na posvetovanju. Kralj se je dal ogrniti s Škrlatom in vsem bliščem svojega kraljevskega dostojanstva.
V veliki dvorani kraljevskega gradu je sel kralj Štefan Tomašević na vzvišen prostor; njemu najbližje na desni strani je stal Nikolajy Modruški škof, dalje župani in dostojanstveniki dvora in države, poglavarji mest in vsi, ki jim je rojstvo, ali pa osebna zasluga pridobila pristop. Polnili so dvorano, dajajoč večjega blešča temu slavnemu in usodnemu sprejemu.
Malomarno je korakal Saraf-bey skozi to odlično skupščino tik pred kralja samega. Na njegovem marmornatem licu ni bilo nič poznati, kakor utis dela na-nj to, povodom sprejemanja prejšnjih turških odposlanstvih nenavadno razkazovanje kraljevskega sijaja.
Seveda, Če bi ga bili takoj pri prvem njegovem koraku v dvorano tako bistro opazovali, kakor sedaj, bi bili opazili, kako je v trenotku preletel porogljiv nasmeh preko njegovega lica, kakor bi hotel reči: „Kaj je vsa ta pasja siava proti blišču in krasoti mojega oadišahal"
„Poznan mi je namen tvojega poslan-1 stva, beže!" ga je ogovoril kralj, „vendar'
najetega v tekočem računu. Dalje gre za znesek okroglih 25 38 milijonov kron za odplačilo državnega dolga. Te kreditne operacije se izvrše brez omembe vredne obremenitve denarnega trga in brez težav. Ostaja potem še relativno neznaten znesek okroglih 150 miljonov kron za mirne investicije, namreč gradnjo železniških voz in strojev ter drugačne popolnitve železnic in telefona. Pa tudi ta posel v celoti ne bo potreboval rentne emisije. Trditev zunanjih listov, da služi avstrijsko posojilo za namene oboroževanja, so popolnoma ovržene s to navedbe izdatkov, ki se imajo pokriti s sredstvi posojila. Svote, ki si jih nabavimo s predstoječimi kreditnimi operacijami, ne služijo za vojaška oboroževanja, temveč za odplačilo dolgov in za mirne narodnogospodarske investicije. Avstrijska finančna uprava ne misli v ta namen vprašati posojila na zunanjih denarnih trgih in se niso tozadevno vršila nikaka pogajanja z zunanjimi denarnimi zavodi. Zveza naše kreditne politike z našo vnanjo politiko je izključena in povda-riti je le ponovno, da na pristojnih mestih ne mislijo na to, da bi se radi teh, razmeroma malih kreditnih operacij obrnili na inozemstvo. Zato se zdi vsa ta kampanja proti avstrijskemu posojilu v Londonu in Parizu naravnost nerazumljiva."
Na to izjavo — brezdvomno inspirirano od vladne strani — moramo le povdarjati ono, kar smo rekli že včeraj: da je avstrijska vlada po svojih zaupnikih v Londonu in Parizu res poizvedovala, da-li bi bilo možno placirati tem kako morebitno avstrijsko posojilo? Seveda je vlada potem razglašala, da so dotični posredovalci to delali brez njenega znanja. Sicer je res, da je znesek, ki ga misli vlada najeti v smislu finančnega zakona, razmeroma majhen, ker gre v resnici le za 150 milijonov K novega posojila. Vendar ne smemo pozabiti, da so razmere na našem denarnem trgu tako neugodne, da bo — kljub nasprotnim zatrjevanjem vlade — možno pokriti to novo posojilo le z velikimi žrtvami. Že sedaj je kurz naše rente neverjetno nizek; a potem, ko pride država na trg z novim posojilom, bo ta kurz seveda še nižji. Mesto da bi oni denar ostal na razpolago za industrijo, ga vzame država in posledica temu bo, da bo trpelo naše splošno gospodarsko življenje. Sicer je res, da bo od posojila v znesku 150 milijonov kron imela zaslužka domača industrija, a ta denar bi mogel služiti v oživljenje privatne podjetnosti, ko bi država mogla dobiti za svoje potrebe denar od zunaj. Mi še nismo tako močni, da bi se mogli odpovedati dotoku denarja od zunaj. Ker so pa Francozi tu naložene kapitale odtegnili z našega trga, vidimo posledice temu v neverjetnem pomanjkanju denarja, ki se v zadnjih letih pojavlja na avstrijskem trgu —■ v pomanjkanju, ki je zahtevalo že mnogo žrtev in je uničilo mnogo eksistenc.
In čemu vse to?
Zbog naše zveze z Nemčijo?
Vprašali smo že včeraj in vprašati moramo ponovno: Ali so dobrote, ki nam jih nudi ta zveza, vredne žrtev, ki jih moramo doprinašati za njo? Kake pa so dobrote, ki jih imamo od te zveze? Ena bi bila, da
pa ponavlja) še enkrat svojo zahtevo, da bo moj dvor čul, kaj zahteva od mene sultan, tvoj gospod?"
„Poslan sem k tebi ne pa k tvojim dvorjanom," je odgovoril beg ponosno.
Blisk nejevolje je Šinil iz kraljevega očesa; ker pa si je bil svest važnosti tega trenotka, je odgovoril mirno:
„Kakor se ti zljublja, Sultan Monamed," je govoril kralj glasneje, obrni»ši se k svojim dvorjanom, „zahteva od mene polletno plačilo že v naprej, da-si je še-le tri mesece od tega, kar je moj prednik, kralj Štefan Tomaž, plačal harač za pol leta do zadnje merice —"
Da-si je bila zahteva turškega odposlanca znana vsakomur, vendar se je pri tej vesti oglasila zlovoljnost v skupščini
„AH slišiš mnenje mojih dvorjanov, državnih županov, poglavarjev bosanskega naroda," se je obrnil kralj zopet proti beyu, katerega hladnokrvnost ni omajalo niti glasno godrnjanje. „Kakega odgovora pričakuješ torej od mene na svojo nepravično zahtevo ?"
„MarI jaz vem?" je odgovoril beg, »mari vem tvoje misli ? Ce pa ti je do sedaj razum ostal zvest, zaukažeš svojemu zakladniku, naj plača, kar se zahteva od tebe; ti sam pa se boš skesano pokoril pred sultanom, vzvišeni n mojim in tvojim gospodom, ker si —"
Vihar najvišje ogorčenosti, ki se ni ozirate niti na dostojanstvo kralja, niti na
nam bi Nemčija morda pomagala v slučaju vojne z Rusijo. Ali pa imamo mi z Rusijo sploh kakega veljavnega povoda, tia začnemo medsebojno vojno? Šlo bi morda kvečjemu radi križanja interesov na Balkanu, atoliko in še večje navskrižje interesov pbstoji tudi med nami in Italijo, Će je možna kljub temu zveza med nami in Italijo, čemu ne bi bilo možno, Če že ne taka zveza, pa vsaj nesovražno razmerje med nami in Rusijo? Najlepše pri vsem tem pa je to, da je Nemčija v^prav dobrem razmerju z Rusijo, med tem, ko s« naša in ruska diplomacija gledata kakor pes in mačka. V resnici nimamo mi od svoje zveze z Nemčijo niti najmanjšega dobička ; dobiček ima edino le Nemčija, ki bi bila brez zveze z nami popolnoma izolirana.
(Italijo kot morebitna edina zaveznica Nemčije pač računa malo ali nič!) Delitev dobrot in žrtev med nami in Nemčijo je celo še precej drugačna, nego je bila ona med Faccanapo in Harlekinom. Ta dva sta delila tako, da je dobil Harlekin dva dela in Faccanapa enega; mi z Nemčijo pa delimo tako, da dobiva Nemčija vse, mi — nič. Ne dosti to, moramo še račune mi sami plačevati. Na eni strani nam sta Francija in Anglija zaprli svoje finančne vire, na drugi strani pa nimamo z Rusijo onih kupčijskili zvez, ki bi jih mogli imeti, da je naše razmerje s to državo prijateljsko. Nemčija si je znala pridobiti ruski trg in ona nas je izrinila iz Srbije ; radi nje ne dobimo v Franciji in Angliji posojila, ki bi ga nujno potrebovali za oplojevanje našega gospodarskega življenja. Res skrajni čas je, da se že enkrat začnemo resno baviti z vprašanjem, ni-li že dospela enajsta ura za revizijo naše vnanje politike /	_____
Značilen molk.
Ravno na Silvestrovo, tega pomembnega zadnjega dne leta, smo bi»i prinesli med dunajskimi vestmi tudi za naš Trst važno vest, da (e upravno sodišče dne 30. t. m. razglasilo razsodbo o pritožbi društva Ko-menskega na Dunaju proti naredbi minlster-stva, s katero je ta oblast odbila pritožbo rečenega diuštva proti prepovedi, s katero je stavbena oblast občine dunajske zabranila rabo prostorov v hiši št. 31 v Schiiuen-gasse za Šclske namene društva Komensky. Upravno sodišče je razveljavilo to prepoved. Društvo Komensky je torej zmagalo in je s tem izzvalo razsodbo principijtlne važnosti od strani najvišje upravne instance tudi za naše tržaške razmere z njihovo mizerijo za slovensko šolstvo.
Znano je, kako se naši komunalni mogotci love za vsako reši no slamico, ki se jim zdi le količkaj pripravna, da ovirajo postajanje in razvoj slovenskega šolstva. Poslužujejo se vseh možnih fines, finih izgovorov krivega tolmačenja zakonskih do-ločeb, zvračanja dejanskih razmer, falzifici-ranih statistik. Prava mastna kost jim je vsaka odredba kake oblasti, ali kake druge občine, ki daja vsaj videz opravičenosti fakcijoznega in skrajno zlohotnega stališča, ki je zavzemlje mestna občina tržaška nasproti našemu Šolstvu. Vsak tak slučaj je za njih pravi praznik, in veselo pokanje se razlega po kolonah italijanskega časopisja
pravice odposlanstva, mu je prekršil njegov govor.
Bey je umolknil zmajevaje z rameni, ter je zopet povsem malomarno zrl pred-se.
„Take besede..." je vskliknil Modruški škof, stopivši za korak proti begu, toda kralj ga je prijel za roko in mu je, pokazavši mu z očesom na njegov prejšn|i prostor, namignil z roko, naj bo tiho. Le počasi se je izvršilo njegovo povelje.
„Mene se tičejo tvoje besede, beže," je dejal, potajevaje v sebi svoje močno razburjenje, „kakor se glasi tudi tvoje poslanstvo za-me." Potem je vstal ter dejal z velečim glasom :
„Pojdi torej k zakladnici bosanskih kraljev, da sprejmeš primeren odgovor za svoje besede 1"
Strmenje se je potazalo na vseh obrrzih.
„Kaj?" so hitela poluglasna vprašaja od ust do ust, „torej plača vendar-le ? Prenašal bo torej svoje ponižanje, s.katerrn je osramočen tudi ves narod ? - Če je stvar taka, potem bi bilo bolje, da že kar sname z glave krono in da jo položi pred nege tega predrznega Turka !"
Beg sam je bil s početka presenečen vsled kraljevih besed. „Morda hoče vendar le plačati ta kraljič Bošnjakov!" je strmel. Takoj na to pa se je prijrl za brado ter dostavi): „Allah I možpani so se mi narobe obrriii, da sam sebi blatim b*ado ! No, pa pojdem z njim, da slišim in vi d,m, kako si ta zaslepljenec sam pripravlja svojo pogubo."
Stran II.
»EDINOST« št. 6.
V Tretn, dne 6. januvarja 1911.
Domače vesti.
»Piccolove" asimilacijske teorije. Z ozirorn na včerajšnjo našo notica pod tem naslovom smo prejeli: Prav imate, ko pošiljate „Piccolo* z njegovimi teorijami o naravni asimilaciji v — dimnik, a jaz se le bojim — v interesu italijanskega ambijenta našega mesta namreč — da se tudi poljski in madjarski Ždje ne bodo več dolgo zadovoljevali s to konservirano in prekajeno „Piccolovo" robo. Znano je, da se Žid asimilira — politično namreč — narodno, v etnografičnem smislu, ostaja Žid pač vedno Žid — vedno pri oni stranki oziroma narodnosti, ki ima v rokah moč. Ker so dosedai Italijani imeli vso moč v rokah, so se tudi Ž dje vedno bojevali v njih vrstah. Sedaj pa so se stvari začele obračati nekoliko drugače. Židje so se po malem že začeli približevati — preroki okoli „Piccolo" in „In-dipendenta" naj ne padejo v znak! — Narodnemu domu ! Sicer gre to še zelo počasi, nekako s strahom, a začelo je vendar le že ! To je namreč slovenski ambijent, ki ima vedno večjo atiakcijsko silo na zunaj stoječe in ta sila bo ^timvečja, čimbolj se bo širil ta ambijent. Če misli „Piccolo" na minulost, ko je dajal Italijanski ambijent vsemu življenju v mestu svoje italijansko sliko, ima popolnoma prav. Pri tem pa pozablja, da ni bila toliko naravna privlačna moč tega ambijenta, kolikor nezavednost našega ljudstva, ki je v minulosti dajalo vsemu življenju v mestu navidezen, izključno italijanski značaj. Z rastočo slovensko zavednostjo pa se je poieg italijanskega razvil poseben slovenski ambijent, ki izvršava svojo privlačno silo ne le na novo došle slovenske priseljence, temveč tudi na drugo meščanstvo.
Za našo Družbo! Prejeli smo: Vesti, da je naša Šolska Družba zopet podedovala, smo se razveselili tudi mi Tržačanl prav od srca. Kakor prejšnjih velikodušnih dobrotnikov naše „Družbe" — Polaka, Kotnika, Marije Vilharjeve — se spominjamo dobrotnika pokojnega Florijančiča. Tem dobrotnikom ohranimo tržaški Slovenci hvaležen spomin tja v pozne rodove. Zato nas je tako globoko ganila deklamacija „ Mariji Vilharjevi", ki jo je izvajala neka mala deklica iz otroškega vrtca v Rocolu povodom božičntce. Tako je prav, gospice vrtnarice! Vcepljajte že v mlada, nežna srčeca čut hvaležnosti do nesmrtnih rodoljubov in rodo-Ijubkinj! Biagosljajmo spomin onih Slovencev in Sloven, ki so se Še v zadnji svoji url spominjali z velikodušnim činom družbe, ki tako vspešno in požrtvovalno na polju kulturnem gradi bodočnost slovenskemu narodu !
A najlepše bomo slavili spomin takih plemenitih Slovencev in Slovenk, ako bomo posnemali njihove sijajne izglede in žrtvovali — vsakdo po svoji moči — za . . . Družbo! V tem znamenju je ohranitev našega naroda ob periferiji! Vse za reševanje naše dece pred povodnijo tujinsko! Družbo nosimo v svojih srcih in svojih mislih in zanjo odplrajmo darežljivo roko!
Zadnji društveni večer Slovanske Čitalnice v Trstu en dan pred zaključkom starega leta je zopet pokazal, kako prisrčen duh vlada na zabavnih sestankih, ki jih prireja Si. Č. Bila pa je tudi prilika zares posebna, tako da prireditev skoro ni mogla drugače izpasti. Kakor ima vsaka rodbina posebne dni v letu, ki so ji zlasti sveča-nostni, podobno se je zbralo članstvo SI. Č. na omenjeni sestanek, da počasti tri za društveni razvoj resnično zaslužne može in sicer gg. Filipa Ivaniševica, Ivana Mankcča in d ra Otokarja Rybara. Društvo jim je poskusilo izkazati del svoje hvaležnosti s tem,
da jih je volilo svojimi častnimi člani in jim dalo izdelati v svedočbo te volitve primerne diplome po akad. slikarju Hinku Smrekarju v Monakovem, ki je izvršil svojo nalogo mojstrski. Vspored akademije so izpolnili deklamatorica g dč Ilonka Rebay, baritonist g. Waschte, režiser g. Dragutinovič, ki je recitiral v Polićevem Melodramu „V pepel-nični noči" Gregorčičevo besedilo pesmi istega naslova. Posebno prijetno je iznenadila gospa Costaperaria, ki ni bila naznanjena na vsporedu. Pela je s polno dušo in z razpoloženjem, kakor si ga nore človtkle pri pevcu misliti. K tako ugodnemu vspehu vseh glasbenih točk je po svrje pripomogla tudi jako ugodna akustika Čitalnične dvorane. Med odmorom in po akademiji je animiral goste buffet, ki so ga priredile gospe pod neumornim vodstvom spretne roke gospe dr. Gregorinove. To je bil tudi še z druge strani res pravi društveni buffet: sestavile so ga gospe članice prav iz svojega in gostom so stregle gospodične članice. — Ne vemo, če je dobiti na Tržaškem bolj gostoljubne strehe, kakor je nudi svojim članom S. Č.; gotovi pa smo, da ni oskrbovana nobena s tolikem veseljem in s tolikimi močrni. Mnogo imen je v tem poročilu izpuščenih — biti vsem pravičen bi se reklo našteti malodane vsa imena prisotnih in tud marsikogar — neprisotnih.
Za delazmožnost istrskega deželnega zbora. Včeraj so se nadaljevala pogajanja med obema strankama istrskega deželnega zbora in se bedo bržkone nadaljevala tudi danes.
IV. koncert „Glasbene Matice" je zbral sinoči v naši gledališki dvorani lepo Število našega za glasbo in petje navdušenega občinstva. Prepričani pa smo, da bi bila udeležba še znatno boljša, da so bile cene nekoliko nižje. In tega bi želeli v resnici v bodoče, da bi bile take pevske in glasbene produkcije nekoliko lažje dostopne našemu širšemu občinstvu, ki je, kakor znano, splošno vneto za petje in glasbo.
O koncertu samem nam je obljubljena strokovnjaška ocena, ki jo priobčimo v jutrišnji številki, danes naj omenimo le neka zunanjosti.
Med orkestralnimi točkami je gotovo najbolj ugajala Čsjkovskega slavnostna over-tura „1812", katere zadnji del se je na splošno željo ponovil. S splošnim priznanjem je sprejelo občinstvo tudi Mirkov „Grave", s čimer pa seveda ni rečeno, da ne bi bil g. kapelnik Tep!y žel tudi živahnega odobravanja za slike iz Wagnerjevega „Mraka bogov", Dvorakove „Slovanske plese št. 8' in Lisztovo „Ogrsko rapsodjo št. 2".
Glavno pa je bilo seveda nastop pevskega zbora naše Matične podružnice, ki sicer ni ravno preŠtevilen, ki pa je i v mešanem i moškem zberu dosegel najlepši, popolen uspeh. Težko je reči, katera pesem je ugajala najbolj, ali če bi vprašali poslušalce, pa mislimo, da bi se večina odločila za preprosto a tako ljubko koroško slovensko narodno „Glej čez jezero . . .". Sploh je zbor moral z ozlrom na odobravanje, ki je sledilo vsaki točki, ponoviti skoraj vse točke, najbolje znamenje, da je njihovo izvajanje bilo za občinstvo nekaj izrednega.
•»r i-i r» r» «m n j ■ 1^1 i i i i < i r i i >i i i i I i i i ■ i i i i.....i > •
USTREDNl BANKA ĆESKfC-
ODADITCI ril PODRUŽNICA v TKlt' U Or Uril I LLC.PI :: ?.nu ml PQST£E0S3a l ■
Vloge aa tajita 4lu°!0 Premijefe Tloge V<*
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VA.DIJE u KAVCIJE • - - MENJALNICA-
Uradne ure od 9.—18. dopoL ln 2.—5 pop.
.1 'M U l"l I t i I I I I l I i I I I I I 1.1 I I I 1 L 1 M I I I M L I I I • i i «
iz topičev njihove — pravičnosti in kultur-nostl. Tako so izrabljali tu gori rečeno prepoved stavbenega urada občine dunajske, oziroma tozadevne odločbe državne oblasti. Vriskali so po „Piccolu" kakor da jim je prišlo odrešenje od večne pogube tržaškega italijanstva; konstruirali so hitro analogi|o med dunajsko in tržaško mestno občino in med dunajskimi Čehi in tržaškimi Slovenci kakor drznimi usiljenci, zahtevajočimi neke pravice, ki jim nikakor ne gredo. Triumfirali so, kakor da je sedaj iz fundamenta izpod-bita tudi vsaka pravica tržaških Slovencev, da-si gori omenjeni pravni spor v resnici n! nikakega stvarnega načelnega pomena glede pravic manjšin do lastnih šol. Kajti ona prepoved je izšla — kakor že gori povedano — le od stavbenega urada z izgovorom, da je lastnik one hiše v Schiitzen-gasse, ko je vložil prošnjo za zgradbeno dovoljenje, prijavil, da bo hiša služila le v stanovanjske, ne pa v šolske namene in ker da je mestna oblast svoje dovoljenje navezala na ta pogoj. Ko pa je upravno sodišče sedaj prekopicnilo to čudno argumentacijo in s tem vse nemško-stekliško stališče mestne oblasti dunajske kakor grdo mahi-racijo proti neoporečnemu pravu dunajskih Čehov do ustanovljanja svojih privatnih Šol, smo bili v resnici radovedni, kako bo naš „Piccolo" manevriral okolo tega neprijetnega ogla. Čakali smo torej nalašč celih 8 dnij po proglašenju razsodbe upravnega sodišča, da vidimo manevrirsko umetnost v tem slučaju. Čakali smo, a nismo^ čuli druzega, nego „Piccolov" — molk. „Čuti molk" — ta besedna figura zveni sicer malo paradoksno, ali čitatelji naj nam je ne zamerijo 1 „Piccolov" komentar se je res omejil le na — molk. Njegova sicer vsikdar bujna gosto-besednost je usahnila, kakor da mu je kdo z mokro cunjo zamašil usta.
Pomagal si je z varijacijo znanega reka: „Kar nas ženira, to se dementira", in odločil je: „Kar nas ženira, o tem — molčimo!" Zato molči.
Mi pa nočemo molčati in beležimo gornjo razsodbo upravnega sodišča s pravim zadoščenjem. Ne dotika se sicer — kakor že rečeno — vprašanja o dolžnosti občin za ustanovljenje manjšinskih šol; zato pa zapira pot fakcijoznim občinam do šikan in mahinacij proti narodnim manjšinam in njihovemu šolstvu. Mi tržaški Slovenci bomo gotovo — žal — siljeni k ustanovitvi Še marsikatere privatne Šole, pri čemur bi bila taki zlohotni občini odprta vrata do naj-različnejih šikan in ovir ravno glede prostorov — da ni upravno sodišče s svojo razsodbo potegnilo zapah za ta vrata! Posebno utemeljevanje razsodbe upravnega sodišča je važno.
V razlogih je rečeno v meritoričnem pogledu, da stavbene oblasti niso pooblaščene v izdajanje brezpogojnih prepovedi proti rabi kakih prostorov v šolske namene. Pravica teh oblasti seza le do stavbene policije po predpisih stavbenega reda, do varovanja stavbeno-policijskih interesov. Nimajo pa pravice brezpogojno prepovedovati rabe prostorov v Šolske namene, ako nI nobene nevarnosti v stavbeno-policljskem pogledu, alt pa Če je dana možnost, da se s primernimi popravami napravi prostore, porabne za šolske namene. Stavbena oblast dunajska nI bila torej kompetentna v Izdajo one prepovedi. Je-Ii kako poslopje pripravno za šolske namene, o tem imajo razsojati le šolske oblasti, tu odločajo določbe šolskega zakona ln ne stavbeni red. Stavbena oblast je kompetentna le z ozirom na izvršenje eventuelno potrebnih prezida vanj. Stavbena oblast doslej — tako se glasi zaključek utemeljevanja — ni bila opravičena niti v
PODLISTEK.
Čitalnice na Slovenskem
s posebnim ozirom na Trst in Ljubljano
(K lanskemu jubileju Slovanske Čitalnice v Trstu in k letošnjemu jubileju 50-Ietnice Narodne Čitnlnice v Ljubljani.)
Prvi izraz vsakega nastopajočega naroda je gojitev svojega jezika, vstvarjanje svojega knjižnega govora. Dante stoji mnogo pred politično združitvijo Italije, Luther je duševni oče velike Nemčije.
Zgodovina Slovencev ni nastopala po šablonah velikih narodov. Vzplamtelo je za hip naše življenje, kot zažareva včasih velik utrinek na nebu, z velikim upom se je oglasila slovenska beseda — in zopet stoletja popolna tišina. Dolgo časa po Trubarju se oglasi Valentin Vodnik. Enemu je dajalo rezonanco cerkveno-reformatorno gibanje zapadne Evrope, drugemu prosvetljenost francoskih enciklopedistov, katerih izvrŠevatelj je bil potentat Napoleona, ki je Evropo politično predramil. Gorišče tretje epohe je po-svetnjak Prešeren, genij in umetnik, kakor-Šnjega Slovenci in Jugoslovani razen njega še nismo imeli.
V dobi, ko je rodil njegov sad, smo Slovenci v tretjič vstali in pričeli zopet isto
prepoved rabe rečene hiše v šolske namene, niti ne vezati te rabe na kako stavbeno-oblastveno dovoljenje.
Tako govori upravno sodišče. „Piccolo" pa — molči. Značilen molki Dober znak, da gre stvar v navskrižje temu staremu krivičniku.
Naš novi roman.
Naš podlistek »Jug", ki je povsod vzbudil veliko zanimanje, gre h koncu. Poskrbeli smo, da prične takoj po „Jugu" izhajati v našem podlistku nov, velezanlmlv roman iz časov francoske revolucije:
„Uitez Iz Rudeče hiše"
(Le chevalier de Maison-Rouge).
Roman, ki ga je spisal slavni francoski pisatel) Aleksander Dumas star., avtor „Grofa Monte „Cristo" in „Treh mušketirjev".
Francoska revolucija 1
Ta beseda pomenja preporod stare Evrope, pomenja vstajenje od tisočletne suž-njosti, gospodarske in duševne! Pariz, to staro revolucionarno središče, je kraj, kjer se godi naš roman, Pariz, oni razuzdani moderni Babilon, kjer so se tedaj zbirali plemenitaŠi vse Francije in razsipali državno imetje na račun ljudstva in Šele nastajajočega meščanskega sloja.
V letu 1793. smo. Kralj Ludovik XVI. je obglavljen, njegova krasna, a nič manj lahkomiselna soproga Marija A n t o i -n e 11 a je skupno z otroci in s svakinjo zaprta v trdnjavi podobnem Templu. Ves Pariz je razdeljen v dve stranki, v republikance in aristokrate, pristaše kraljeve vlade in rodbine. Pisatelj nas sprovaja naravnost v Pariz. Seznanja nas s častnikom narodne garde, plemenitim in junaškolepim M a u -r i c e m , pristašem revolucije in nasprotnikom kralja. Seznanja nas nadalje s krasno aristokratinjo Genevievo, v katero se je plemeniti Maurice — na svojo nesrečo
—	smrtno zaljubil. A Genevieva je poročena z drugim, ki ga ne ljubi. Pričenja se boj za ljubezen. Maurice pozablja v tem boju na svoje republikanske ideale; lepa Genevieva ga zvabi na pritisk svojega moža, v svoje mreže in hoče z njegovo pomočjo in s pomočjo viteza iz Rudeče hiše pomagati nesrečni kraljici Mariji Antoinetti, hčerki Marije Terezije, do svobode. Kakšen je konec tega boja — boja za ljubezen in svobodo ? O tem naj se blagovole prijazne čitateljice in čitatelji prepričati sami s tem, da ga bodo pridno či!ali.
Pisatelj nas nadalje seznani z nesrečno kraljico Marijo Antoinetto,ki ječi ujeta v Templu, a v svoji nesreči nič manj ponosna, nego v dnevih sreče. Pretresljivo nam slika njeno trpljenje, ki je doseglo vrhunec, ko so ji republikanski uradniki ugrabili komaj devetletnega sina in ga izročili živinskemu in podlemu čevljarju Simonu v
—	• vzgojo".
Vsi poskusi skrivnostnega Viteza iz Rudeče hiše in njegovih prijateljev, ki hočejo z neprestanimi zarotami osvobo -diti kraljico iz ujetništva, se izjalovijo. Marija Antoinetta mora pasti in položiti glavo pod rabljevo sekiro, kar se je zgodilo leta 1793. To bi bilo ogrodje romana, ki pa vsebuje še polno velezanimivih zapietjajev. Žalostna je usoda naših junakov, toda čitatelj ima vzlic temu zadoščenje, kajti iz potokov krvi je izšlo solnce s v o b o d e.
Roman bo izhajal več mesecev in opozarjamo cenj. čitatelje nanj že danes. Upamo, da jim bo ustreženo s tem.
pot, ki sta jo nastopila že toliko popred Trubar in Vodnik: gojiti svoj materni jezik. Danes se nam zdi ta beseda samoobsebi umljiva, ali tedaj, ko smo rabili Slovenci celo po več pravopisov, ko še niti enotne abecede nismo Imeli — tedaj je absorbirala najboljše narodne moči — kolikor niso uskočile v nasprotni tabor — ta „abecedna vojska". „Kranjsko Čebelico", zbirko sočasne pesniške produkcije je bilo prištevati tako velikim dnevnim dogodkom kakor so danes komaj še volitve za državni zbor. Ko je začel izdajati prvi slovenski estetik Josip Stritar svoj „Dunajski Zvon" so n. pr. ljubljanski študenti knjigarne in poverjenike, po katerih so bili naročeni na to revijo, začetkom vsakega meseca naravnost oblegali, s tako netrpnostjo so pričakovali vsake nove številke in ko je le-ta dejanski izšla, ni bilo cele tedne nobenega druzega pogovora med njimi, kot o zadnji številki „Zvona". Od tedaj smo dobili že celo vrsto podobnih uglednih revij, kot Dom in Svet, Naše Zapiske, Čas, Vedo, — kdo pričakuje s podobnim navdušojem njih številk ? Javno zanimanje je absorbirano danes po popolnoma drugačnih vprašanjih.
Treba se nam je zdelo koristno vzbuditi te zgodovinske spomine vsled tega, da bolje razumemo dobo, v kateri so postale Čitalnice. Sfera je bila politično n. pr. še tako malo prebujena in jezikovno tako nesamostalna, skoro plaha, da ima ena najstarejših goriških Čitalnic, ustanovljena po
iskrenem rodoljubu Lavriču svoje ustanovno pismo v nemškem in slovenskem jeziku!
Kar je tedaj sploh slovensko mislilo in čutilo ter mu nI manjkalo 'potrebnega poguma, pokazati se kot tak i javno — vse se je zbiralo po Čtalnicah. Tam so se po-polnjevali probujeni, odtod so navduševali in pridobivali na svojo stran manj samozavestne. V mestih kot Ljubljana so iskreni mladeniči zapustili rajši svojega dekleta, kot bi jo hoteli imenovati še svojo ljubico, ker ni hotela v Čitalnico ampak je silila v — kazino. Pripoznati je treba ravno priproste-mu ljudstvu v čast, da so se njih hčere z dosti večjo energijo oklepale novega gibanja kot pa dekleta premožnejših in Izbranih hiš, v katerih je brezbarven kozmopolitizem že od nekdaj bolj poganjal kot v priprostejših slojih, kjer se morda na zunanjo formo sicer toliko ne gleda, pa govori zato tembolj čisto srce.
Čitalnice so veljale nekaj časa za ideal, kakšen naj bo slovenski dom. Pazilo se je na lepo obnašanje; tuja človeka sta si postala brata, ker sta govorila oba isti jezik; v deklamacijah in z igro so gojili slovenski govor ln nastopanje; s petjem se fe Širilo navduševanje za slovensko umetnost. Najbolj nadarjeni gospodje in mladeniči so se aktivno udeleževali vseh društvenih prireditev, najodličneje gospe, ki so slovensko čutile, so prevzemale in izvrševale naloge, ki jim jih je poveril društveni odbor prilikom vsakokratnih „besed". Kar
imamo danes pevskih društev na Slovenskem, javnih knjižnic, gledaliških odrov, literarnih družb, šolskih društev itd. — vse je doma v Čitalnicah. To velja v isti meri za Ljubljano kakor za Trst.
Samoposebi, kakor so se splošn? razmere Slovencev tekom let preminjevale — in sicer v odločno korist našega življa — se je premikalo polagoma tudi težišče Čitalnic.
Gibanje je bito nekoč malo in zato je streha Čitalnice zadostovala za vse. A i njene prvotne naloge so prevzela polagomi nova društva. S tem, da se Je omejilo vsako na poseben predmet, s tem, da se je narodno delo diferenciralo, se Je moglo vsako posebej močno, včasih celo neverjetno visoko razviti in s tem celokupnosti mnogo koristiti. Ali paralelno s to občno rastjo in procvitom narodnega življenja, je morala nastopiti — kakor paradoksno je čuti — za Čitalnice same občutna in dolgotrajna kriza. Razmere so Jim takorekoč izpodbile tla, drugje jim zrastle preko glave. Nekatere so v tej dobi dejanski zaspale in eksistirajo komaj po imenu, pravega življenja nimajo nobenega, napram zunanjim dogodkom in novim razmeram kažejo popolno apatijo.
Taka kritična doba je nastopila tudi v Čitalnici v Trstu. Ali tu je bil teren vsled tega vendar mnogo ugodnejši kot drugod, ker je ravno med Tržaškimi Slovenci agilnost takorekoč doma in če ni hotelo naravnim potom naprej, so posamezni odbori za-
Jfa svidenje danes zvečer na „Trgovskem plesn" v jtarodnem domu!
V Trstu, dne januvarja 1911.
»EDINOST« 8t. 6.
Btran HI.
prav poseben užitek kakoišnega si more privoščiti le redke čase.
Gotovo je mnogo doprineslo k lepemu uspehu sinoćnjega koncerta tudi to, da je posegla Matica po dveh domaČih sklada-
Naše gledališče.
Danes ni predstav.
Jutri popoldne ob 4. uri se ponovi ob
teljih, Mirku in Šoncu, in tako seznanila znižan,h ceBah P^'«^ reta naše občinstvo z njunimi deli, kar je treba!	„PUNČKA ,
res le odobravati. Naj bi le tako nadaljevala, in prepričani smo, da si bo pridobila stem trajnih zaslug za povzdigo naše domače glasbene in pevske umetnosti.
V Rojanu v „Konsumnem društvu" vprizori danes ob 4. in pol uri popoludne „Skupina slovenskega ženstva NDO" burko v 4 dejanjih „Šivilja". Vstopnina 50 st., za članice 30 stot. Po končani predstavi bo plesni venček, ki bo trajal do 11. ure. Vstopnina k plesu možki 1 K, ženske 50 stot.
Tombola v korist podpornih zakladov NDO. V četrtek zvečer so bile pred za to določeno komisijo izžrebane sledeče številke :
58, 68, 3, 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41.
Torej dosedaj izžrebane številke so po vrsti sledeče:
31, 15, 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60, 58, 68, 3, 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41.
Lastniki srečk, ki so zadele s temi številkami tombolo, morajo to naznaniti pismeno ali ustmeno predsedniku odseka tombole, dr. Franu Brnčiću, odvetniku v Trstu, ul. Nuova 13 II. vsaj do četrtka dne 11. t. m. ob 7. in pol uri zvečer, ob kateri uri se snide komisija v prostorih „Narodne delavske organizacije" ul. sv. Frančiška 2. I. za overovljenje srečk in izplačanje dobitka. Dobitniki, nastanjeni tu, naj se predstavijo osebno imenovani komisiji.
Za pozneje došle prijave se odsek, z ozirom na svoječasno izdano navodilo, ne bo oziral.
Razvoj moderne slovenske žurnalistike. O tem zanimivem predmetu bo predaval g. prof. Merhar prihodnji torek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". To predavanje bo nadaljevanje onega, ki ga je g. predavatelj imel 18. decembra. Obravnaval bo razvoj modernega slov. časopisja po letu 1866., ki tvori mejnik v tem razvoju. Z ozirom na zanimivost predmeta upa predavateljski odsek na obilno udeležbo.
Podružnica „Glasbene Matice" v
Trstu, priredi dne 8. t m. ob 8.30 uri v dvorani „Slovanske Čitalnice" prijateljski sestanek v slovo odhajajočemu podpredsedniku Josipu Prunku. — Gostje dobro
došli!
Pevsko društvo „Trst* priredi v soboto, dne 13. t. m., zvečer v prostorih Trgovskega izobraževalnega društva v ul. sv. Frančiška št. 2 svoj prvi letošnji družinski večer s petjem, godbo, plesom in vsakojako drugo zabavo. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Pripominjamo pa že danes, da je dne 13. t. m. ta družinski večer edina prireditev te vrste in da bo potemtakem marsikomu prav ljubo, da more tu v veseli družbi preživeti lep večer.
Prva vožnja iz Reke v Avstralijo. Z novim letom je v trgov,nske svrhe uvedena nova redna paroplovna proga med Reko in Avstralijo. Prvi parnik „Attila" odpluje baje tja dne 10. t. m. in bo nakrcal 200 do 300 ton blaga za Sidney, Freemanple, Melbourne in Adelaide. Parnik se dotakne bržkone tudi ene luk na otoku Javi.
Veselični odsek „Trg. izob. društva" naznanja, da bo v nedeljo pri večerni plesni vaji srečkanje in šaljiva pošta.
Velikansko mino zažgo danes točno ob 12. uri opoludne v velikem kamenolomu Adrijanskega podjetja v Sesljanu. To bo ena največih min, kar je eksplodirala v zadnjih 7 letih tega dela. Dolga je 26 m in osebuje 16.8C0 kg smodnika.
najbojša opereta letoŠne sezone. Opereta je imela nenavadno velik uspeh zbog svoje notranje lepote, izborne interpretacije in okusne inscenacije. Na to predstavo opozarjamo zlasti občinstvo iz okolice.
Zvečer bo v abonementu premijera velezabavne šaloigre Hennequin & Duvala
„ANATOLOV DVOJNIK",
(Der Doppelganger). Ta šaloigra znane pisateljske tvrdke je imela povsodi velik uspeh. Zapletaji so komični, kakor v maloka-teri drugi šalolgri*
l
* * *
res zastavili svoje skrajne'moči, da so ohranili društvo na stopnji, ki je odgovarjala stari društveni tradiciji. Zgodovina tržaške Čitalnice hrani v tem oziru marsikak pomemben list, ki izpričuje, kako sov gotovih časih posamezniki prevzeli posledice te društvene krize dejanski na svoje rame in priskočili društvu na pomoč z lastno žrtvijo.
Ta težka doba je danes prestana. Položaj Slovencev na Tržaškem ni več prehoden, ampak se je močno konsoHdiral in s tem se je vrnila tudi Čitalnici v Trstu nekdanja stabilnost. Ali treba je priznati, da gre v tem oziru tudi odborom zadnjih let precejšna zasluga, ker so računali z novimi razmerami in stopili na pot notranje reformacije.
Od nekdaj je bilo karakteristično za Tržačane, da niso kazali med seboj nobenih stanovskih razlik. Nikjer se ni na zunanji naslov tako malo gledalo in malokje se je povpraševalo tako mnogo po osebni pridnosti in sposobnosti kakor ravno med Tržaškimi Slovenci. Morda je pripisovati velik del pomanjkanju te, rekli bi birokratične atmosfere dejstvu, da se ni rekrutiralo slovensko meščanstvo v Trstu iz samega urad-ništva, ampak v veliki meri iz trgovskega sveta. Kot priprost uslužbenec, morda včasih kot zadnji hlapec je pričel mladenič s trdim delom, a potom energije svojega trgovskega talenta si je pridobil tekom desetletij lepo premoženje, vedel se je vseskozi pošteno, zanimal se je morebiti skromno a
P. t. abonente se opozarja, da velja za nedeljsko večerno predstavo še poslednj
listek starega bloka.
* * *
Odbor dramatičnega društva naznanja p. n. abonentom, da dobijo za nadaljnih 15 predstav posebne izkaznice, ki jih razdel; društveni sluga pri inkasiranju.
Tržaška mala kronika.
Aretacija na ladiji. Vsled brzojavnega poziva dunajskega deželnega kazenskega sodišča sta bila včeraj ob prihodu Lloydovega parnika „Briinn" iz Tesalije aretirana Ivan Steidier, star 29 let iz Dunaja, nadzornik tamošnjih vrtnih nasadov in kotlar Spaho Handia iz Serajeva. Ni znan vzrok te dvojne aretacije.
Mala tatvina. Dninar Ivan Černigoj, star 47 let, iz Ronkija je bil včeraj aretiran, ker je vkradel mal ročni voz manufakturne tvrdke Fran Sandri.
Loterijske številke. Izžrebane dne 5. januvarja 1912:
Dunaj	54 78 7 14 32
Gradec	69 50 81 65 43
Koledar I« vreme. — Danes: Razgla-Šenje Gosp. (Trije kralji). — Jutri: I. ned. po Razgl. Gosp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludtn -I- 10-5° Ceh. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Tupatam oblačno. Padavine. Bolj toplo. Južni vetrovi.
Društvene vesti.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč ima danes v veliki dvorani NDO v ul. sv. Frančiška ples, ki začne ob 4. uri popoludne.
Plesne vaje za dijake bodo jutri (v nedeljo) zjutraj v dvorani „Trg. izobr. dr.w in sicer kakor navadno od 10. do 12. ure.
DruStveni ples priredi Šentjakobska Čitalnica v soboto 20. t. m. v dvorani „Trgovskega izobr. društva". Na pustno nedeljo popoludne pa priredi v gledališčni dvorani v „Nar. doma" prvi ples „Otrok". Ker je Čitalnica v minoli sezoni zašla vsled znanih razmer v velike denarne stiske, se toplo priporoča za obilen poset teh prireditev.	_
Nar. del. organizacija.
— Podpisani opozarja Še enkrat vse delavce vseh skupin — sv. Marka, sv. Andreja plinarne, čistilnice olja Linoleja in Lloydovega arsenala na današnji sestanek, ki se bo vršil ob 5. uri popoludne v prostorih gostilne Kosič ul. sv. Marka št. 21.
Tovariši 1 Ker je predmet sestanka jako važen, nadejamo se polnoštevilne udeležbe.
Torej pozor I
Pripravljalni odbor nove zadružne gostilne.
resno za vsak važnejši narodni pojav, podpiral jih je dejanski kot imovit mož. S tem vzornim ponašanjem si je moral pridobiti čislanje vse javnosti.
Self-made-man t. j. sam se je napravil mož. Na takem terenu navadno ni ugodnih tal za stanovsko izključenost, za ošabno preziranje svojega bližnjega. Demokratični duh je na Tržaškem pristen — nikolu drugače ni bilo.
Znabiti res niso nikjer te zunanje razmere za moderniziranje Čitalnic tako ugodne, kakor v Trstu. Utrdil se je potom smotre-nega gospodarskega dela in organizacije slovenske ekonomije trgovski stan v obče in povečal se je tudi po obsegu. AH pokazalo se je često, da je ob pomanjkanju primerne organizacije tak rod že v naslednjem kolenu izgubil stik s svojo celoto, da ga je tuji element najpopred družbeno in kulturno in potem še politično asimiliral.
Na drugi strani se je zopet množila uradniška inteligenca, ki je sama zase, brez stika z ostalim meščanskim elementom kot pastorka, ki ji manjka potrebna prostost, ki nima svoje zaslombe in merila svoji kvaliteti drugod kot v predpisanem Šematizmu. Zato vlada tudi v malokaterem stanu toliko stanovskega razlikovanja kot med uradništ-vom, kjer se posamezniki ne kličejo medsebojno po svojem priimku ampak le po svojem uradnem naslovu.
S. Ć. v Trstu je danes dejanski zbirališče slovanskega razumništva tako urad-ništva, trgovstva kot takozvanih prostih po-
Z ZGUBO! "m
Da se pokažem hvaležnega svojim cenjenim odjemalcem, se oddajo :
Ostanki 40-45 metr., barvani in brez napake
/m mm	IfVAlt 2^rani	lePega »n dobrega franc. zeti rja.
VII lil Hfrin ok-forda I. vrste. - Posteljno blago modernih -J V I1&U1I barv, belo laneno blago I. vrste, modri nutisk. flanelasto blago in barhant, ali pa ostanki 3-1*2 m dolgi, izborno uporabni.
isti ostonKl, Izborne najfinejše KoKouostl 40-45 m zn 18 Kron.
| POZOR! Pripravljen sem tudi poslati naznanjene I ■ vrste blaga, ki jih lahko vsakdo navede po vrsti. •
S. STEIN, tkalnica V Nahodu, Češko.
Zbirka uzorcev vs. kovrstne tkanine za domačo rabo in nevestne oprave brezplačno. — O 03tankih ne pošiljam uzorcev.
fllfr. Franki
(Delniška družba)
ln\, Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
Podružnice:
v Ljubljani in v Zagrebu
s?
m ms.
Dr.AI.MneU!
Cesare Cosctancich
15
i
ICb
honcesijonirani zobo-tehnik
ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
II. nad. Telefon 1708.
I * f
II!
Nobena
razprodajo
in nobena
ARTURO M0DR!CKY
Prodajalnlca manuf. b!.?ga h drobnih pr dmetov
Trst, ul. Belv<*dere 33.
Zaloga odej, prešitih od K ti-40 dalje, flanelaste od K 2 40 dalje, volnene od K 3*— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bali kar>kart>Dce.
množina Masa
ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici.
109 fllijalk. — 1200 delavce?
ARGAMAN
PRIMER:
Moški čevlji . Ženski čevlji . Kizki ženski .
Otroški Čevlji. Ga loše iz gum.
od K 7 — do 17 » K 6-50 > 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 » K 2-— dalje > K 4'— do 8--
z; jamčeno pratnt
preproge, najmodernejše in v najlepših ----- barvah vsake ve'ikosti -
Llnoleum Haas
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Cene, s katerimi ne more konkurirati nihče, ker tvrdka preskrbuje nakup za - osemnajst filtjalk.	-
Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, GoriSke in Dalmacije.
ČREVLJI
Grodjear Welt
Vel izbor to?, preizIto.
prodaja svinjine
s točenjem pive Dreher in izbranih vie I. vrste.
Trst, ulica Ghega 8.
Velik: izbor: gnjati, sira in svinjine.
Giacomo Volpin.
!! Velikanski dohodi za zimo !!
angleškega blaga za moške in ženske obleke.
fuštanji raznovrstni za obleke. £awn-tennis v vseh barvah. Odeje: volnene in šivane. Zavese, preproge itd.
Velika izbira raznovrstnega perila, pri edino dobroznani slovenski tvrdki
3(rižmančič tgreščak
Trst, ulica ]taova št. 37.
}(g. z« naročila aad 20 kron pošiljamo poSmtae prosto. Uzorci se poSiljaJo na zahtevo franka.
Stra« IV.
»EDIKOSTc Št. 6.
V Trstn, dne 6. jaiuvarija 11912.

^n^miiKMMHHi
= CENTRALA T PRAGI, se
Ustanovljena leta 1868.
PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -KraKovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru
ZIVNOSTENSKA BANKA
Podružnica v Trstu.
DelniSka glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78.
Izvršuje vse bančne posle. Sprejema borzna naročila,
Obrestuje vloge na vložne knjižice po
V tekočem računu po digovirn.
Kupaje in prodaj & vredno-rne papirja, devize in valute. Dajo PREDUJME na Trdnostne papirje in bl.t^o. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. — Iadsja promese. Zavaruje srečke proti kcriai !*-gnbi. - Oskrbuj« iuka-.o ns	tazeiaslafli
in inozom-.lcib ir^ih

m
3EG
□

d
Poslužujte se pri nakupovanju oblek edino le v trgovini w
BOHINEC &
Via delle Torri 2.
TRST
Via S. Lazzaro 17.
(za cerkvijo sv. Antona novega).
o m rt
o
v-
n o
T3 O
£
ctS
co
Velikanska zaloga
oblek, sukenj, kožuhov i. t. d.
za gospode,
gospe in otroke. □ □ □
Založniki družbe
„EINKAUF = — ZENTRALE
na Dunaju za uradnike in častnike.
38E
Najnovejša 3= moda za dame:
Plašči
„FREGOLI"
ki se lahko nosijo
na obeh straneh. □ □ □
Najnižje stalne cena. □ □ □
Obleke po meri.
=3T=

H o cy
03
c/> o_
ČL
D T3
t-h
(D N< O"
su

šivalnih slrcifcv j Specialiteta gumijskih predmetov
Lruigi Gramaccini
JfiST, ulica F.rrricra vecchia M 29
Cene dogovornu, uar Plačilo do obroke
Sprtjiaie so pspravljetnja šivalnih strojev ve^koga zlatemu. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
601
Zastopstvo in zaloga glasovitih
I 9tr FiANINOV ^m
GUST AVA HOFBAUER, DUNAJ
c. k dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev
JOS. MINAftlK - TRST
C
P jaz za Goldoni št. 12, 1. nad.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja.
+ Irigatorji, klisteriji, suspen- j zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi B8B za vino, plin, podložki z ovate H
HIGIJENSKI :: PREDMETI
Prodaja in poprava gumijskih — čevijev. —
fefierico Stelaoicr, ^cqae3oiio 12.
Jkless. Giordani
dp*eljaitst za zlravjouje kurjih očes, dlp >-miran ranoeelnlk
Ambulat. Corso 23, I.
Ozdravi tukoj navadra ia zastara nt kuria 06 aater j it izdere na najnavadnojši ua Čin ::: brez vsake bolefltsc. Garantira czdravljen;e «
_ __meso rastočih noutov. Iteie
nohte vaase debelosti Na zahtevi pride tudi oa dem
Fratelli R&ub
Trot, ulica Carducc! 14 (prej Torronte Za!og* ustrojenih Icož.
Velika izbera potrebščin sa Čevljarje. — Specijalitet®
potrebščin za sedlarvje.
Glad in beda grozi ubig m tkalcem. Da bi jim r.a goto vil stalnega dela in odvrnil bedo, prodam vso svojo zalogo pod etno. Ponujam: 8edite preproge I00/2OO cm samo K 9 20, prej B.80 8S/I70 „ „ 3.70, ff 4 60 Krasne figure kakor : jeLni, srne, papige, fazani itd. vse iz najboljšega, trpežnega in higijenskoga b:aga. Posteljna preproge po K 130, 1*70, 2-20, 3-50.
Preproge za sobe in spalnioe "°/soo cm K 6-BO, 15%5„ K 8 20 I00/soo K 14— Krasne garniture za postelje ln mize po K 9 BO, II BO, I3'60, 16*— Damski dali prve vrste( močni, raznih barev od K 5 — do K 12 —
Po povzetju pošilja: krščansko deška tkalnica, FRANT.
V, FIEDLER, Mlinsko na Češkem.
Čistilo za snaženje čevljem

Zastopstva in zaloga:
£ugsn Trst, ulica #q3eDotto 119,
TEtEFOS 278/IV.
SfIPAM BI MIOA
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omišu
GOSTILNA v olici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova 5tev. 5. GOSTILNA v nI. deli' Istri« St. 14.
Tin« sa debelo is ca družino r vseh ■ —————— gostilnah. -
Slovenci! Slovani!
^MaHičfa Ifnž V8Bh mt črne in
OKldUlbbD RUt barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje* (tomaje). Tetačje kože črne In rumene (Bokskalb). o$ČPa na najbolje vrste za barvane č&vije. Karočba za vse kraje držalo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
Trst, ul. Čase ma 11 (poleg kavama SociaU)
Poslužujte se vsi
edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim t Udani ALOJZIJ POVH.	^
■albtl}il češki vir.
Perje za posteljo
po ceni.
1	kg sivoga, dobroga p«
2	K; boljie vrste 2 K
perla
40:
prlna na pel belega K 2 .SO ; belega 4 K; beiega. dlaka-»tega 5 K 10; 1 kg zelo finega, »režno b«le;a perja K §40, K 8 -; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K. 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. Prt nakupu 5 kg Tranko.
k napoUene pernice
iz debelega, r*dečega, Modreca, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolf, okoli 120 cm slrok z ivama Blazinama vred, vsaka 80 en dolga, okoli CO cm Uroka, napoljen ■ovita, sivim selp trpežnim, dlakastim perjem K 16—; srednjim perjsa K 2U*—; z drabnlm K 24 — posamezni tuhentl 10 K. 12 K. 14 K. 1« K; blaziae 3 K. K 3*50. K 4-. Tuhentl 300 cm dolgi. 140 ena iirolci K 13 —, K 1470. K 17-80, K1 21—; blazine «0 cm dolge, 70 cm široke K 4 50, K 5 20, K I 5-70; Pstftuh-ntl Iz trdnega, pisanega platna 190 cm dolgi, 116 cm široki K 12-80, K 14 00. Pošiljke proti povzetju bd K 12-— nsprej fraako. Meajanje je dovoljeno, za to, kar ne ogaja. tfeaar aazaj.
S. Benisch. Dešenica št. 265, Češka.
Bogito Ilustriran oeolk gratis ta franko.
Pczop SlovencH
Usl Slovenci o slovensko trgoilno
V. Dobauschek
TBST - ulica Gtosue Cardaccl štev. 11. - TUST. Da prodam svojo veliko zalogo, odločil sem se eene vsemu blagu močno znižati« Obleke za meške in dečke, Paletot, iJlster, Haglau, površniki, zimski jopiči, jopiči, hlače, jopiee, spodnje hlače, srajee in druge predmete za moške. PRODAJA SE PO KOČNO ZNIŽANIH CENAH.
Sprejemajo ae naročila obleh po meri.
M
as
95 M n
t«
n „„rtA sa mesnica TO rrip^rUUei v Tn n,	S. O. »vau
6. Prodaja se	ainjo, Lelsfle, jaačj«, T*«k*TTit
os perutnina in sveža tn
SnofiA ^frJfa mizarski njj»u»r, Trat, iJSSjJ OLUlid BM:ed«r» itev. 9 it Tri«] e
raakovri^tnp. mizaraka de a.
Qlnr,0pl Tr^t. Via Ifolia c1*3*6 r rdll OlUjJar, 44. pro iajiin.4 »* ***** vrsta in conc. Sprejama naročila po ^ari hi popravke Cene zmerne.
Mihael Lampe
slidftJSa^pa. Vaćicrat aa -.^a mrel k>-uh. Posdbnout vii.o la like 1 v sto — Postrežba tadl na dota.	_
Antona Asbsrti
Trstu, ulca Pontnna 131. Telt-f n 23—5* '/j*I s* io b »gala i/.aera vnakovrataih kof« ooa. Pr^v-em* narečbe iu	popravljanje. Ćuti ia per«
vrsto kožuhovin«	!•«•
Trat,
KaL siu. it.5	-
ZClooijaL Zaiogs, tni!a ia čiftilA v pr:d	in^'.v
*v. Oinlu ia Metoda. Priporo«?® *<* i »a i	Bi d o
Slovenska žganjania A. Zitku
Trst, ulica Aoqaedotto 9 prip >ro6* »l»T«e«a
občtrutvu svojo ž^anjarno, 7 feateri »e pro Um pij^ - v prve vrste in po zmerni eeni. Vao Trata lik»ri»v rama, »llvovoa, konjaka Domači b-injavee ia tropinovec. — POAE3STOSr: razat idrarllai likerji.	1«*
Robert Cian, urar,
iepno in atenske ure t«r sprejeaia Tsake popravljanja po n^kl ceni z d70latalm jamstvom.
Trst. nI. deli« Pssta
1(1, I. nad. (v l>h/iui
Marino Mattulich
JerkiČa) Tovarna pečatov, tablic, pečatov za tfuij* glavarstva, ura e itd. Pihalni in kopirski »troji.
makaroni in testenini z jajce« -,M»-^t/ždilUij nopol" higieničao pripravljena mestujejo uspeSno vsako drugo hranilo 1'acii.e znamke na zavitke: „Mmopil 2, 4 in 6 jajs" illb
Carniel Umbsrto
delkl. Via Contl 18 (trogal nlloe Ferrlera;. Skladlifie teetonln Italijanskega rlL*, maj-flnejilb olj mesnine !n vira Naravno masi«. Fina vina. Pivo v bateljkab. Poe&relba na dom. Poitne pošiljat cro po 5 kg Klaka »eno
Casimiro ffiasotti
Tr^t, ul. Barriera vesehla tf
popravlja žepne ure in vse mogoče poškodbe, kakor tudi repert. kronometre in druge kompl. ure. - NJtC CflK.
PODrarli se iirrillo tstil maotio ii iiiu l\
Tiam o Festelj
— priporoča cenjerjemu občinstva avoje —
reKarno in slsdčičarno
nahajajočo se y ulici sv. Marka št. 17, Tr^t (prej PanifiCio . Trikrat nu daa svež kruh in vsakovrstne sladčioe. Prodaja raznov. oi;>ke in rnieko Sprejema peeivo po nizki eeai. Oomače vino v steklenicah. — Postrežba na 3voji k vojim ! dom. Svoji k svojina !
Restauracija FINDS^ J
Trsi| Via celogna II
Vsako nedeljo in prazn k
Vstop 50 stotšnk, po 8. u H 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Igrače
po priložncstnili cenah
trg Ponterosso 6
Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija - Hotel ^Balkan (Sa)
▼&Tr*t», i« 6. jan«T«ijE]lll2.
>EDINOSTc it. 6.
ftnm T.
Beseda o konsumnem zadružništvu.
Samopomoč je dandanes geslo vseh tlačeaih in zatiranih, pa naj si so to ali celi narodi ali posamezni sloji državljanske družbe, ali pa tudi posamezniki. Kaj pomenja samopomoč za nas Slovence, verao le predobro, saj smo skoraj povsod lb. v skoraj v vsakem pogledu navezani na to skoraj edino sredstvo, da obvarujemo svojo narodno posest pred našimi narodnimi nasprotniki. Prav posebej pa velja geslo „Samopomoč" za nas tržaške Slovence, ki se moramo za vsak drobec pravice boriti skoraj na življenje in smrt. V narodnem oziru nam je samopomoč obrambno sredstvo, brez katerega nam je onemogočen ne samo napredek, temveč sploh tudi naš obstoj.
Stvar pa ni skoraj čisto nič drugačna v gospodarskem pogledu, vsaj pri nas v Trstu ne. Ako kje, sta pri nas v Trstu zvezana politični in gospodarski obstoj in napredek tako ozko, da sta absolutno neločljiva drug od drugega. In kakor nam je nujno potrebna samopomoč v političnem pogledu, prav tako, ali še bolj potrebna nam je samopomoč tudi na gospodarskem polju, ker vsi vemo, da ima le gospodarsko krepko ljudstvo pred seboi bodoč-most tudi v političnem pogledu. In pri nas v Trstu smemo reči, da smo s samopo-močjo na gospodarskem polju napredovali prav lepo in da se je naše gospodarsko in po njem tudi naše politično življenje razvilo v toliki meri prav s samopomočjo, im ne najmanj, da govorimo še določnejše : z zadružništvom.
Naše zadružništvo lahko s ponosom gleda na svoje uspehe in bo tudi lahko gledalo še na lepše v bodočnosti, dokler ostane na zdravi podlagi, in dokler se bodo tudi nove naše zadruge ustanavljale aa enaki podlagi.
Toda ni tako lahko z zdravo podlago, kakor bi Človek mislil, in treba je mnogo preudarka, resnega pogleda nazaj in naprej, predno naj se ustanovi zadruga, kajti ustanovitev je pač res lahka, toda za uspešno delovanje treba težkega nesebič-mega dela in sposobnih moči. Zlasti velja te za konsumne zadruge.
Ne bomo preiskovali dosti, ali so konsumne zadruge potrebne za nas tržaške Slovence, ali pa vsaj za gotove sloje našega tržaškega Slovenstva. Priznavamo odkrito, da je gospodarska osamosvojitev vsakomur ne samo dovoljena, temveč celo nujno potrebna, ako hoče napredovati sam v sebi. Ako hoče naše delavstvo n. pr. napredovati kakor tako, si pač ne bo puščalo odrekati po nikomur pravice do gospodarske osamosvojitve, kakor si je ne bo puščalo odrekati tudi naše slovensko trgovstvo.
Resnica je, da se lahko čuti nase trgovstvo prizadeto po ustanovitvi slovenskih delavskih konsumnih zadrug, ker izgublja s tem veliko število odjemalcev, toda, kakor ne more posamezni trgovec siliti posameznika, da zahaja v njegovo trgovino, tako ne more naše trgovstvo siliti našega delavstva v splošnem, da bi moralo biti njegov odjemalec, in to tem-manj, ako je spoznalo delavstvo, da mu lastna konsumna zadruga nudi večje ugod-mosti nego pa trgovstvo.
Rekel bi kdo tu morda, da je iz narodnih ozirov potrebno, da imamo krepak, od vsega ostalega našega ljudstva izključno podpiran trgovski stan. Res je to, toda z druge strani pa poreče zopet kdo drug, da je prav tako potreben, ako ne morda še bolj, gospodarsko krepak delavski stan, kateremu pripada skorai gotovo do 90 odstotkov vseh tržaških Slovencev, ki ima torej prav tako pravico do gospodarske samostojnosti in neodvisnosti kakor pa trgovski. Kdo ima torej prav? Oba! Delavstvo ima pravico do svojih konsumnih zadrug, trgovec pa do procvita svoje trgovine, in če je stvar na obeh straneh v dobrih rokah, je uspeh zagotovljen na obeh straneh, in narod tudi ne bo imel izgube pri tem.
Da, konsumna zadruga, ako naj res uspeva, ako naj res donaša pričakovane koristi svojemu članstvu, mora biti v dobrih rokah. Poglejmo pa, kako je navadno pri takih zadrugah.
Ni še toliko let sem, kar je bila vsa kranjska dežela takorekoč preplavljena s konsumnimi zadrugami, in vsakomur je znano, kak konec je vzela ta konsurano-zadružna povodenj : tiaoči in tiaoči še danes trpe vsled nie, tisoči in tisoči so bili, ako ne že gospodarsko uničeni, pač pa zmatno oškodovani zaradi nje. In vzrok? — Zadruge niso kile v dobrih rokah.
Vzemimo kako delavsko konsumno zadrugo, člani so delavci, ki o trgovini nimajo niti najmanjšega pojma. Samopo-sebi umljivo je, da se zadružno načelstvo voli izmed članstva, in načelstvo je pač tako, kakorŠno je ostalo članstvo, kar se tiče trgovinskega znanja. Tupatam se pri-tezajo v načelstvo ali nadzorstvo ljudje z višjo izobrazbo : učitelji, uradniki, odvetniki itd, in zadružno članstvo je prepri-iaao, da ima svoji zadrugi na čelu ljudi,
ki so kakor ustvarjeni za vodstvo zadruge.
Treba je potem le še najti strokovnjaka, ki naj vodi trgovino. Toda tu je stvar težavna. Ali naj vzamejo mladega človeka ? Ne, mož je bil par let trgovski vajenec, je prevažal in prenašal vreče in vrečice ta leta, prodal tudi tupatam četrt kilograma kave ali pol kilograma riža, ni si pa v teh letih niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, pridobil pravega trgovskega znanja, nima o cenah blaga na debelo niti pojma, še manj pa sposobnosti za kalkulacijo. Tak človek ni za vodstvo trgovine. Torej starejšega! Da, ali kje dobiti ga ? Starejši, izkušeni, sposobni trgovski sotrudniki imajo pri svojih šefih dobro plačana, večinoma zaupna mesta, ki jih ne zapuščajo tjavendan ; saj se po navadi izcimlja iz take službe ali popolna osamojitev ali pa kompanjonstvo s šefom, kar je vsekako prinosnejše, nego pa vodstvo konsumne zadruge, kjer mora tudi vodja ostati vse svoje življenje le uslužbenec ljudi, ki mu glede na strokovno trgovsko znanje navadno ne sežejo niti do gležnjev. Zato takega človeka ni dobiti za vodstvo konsumne trgovine.
Ostaja torej le še — bivši trgovec, ki je imel sam svojo trgovino, pa je prišel žnjo na boben, ali vsled svoje strokovne nesposobnosti, ali pa vsled svojih osebnih, trgovskemu poslu škodljivih lastnosti. In navadno izročajo vodstvo konsumnih trgovin takim ljudem. Vprašamo le : kako naj koristonosno za zadrugo vodi trgovino človek, ki niti tedaj ni vodil trgovine tako, kakor bi jo bil moral, ko je vendar šlo za izključno njegov lastni dobiček ? Če ni bil sposoben sam za-se, kako naj je sposoben za druge? In prav v tem tiči poguba marsikatere konsumne zadruge, da nastavlja za voditelja svoje trgovine takega človeka! Kaj briga njega izguba zadruge, saj ne gre iz njegovega žepa ! Kaj mu je mar, če je blago boljše ali slabše, če odpadajo člani! Saj dobiva svojo plačo, dokler je v službi pri zadrugi, in Če izgubi to službo, si poišče drugo.
Po vsem tem pa stika večer za večerom glave načelstvo in nadzorstvo zadruge, računa in računa, a ti računi vedno kažejo — deficit. Seveda, niti delavec, niti učitelj, niti uradnik, niti odvetnik niso izučeni trgovci ; znajo pač računati, ne znajo pa trgovati, in vsak količkaj prefrigani poslovodja jih lahko vodi za nos, kolikor mu ljubo in drago in dokler se pač še da skrivati očitni — polom.
Je pa še nekaj pri konsumnih zadru gah kar odvrača marsikoga od njih, in to je ^njihova — zapeljivost k potrati.
Človek, ki sproti plačuje svoje po trebščine, porablja pač toliko, kolikor more porabiti z ozirom na svoto, ki mu je na razpolago: kedaj nekoliko več, kedaj zopet nekoliko manj. Drugače pa je pri kon-sumni zadrugi, ki tudi kreditira svoje blago svojim članom. Ženska, ki prihaja s „knjižico" v trgovino, vidi tu toliko lepih stvari, da si jih želi imeti več nego preveč. Prodajalec ponuja to in ono, in končno se stvar vpisuje v knjižico; in te stvari ni malo. Ko pa je prišel konec tedna in je prinesel mož svoj zaslužek domov, je treba skoraj vse šteti za konsumno zadrugo. Enkrat plača, drugič le težje, tretjič ostaja že del svote dolžan, in potem raste dolg od tedna do tedna. Ker ne more obenem sproti plačevati rednih potrebščin in pa vsaj nekaj na dolg, kratkomalo izostaja in začenja kupovati v drugi trgovini. Zadruga izgubi tako odjemalca in pa še kreditirano vrednost blaga. Če končno toži zadruga za svojo terjatev, ne more odvzeti tožencu ničesar, ker ničesar nima, razun kopice otrok. In takih slučajev je veliko, ne samo eden.
Torej nič kreditirati! O da, to je lahko reči, a težko izvesti, kajti ne daj na upanje, pa bo zadružna trgovina prazna, kajti delavec dobiva svojo mezdo ob so botah in le redki so, ki si dele svoje dohodke tako, da ni treba „jemati na knjižico" proti naknadnemu tedenskemu plačevanju. Pa prihaja tudi bolezen, nesreča, prejemki se manjšajo, potrebščine rastejo, in zadruga je vendar za to tu, da pomaga svojim članom ! Danes nekaj, jutri zopet, danes eden, jutri dva, zaostankov je vedno več in končno se pokaže, da je zadruga v izgubi, da je treba ali novega posojila ali pa — likvidacije, če ne celo konkurza. In to je prav hitro ; saj se je večina takih konsumnih zadrug itak ustanovila le na podlagi kredita, ki jim ga je dovolila ta ali ona zadružna zveza. Dolg
Eri zvezi, inventar izčrpan, dolg pri do-avateljih, dolg pri članih neizterljiv — konec.
(dalje na VIII. strani.)
errava,
na bolehne in rekonvalescente
Provzroča velja do jedi, utrjuje želodec !■ ojačuje tudi orgailzem
Priporočeno od nMjelorečih mdravmikor r raeh slučajih, kadar ae je treba po boleani ojačiU.
Odlikovaše s 22 kolajnami na rasnih razstavah in s nad 6000 zdravniškimi spričevali
Izborni okna.	V Izborni okna.
Lekarna Serravallo - Trst _
m0
GRAMOFONI
ZNAMKE „ANGELJ" (najbolji na svetu)
Direktna importacija. - Velika izbera najnovejših
modelov in plošč. :: ZAHTEVAJTE CENIKE. Gramofoni drugih vrst od K 25 napr. Slovenske dvostranske plošče po K 1*80.
NOVA ZALOGA GRAMOFONOV
Glorglo Anzuldto, Trst, Corso-Via San Siacomo 7,1.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetili slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. ::::
JOSIP G0R6NJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::;
Brzojavna adresa: GORENJEC - TRST
:::: TELEFON 21-15. zu
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga kqjig papiija in pisarniških poli^ u:: trebščin. :::: rt: Velika zaloga mnzikalij, molitvenikov in časopisov
L.
HOTEL TRATNIK
„ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
(v bližini kolodvora)
Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. --
1
Poktorica:: Klara Kukovec
ima SVOJ AMBULATORIJ
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza della Borsa 7, U.
Ordinuje od 3—4 Vi ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdcla) St 1049.
TELEFON 19-86.
V
:: ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hlnko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
Pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče —imoke iz prvih mlinov.
Prevzemajo se pečenje in naročila aa ženitve in krste. — Kruh sveč trikrat
— na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, via Giulia 5t 25.
Soclete de« Papiers Abadie.
ATI
SVARILO!
Ker so prižli ▼ zadnjem času razni posnetki naje splošno znana in priljubljen« znamk* cigaretnega papiija
RIZ ABADIE (Rlz dore)
v razprodajo, prosimo na5e P. T. odjemalce, naj pazgo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo
Ered nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, er bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi	Saotat* daa Paplara A»a4la.
TOVARNA GLASOVIRJEV
Fečar 8c Saksida
v Trstu, ulica della Fornace SL 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovir]«, pi-Janine, harmonija, orkestrijone Itd. ~ Uglaše-Vanje izvrstno in točno po nixkih sanah.
E&sar1
JMDBUP,
Odlikovana krojačnlca
Avgust Štular
TRST - Via della Poste štev. 12,1. nad. • TRST
izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme.
Cene zmerne. - Delo solidno.
Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giulia št II
priporoča slavnemu občinstvi «rojo
trgovino lestvln In Kolonijalne^ masa.	rssstf
in na deželi de pod vodstvom go.sp. Jakoba Batnbiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zalog* otrobov, koruze la moka.
PRODAJA NA DROBNO m NA DEBELO.
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.
Stran VI.
„EDINOST" It. 6.
TITrstu, An« 6. j*nuwja 1*12.
Zalogo obuvala In lastna delavnica
KRAINER
Trst, ulica Giovanni Boccaccio 4.
Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev.
Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
ODLIKOVANA
tržaška prodajaln, obuval
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21
Razui: različnih izborov naifinejBih moSkih in ien 8bih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tud' po izrednih cenah:
(Jsnje Boxc Jf 3 traisovl .... po K	10 -Usnie Boxcalf z elastiko . . . . po K
Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K	10 50
Usnja Boxcalf z zaponaml Triumph po K	I0-5C
Enaki za deČks 1 K manj. - Vaakov. blago L vrate
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
/roSajalnica maaufakhrnega blaga
Enrico de FranceschI
Trst, ulica delle Paste št. 10
(vogal nlice Valdirivo) VELIKA IZBEBA bombažetine, trllža, foStuiijii, volnenega blaga, Izdelanega moškega In ženskega perila In drobnarij
::: po najzmernejših cenah.
Nova : čevljarska : delavnica
Žiberna
Ignac
Piasza SuDSOViUG 8 (na zgornjo stran predora Montuzza)
Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske In otroke; sprejema naročila po meri.
DELO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Igm.TOBIBipipiMiaHligIB!
: Ijnozlo Potocnig:
Ulica Riborp 28, ropi nI. Beccberie
VELIKA IZBERA i«*
{zgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagrsa.
Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. —
Cene, da se ni bati konkurence.
i run rani
rmanaiicf Trecca
Kurticra recchia štar. SI ima vtliko zalogo
nHvailili predmetom
wr VENCI
porcelana in biserov vezanih s ase dtoo žico, od umetnih cvetic s trat kovi^in napisi.
Slih aa percslaaastTfi ^lolfefc za spiftalkc
Haas Scheidler
= zobotehnik =
bivši : prvi zobott-linik
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 57f
Trst, Piazza C. Goldouf št. 5 II
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zobov.
k dirale zobo v brez
IV
Z vsake bolečine "
Dr. J. Će^mžk V Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
TRST S5S
ulica della Caserma štev. 13, II. n.
f> -' ,•».: jgafisvJ--
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA Itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica SKffSffpA-StK
ščlce Iz hrast. In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Sirigarsti oddelek Mi m t stmgarsto stroko spadajoče izpite. - JAMSTVO!
Vaa dela so aolidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
- Interesentom brezplačen. --529
------------■-mamnaaagsmmEmmmmmmmmBi
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vlncenzo Bellini št. 13
itiprotl cirtTS it. iiieia lBftfl
Boerat. izbor ur
vfake vrste, kakor tadl uhanov, prstanov z dijamanti In brez dijaman-tor, ženske verižice, zlate in srebrne za moške, rse vo konkurenčnih crnah.
Pekarna In slaščičarna
|s' Velika zaloga in tovarna pohištva lil Josipa ZaVddlal
ANDREJ JUG - TRST #s'
Via S. Lucia 5-18
N ar
> E S
g a
1W# ff |.
Via S. Lucia 5-l8|sI
Trst, Uiti S. Marto it. 15.
e bogata. tu lepa izbera finega dt navadnega pohištva tapetaru # ■5 delo solidno	1b vsakovrstnlk stoli e.	noOT »-»dot
■Dni i&riki&AU w -i
cene zmerne. #«3
LInimrat Copsicl Co.
nadomestek za
SIDRO-P a!N-EX ?SLLS a
je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; aobiva se za 80 vin., 140 K in 2 K t večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v Skatljicak z našo varstveno znamko .Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek.
m< Dlrhtorlnloknr HL™.
DL PEĆNIK (PetscMsi)
Trst, Via S. Caterina št. 1, Trst
(hiša Greinitz)
ima čast Vam naznaniti, da se je ▼ TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik r več bolnišnicah na Dunaj uter Sef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta.
Za notranje bolezni (splošno zdravilstva) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop.
Kot Specijalist za kožne bolezni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od lll/2 do 1. ure.
Kupujte „Nar. kolek"
ANTON SANCIM, Skedenj 302
(pri lekarni)	priporoča slav. občinstvu svojo	(Pri lekarnl)
novo trgovino manu-^ fakturnega j^gg^g
Veliko skladišče Klobukov
dežnikov, bela in pisane srajce, izladsk. platna hhhb žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. jwv
K. CVENKELTr8ti Corgo 32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina
FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana,
ulica
priporoča svojo
Židovska štev. 7.
svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV	lastnega izdelka,
kakor tudi belgijskih, s«l«klh in čeik h strogo prelzka&enlb pušk,
za katere jamčim za dober strel. IŽgSs&aSs^l	Posebno priporočam lahke tro-
cevkf in puike Bock b Kmppovimi cevmi za brezdimni smrdnik. Priporočam tudi veiko zaloga vseh lovoklh potrebščin p« najnižjih cenah - Popravila in na-ročbe se izvrSujejo točno in zanesljivo. - Cecovniki na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. Tečna in solidna postrežba.
TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SftffS'
ul. S. Fraueesco «1*1 sisi šr. % I. nadstr.
Poštno branilnlčn) račun 74.679	Telefon .16-01
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
—- male hranilne skrinjice--
Vsaka družina, kakor tadl vsak posameznik lahko dobi take skrinjic?, ki so primerne za prihranjevanje malih in večjih svot.
Skrinjice ss dobe pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloga od vsakogar, tudi če ni član in jih obre?tnje po
Eentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
nI. S. Francesco štev. 2. L nadstr.	I
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh In drugo v pecivo. Postrežba na dom.
amto*'.
-h Slullo ReHerjen -i-
TRST ulica Giosua Carducol štev 23
n TELEFON Stn7. Sij - it
t rurgično trođje, ort>pei!dai aparati, 3 ilerol, umetse roka la nof berglje,
žilni ^usl, elastljni pa?! In uj£.>rioo, eiek^roierapeTtline pripra»«, Aparati mu
K5sao8acstAsaB3!« InUaluciJ o, vxa$tmmmmjtm voVtobZil- za ICJraTaSia* siiii«. IJo=J* ?o:raSMin.» tm jnmf* «u aaprollraBj kiac«. *. •. *. •.
Odllkouano cvetlično podjetje
German
Via Micheianseio Buouarotti trgovina Vria Ponterosso št Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst.
Pekarna in sladčičama
Leopold Milic
Sv. Ivan št. 556 (nasproti Brocheta)
imajrikrat na dan svež kruh. Priporoča se cenj. občinstvu o priliki Božičnih praznikov in Novega leta mandorlat in vsake vrste
sladčic. — Sprejema naročila za torte in
drugo pecivo. — Postrežba na dom. —
Cene zmerne.
J{ans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnlk
TRST ul. della Zonta št. 7. I.
19J5
Ivan Čergol
trgovec z jestvinami in mešanim blagom
v Barkovljah.
Blago vedno sveže in eene
zmerne.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slfilltlCne In kotna bolezni
Ima svoj	224t
AMBULATORIJ
v TRSTU, v nlld San NlcolA ttev. • (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5a/i do 8.Vi pop
LEK8. FRANC MAYEB - TB8T
tgalraica kave
TELEFON 1743.
*>tbo'-1*< i\r	p**«-®
/ evliarniea „Alia »artorella'% Trstn)£
^	---------šLJAMMamr *****------ -
Trr *rnnn*

•trote. — Blap iz-
V Trstu, dne 6. januvarja 1912.
„EDINOST" It. 6.
Stru T*.
Na novo otvorjen I
EOCELIHPERIflL
ca REKA. ca
Epileptični bolniki.
Pcnof in ozdravljenje na nov zdravilni način. Potrebnim pomoči daja pojasnila zdravniški ordina-cijsti zavod, Budimpešta V, firosse Krooen-6a>8e 18.
Rmerikanski bazar!
via della Scalinata št. 3.
Telika prilika! Velika prilika!
Partije blaga
WT po skrajno nizkih cenah.
Platneno blago, brisalke, rute in šerpe iz svile, žepne rute in drugi manuf. predmeti.
DellK Izbor posod iz železa
po kron 1*60 kg
kakor tudi porcelana, lončene posode, kozarcev, buteljk, krožnikov, kuhinjskih predmetov itd. itd.
IZBOR DROBNARiJ.
Gugliefmo Marfengo.
Slouencl in mffimii!^
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVO.II K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM)!
Dobro jutro? Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — wAko hočete biti dobro poatrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio0)
tam dobile vsakovrstno obuvalo od najfinejše do LajnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIG
Cesare Benedetich
si neoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da 18 Odprl
Trst, ulica Caserma štev. 13
MESNICO :
EX vd. CARLINA.
Na prodaj je nsjboijše goveje, telečje, ovčje in nistrunovo meso. perutnina, kakor tudi specijaliteta : &8gT GRAŠKO MESO.
Postrežba tudi na dom.
Telefon štev. 57/IV.
Berite m čudite se!
500 komadov, med temi pozlačena «ra za K 4-20.
Kr?"na, pozlučena, najfineja ura Anfeer-Reaivnt s po ^Ir.čenim fctevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urnc kolesje, za kar ae jam'ji 3 leta, 1 tra*aa ovratns igla s Bite ili - brilantom. 1 pozlačen prstan a pon kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 « rijentatekih peri, najmodernejši nakit zs dame, 1 krasna garnitura gnmbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/a Double-zla^a s pa-ttntiraniin zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eiegantea čepni črnilnik iz nikla, X krasno zrcalce, 1 kouad diStČegn toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 fccgle&fcih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in če 396 drugib predmetov ki ho koristni in neobhodno potrebni. Vse Bkupaj z zlato aro vrsd, iri »asa velja dvakrat toliko, stane samr* K 4-20. Od-puSiljtt po povzetju ekspertna l~rdka
H. SFINGARftf, Krakova št. 240,
Kdor kupi 2 paketa dobi 5e zhstonj zraven iep no-Žič z dvemi lezili Pri več cego 2 paketih, za vsak pi:ket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne de* nar. Torej je izključen vsak risi ko.
Umetni: fotogrofični ®
coteiji cj^^fe ■
ulioa Sivo ItCT. 41 (pritličja) fl
1	»s1
lavrtojo rnki lotofimflfla« lato, kakor tudi rmsglada, poaoetka, aoM> njort Itkitov, parealkoam ploMa m mkomtu ipomaolka iti. M. lii.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Sadi odobaoatl P. H. naročnikov aprajama aaročba la jih iantnja aa Imo, avanlualno todl	»mi.
si
Banka „Slavija"
sprejme v službo nekaj izurjenih
potovalcev za živ-ljensko in požarno
stroko.
Službeni pogoji po dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo
generalnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani.
Hr-*-
K-rf—}i~frt-
B. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
Prevozno podjetje
kr. tvrtrUiklk dr*. iolosml«
2051
Orejie mcaittjanje lahrtieiasitoii Um iz litiie, lotarljasje ia ion.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEjSE CENE.
Zastopstvo tvrdke CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAN 3" v Splieta.
CEN i BREZ KONKURENCE.
PRODAJA NA DROBNO.
3C

nr
l/elikanska zaloga pohištva in lapecanj
S

o m
astwirt
TRST, nI- Stadion Sf S - Telefon 22-85
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Koiosain; izbor,
= p
ir
iS
•JU
s
7»

NehaniCna delavnica
F. Miheučic
Via ilziana Veccul i
— TRST —
Popravlja 10 postavlja »troje in parne kotle,, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vaake vrstf*: mline, stiskalnice in čistilnice. -Specijalitet iag za kemnjr, stiskalnice ia grosdje ; stroji sa cbdeov^nje lesa Isdelovanj* oblik in uzorcev za tea:e-— — — nine in biSkote. — — — —
Z*loga novih in starih motorjev, briz-galnic, p ti oje r za vzdrževanje zidarake-ga materijala, mletje kave, drož in dru---gib tehničnih predmetjV. — —I
B-S
« CB
« C
« •
i> 3 «T
C/5 JS
N
O
obroke S
Velika zaloga izdelanih, oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in detke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. NajzmernejSe cene.
Adolf Kostoris - Trst
UUca S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven .Buffet Automatico".
Telefon St. 251, Rim. II.
m
Q Odlikovani čevljarski mojster Q
g Viktor Schenk i
u
zalapatell *b«rala c. tr. dež. :: arvitlfik'^a pofeljsua ::
II
i
fll
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voSčila Fredin, Globin, cfvalier in Cir. Metodovo mazilo.
Trst, Beloedere 32 9
9 9 I
m
a s
t
^•r-S-r

C. kr. priv.
Rmnione Adriatica di Smrti
?!Rvuici rt»eer7nl lakladi dru'tva 31 decembra 1910 11 u in a glavnica ipopolaoma iz pSaCt"«} ...........
-ituvrvai zaklali dobjfkuv ....
« zatla-J protr vpadai: « •rrodncsttj javoiu efbtVJV « . . L:zervni naklad premij ca tavat
■janja ............
lavarovnja na litlienje v veljav. 31. decem ltli rpisiane Škode v vae^. ojld»'.k;.n :>.i ustanovitve U r uStva [ — l'J 10'
Drui.vo jprejen* po jako «<
javtvrovanja proti poiaru, ^ire i, Jir^di .;uaau kakor tudi prevozov jjo a m (.iLapa pogodbe /.a zavarovanje i vratnih ko^ibiaacijmo^ za gUvc:«e; n i.Tlj^nja au po	eav<uovtiac
^riaaoin biiai «
. i
. 130.483 979 472, ,7«» 695,199 l*t
>d::i* fOi j ti v»!ad ra»i> d ia« ai s. o a oajrt po r» k !JM piaflpr »" ■ o <.tr>'< o
■
O N
ar ca
JO 9*
•	m
<1
mm O
•	»
S « ® 2
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pmm - te!
ulica Miramar št. 1	zi
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr.
žganje, sHvovec in brinjevec,
kakor tađl Mrzle pijače
frambois, taraarindo in šemade.
Podpisani si uttoja naznaniti slav. občinatvu, da j? prevzel na svoje ime
KupalJSče ,Oe»terrel<?her4 v nliei Lazzaretto vre. 52
nhod t idi iz zagate Eufemia ftter. 1 nadaljevanje ulicf AS Martin ter da bo skuEal priprav.ti vse potr^nno izboljšave da u«treže s a v. občinstvu Je odprto V3a% dan ob 7. 2J do 7. pop. Cen* (nkratne kopsl;i v vaUn. v tladai vodi, gorki ali ra>\::i K — 90 Abon^ma za p:ivatud i« dru-tvi po znižanih ceaab. — Upajoč ou ms i>o sL obČinatv-j čim n*iLK)ljc< ntvmalo beležim
udani P. Laat^lmcr.
| !1
__vm,
Brada divjega kozli
krasen eksemplar
podobna jelenovi bradi, temna, pristna, polna z lepim obročem, IG c h lasne dolgosti, skupno s Hubertovo cevjo iz nta-«■ S rega t>rebra, s prstanoim g 5. iu vijakom, akupaj jamo
• s »T 6 kron m
Mg Dlake in obroč gorai.tir. D pristno. Ugodna prilika! — PoSi'ja po povzetju —
IZdMelJ kozlih bi^ti FEHICHEL
Dunaj IX., Altmuttcrgasse St. 3.
Kron «200!!
AUTOMOBIL! FORD 1911
Največja ttvaraa sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP ftest rrunlb tipov koč:).
Ko^ljs „Ff>BD" Jo cajpopolnejia, n»Jh'.ti*^» 1 n na)«koaaal^a»rw k»r Jih obatojl. — GENERALNI ZASTOPNIK
ANTOSM SKERL . TRST
Piazza Goidooi 10-11, Tel. 1734
Vtllka OMtrmlaa (ingi, aiica dal Caokl 16, vaoal alloa Botohatt« TELEFON 2247. - S1X)CK PNEUM (iOODBICH (amarlkaoake).
Aatozr obLll na pooodo po uernl oenL
Varatro ln Tadrf«^>nJ>. artomobl>or, — — Solidna poatroftta.
Oglase, poslana, osmrtnice, mate oglase zahvale in v obče kakorSnoKtli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek-4 v ul. Giorgio Galatti §t. 20 (Nf rodpi dom) polunadstropje, levo. — Ur&d jc odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.

Stran VIII.
»EDINOST« St. 6.
Tako se pač godi veČini konsumnih zadrug, ki niso ustanovljene na pametni, zdravi podlagi, ki imajo v vodstvu neizkušene ljudi in ki imajo za poslovodjo človeka, kateremu je korist zadruge deveta briga. Pa prihaja polom, trpe člani, trpi ves sloj, trpi tudi narod, ker vsak udarec, ki zadene posameznika, zadene tudi celoto.
Zato pač ne moremo dovolj resno svariti pred ustanavljanjem konsumnih zadrug — brez naj resnejšega preudarka o njihovi dejanski potrebi in o sigurnih pogojih za njihov zadovoljiv razvoj. Nismo proti konsumnim zadrugam, ne — kajti prepričani smo, da more taka, lepo uspevajoča zadruga edino le koristiti skupnosti ; toda odločno pa smo proti temu, da bi polomi z brezskrbno lahkomišljenostjo ustanovljenih in prav tako lahkomiselno in malomarno vojenih zadrug oškodovali našo skupnost. Kakor je lepa ideja sama na sebi, vendar pa postaja lahko njena uresničba največja poguba za njene ure-sničevalce, za kar imamo toliko zgledov. Naj bi bili vsaj ti zgledi v resen opomin vsakomur, ki želi resničnega napredka sebi, ljudem svojega naroda in narodu samemu !
Sestanek konsumne zadruge NDO po* družnica v ul. Miramar se bo vršil danes ob 3. uri pop. v prostorih Kons. društva v Rojanu.
Sestanek konsum. zadruge NDO pri sv. Jakobu bo danes ob 5. url pop. skupno z godbenim odsekom v gostilni g. Kosiča v ul. Sv. Marka.
Sestanek kons. Zadruge NDO podružnica Skedenj bo danes ob 7.30 zv. v prostorih Gosp. društva v Skednju. — Ker je stvar zelo važna, zato naj pridejo člani na sestanke polnoštevilno.
— Na znanje I Vsi člani, ki dolgujejo „Konsumni zadrugi" NDO, so naprošenl, da poravnajo svoje račune v pisarni gosp. dr. Černeta, ulica Zonta št. 9.
Vesti iz Goriške.
Danes zvečer ob 8. uri je v „Trgovskem domu" predstava „Vihar". Gostujejo igralci tržaškega slovenskega gledališča. Igra je lepa in zanimiva, zato je pričakovati številne udeležbe.
Smrtna nesreča v Lokvi na Krasu. Včeraj se je ponesrečil v Lokvi tamošnji posestnik in trgovec g. Ivan Placer. Natega! |e v svoji ogradi na voz drva, pri čemer se je, ne ve se kako, voz prevrnil in pokopal nesrečneža pod seboj. Velika teža drv ga je zmastila, ne da bi se pokojnik več zavedel. Bil je takoj mrtev.
Pokojnik je bil inteligenten in zaveden mož in služboval več časa pri pošti. — N. v. m. p.
Iz Tolmina. Promet pri c. k. poštnem in brzo|avnem uradu v Tolminu 1. 1910 je bil sledeči:	;
Na poŠto danih, ter naprej ekspedira-' nih 13364 priporočenih pisem, 5486 paketov vštevši denarna pisma, 1721 brzojavk, 6861 čekov in drugih poštno hranilničnih vlog za skupno svoto 791*597:74 kron, 7778 poštnih nakaznic, za skupno svoto 361 908:67 kron.	\
Dospelo je: 13461 priporočenih pisem 9597 paketov in denarnih pisem, 2140 brzojavk, 7730 poštnih nakaznic, za katere se je rabila in izplačala svota 321*212:85 K, ter 2720 poštnih povzetij.
Izplačil poštno hranllničniga prometa je bilo 1893 za skupno svoto 567 115:96 kron.
Prodanih je bilo za 12318 K poštnih vrednotic; odposlanih na glavno poštno blagajno je bilo 513.300 K, ker je presegalo določeno svoto ki jo sme urad obdržati, za
izplačila pa |e dospelo 236.640 K, ker ni uplačana svota zadostovala za pokritje izplačil.
Splošni denarni promet znašat je 2 milijona 814 tisoč 093 K 22 stot. Leta 1909 je bilo 52.720 jednotf, leta 1910 paj 73588. V enem letu je narastel promet za 20.868 delavnih jednoti; primanjkuje torej Še 6413 teh, da bo doseženo okroglo Število 80.000. i
Krma po znižanih cenah. Nesrečne kmetijske razmere so letos neugodno u plivale tudi na pridelovanje krme in naši mali posestniki so radi tega v hudih stiskah, ker ne bodo mogU s pridobljeno krmo ohraniti svoje živine.
Ta nesrečen gospodarski položaj je dal povoda c. kr. ministerstvu za poljedejjstvo,! da je podelilo izdaten prispevek za nakup krmil (kakor oljnatih pogač, otrobov, itd.),; ki naj bi se po znižani ceni oddala potreb-) nim živinorejcem.
Zato razpisuje deželni odbor naročbo^ za sledeča močna krmila:
1.	Oljnate pogače.
2.	Pšenični otrobi debeli in drobni.
3.	Ječmen in koruzo (sirk) za krmo. }
Prosilci naj pcdajo svoja naročila po
dotičnih županstvih do 20. januarja 1912. deželnemu odboru in naj v njih navedejo, kakšna krmila in koliko vsakega žele dobiti.	j
Naročena krma se priskrbi takoj in deležniki jo bodo plačali, kadar se jim rzroči blago, za sedaj z 20°/® popustom. Če bi pa po končani akciji ostalo kaj denarja, od-| kaže se ta v prid deležnim živinorejcem. j
Opomniti se pa mora, da se smejo po-! nujane ugodnosti deležid samo potrebni i živinorejci. Zato bodo morala županstva, predlagaje podane prošnje deželnemu odboru, izjaviti ali in kateri prosilci so res potrebni in vredni, da se jim pomaga.
Dalje bo moral vsak deležnik porabiti dobljeno blago samo za svojo potrebo in ga ne sme nikakor prodati. Tozadevna obveznost mora biti v prošnji izrecno omenjena.
Posamezna močna krmila se porazdele in izroče na tistih železniških postajah, ki so bivališču naročnikov najbližje ali ki so jim najpriležnejše. Vsak naj navede v svoji prošnji, kje želi dobiti blago.
Glede pogač se opaža, da bodo se-zamove ali orehove, kakor bodo tržne razmere bolje kazale, da se naroči te ali one.
-
Vesti iz Istre.
Ciril-metodova podružnica za Breg
priredi jutri v nedeljo v Bol juncu v gostilni g. Samica zabavo s plesom. Pri plesu svira dolinska godba.
BKZOJflUNE VESTI, j
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAj 5. (Izv.) Kakor smo javili že včeraj, priobči jutrišnja „Wiener Zeitung" cesarski patent, s katerim se sklicujejo de-' želni zbori k zasedanju in sicer: galiŠki, goriško gradiščanski in solnograški dne 11. januvarja, tržaSki dne 15., tirolski in štajerski dne 16 , predarlski in dalmatinski pa 24. januvarja.
Goriški deželni zbor.
DUNAJ 5. (Izv.) V vladnih krogih je mnenje o delovanju goriškega deželnega) zbora jako skeptično. V političnih krogih se poudaija, da morda skupni nastop sloven-'l6 let prosta davka - se radi bolezni skih strank proti italijanskemu nasilju tudi i v deželnem zboru vsaj deloma ublaži na-sprotstvo med obema slovenskima stran-1 kama, ako jih že ne popolnoma odpravi. ]
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trat, Piazza della Borea 10
Centrala » £]riljaaL Podružnice ? Gorici, Cclovu, Sarajevm la Spije?« Delniška glavalea K , >000.000.	Razarvnl zaklad K 8PP.000,
obavlja najknlantneje vse bankom« In metalne posle ter knpnje ln prodaja pod
Jako povoUniml pogoji
Me In we vrste denarja. - Ologe na Knjižice

obrestuje aa sedaj s čistimi 4:^2
2290
Prodaja srećke na majhne mesečne obroke.
————---—————»-
= Zaloga oblek in blaga =
Trst, Corso« AlFOperaio Trst Cono 45
VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi.	224
Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI.
■■■^■■■■■■■■■■■OHHH
V DOBROZNANI TRGOVINI
Birosch & Laurenčič - t Trstu
ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blag«, fuštanja, tkanine velour,
pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialiteta mornarskih
mali j iz same volne.
ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje
„ flanelaste....................„ .. 180 „
„ prešite s satenom................. n 8 50 „
Velika zploga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja.
Najboljše in najcenejše gorivo
Rriquettes m,Klara41
Izključna zaloga SILVIO MALOSSI
Trst, ulica Gelsi štev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: R 450 — 100 kilogramov
s dOBt&TlJenJem franko.
3€iša z gostilno
v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo, pod hišo je 20 mQ in do 4 mD visoka klet. Hiša je pripravna tudi za veako drugo obrt, je še
proda.
klicov. Njena naloga ni več politična, ni večj gospodarska, ni več literarna, ni več umetniška, ampak v eminentni meri etičnega' značaja: skrbeti in smotreno negovati razu- i men stik slovenske meščanske inteligence,* nuditi ji tisto priliko medsebojnega izpolnje«! vanja, ki Je za formiranje višje stopnje slo-' venskega meščanstva neobhodno potrebno.] Po medsebojnem neposrednem stiku je postal iz barbara meščan t. j. cives ni rodil s: tem novo družbeno prikazen civilizacije.
Slovenci smo zadnjo dobo, odkar smo' tretjič samozavestno vstali, vzrastli v taki j meri, da potrebuje tudi naše celokupno me-.1 Ščanstvo, ki se je kvantitativno tako razvilo i kvalitativno nov, viši družbeni izraz. V sedanji, politično ln družabno tako razdrti dobi, je ta skrb dvojno potrebna.
Negovanje te naloge prevzemi in izpol-, njuj Čitalništvo po Slovenskem 1
Pri predstoječem jubileju 50 - letnice j Narodne Čitalnice v Ljubljani je poslala tudi naša Čitalnica kot najstarejše tako društvo na Slovenskem sploh, deputacijo šestih odbornikov, kateri se pridruži gotovo še ne-1 kaj ostaiih društvenih udov. Pri tako veli-, kem sestanku posestrimskih društev, kakor j obeta biti sedaj v Ljubljani, bo primerna pri-1 lika razmotri vati, ali so gorenje besede ak-j tualne ali ne — morda se vrnejo naši tr-j žaški deputćti domov v prepričanjn, da niso'; te misli osamljene med nami.
V Trstu, dne 5. januarja 1912.	i
F. L T.
Dalmatinski deželni zbor.
Preteča obstrucija.
ZADER 5. (Izv.) V dalmatinskem deželnem zboru, ki se snide skoraj gotovo dne 24. januvarja, grozi obstrukcija s strani pra-vašev. Zastopniki deželnozborske večine so odklonili zahteve pravašev in zato se tudi ni vršila danes skupna konferenca zastopnikov strank pri namestniku grofu Attemsu.
PravaŠi so izjavili, da so sicer pripravljeni pripustiti novemu namestniku, da se predstavi v deželnem zboru, da pa ne prevzemajo za nadaljno delovanje deželnega zbora nikake odgovornosti.
V pravaških krogih se zatrjuje, da bo najbrž deželni zbor razpuščen in da bodo razpisane nove volitve, pri katerih upajo pravaŠi dobiti večino v deželnem zboru. Od iste strani se tudi lancira vest, da namerava odstopiti dr. Ivčević od mesta deželnega glavarja in da se odpove tudi svojemu drzavnozborskemu mandatu.
Štajerski deželni zbor.
GRADEC 5. (Izv.) Kakor se poroča iz poučenih krogov, delazmožnost štajerskega deželnega zbora še ni popolnoma zagotovljena. Danes popoludne je konferiral štajerski namestnik grof Clary-Aldringen s slovenskima poslancema Robičem in dr. Korošcem glede delavnega programa Štajerskega deželnega zbora.
Oba zastopnika S. L. S. sta se izjavila odločno proti zvišanju deželnih doklad In sta protestirala rroti temu, da se je v deželnem proračunu za leto 1912 zopet tako
Poizve se: Prisojna ulica štev. 5.
iUbert Faher
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganj*-
hrastov. In buk. dru prirejenih za peč
angležkfga hi »nofpnukega avetlega premoga ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ,,Bonlea" v veliki jajčji obUki za vsako kurjav< Žareči komadi v (mali jajčji obliki) zi odprto ogLj':-iče in likanje. Naročbe, ki se lzvrfle točno, je nauloviii na tovarniško piaaroo :
Trst - Via della Teoa štov. 22
ali na nsročilno pisarno v Trutu pri tvrdki
Giovanni Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. il
(nasproti cerkvi novega 8v. Antona).
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je izborno, na plzeiiski zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: V. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll ; TRNOVO : Rudolf Talen««.
TRSI: Schmldt & Pelosi.
PULA : Lacko Križ.
REKA—SIŠAK : Anie Sabllch.
i
□ i □
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro i.1
91. A1TE
Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, Učit* tako, da prekosi vsako največjo konkurenco.
„Eraroar* it. 6.
IX
brezobzirno preziral slovenski del dežele. Izjavila staf da Slovenci ne prevzeme|o ni-kake odgovornosti za delazmožnost deželnega zbora.
Namestnik je o uspelih te konference nemudoma poročal na Dunaj, odpelje se pa tudi sam na Dunaj, da osebno poroča osrednji vladi.
Delegacijsko zasedanje,
GRADEC 5. (Izv.) Tu se mudeči dr-žavnozborski poslanec in predsednik avstrijske delegacije D o b e r n i g je izjavil, da se začne delegacijsko zasedanje že začetkom meseca februvarja, tako, da bo že 18. febru-varja končano.
' Delegacijsko zasedanje se bo vršilo brez ozira na zasedanje deželnih zborov. Posamezni odseki avstrijske delegacije bodo sklicani k zborovanju že koncem meseca januvarja.	_
Novi črnogorski metropolit.
ČETI NJE 5. Na predlog svete stolice je bil župnik dr. Niko Dobrečič, ki je črnogorski podanik imenovan za nadškofa v Baru. Novi nadškof se v kratkem poda v Rim k konsakraciji.
Hrvatsko-srbski klub na Dunaju. — Slovenci prezrti.
DUNAJ 5. (Izv.) Sinoči se je vršil tu ustanovni zbor hrvatsko-srbskega kluba, ki se je ustanovil po vzoru angleških klubov po inicijativi državnozborskih poslancev kot nekako družabno zbirališče hrvatske in srbske dunajske inteligence.
Misel je bila sprožena v parlamentu in so poleg vseučiliščnega profesorja dr. Reše-tarja med ustanovitelji kluba poslanci dr. Čingrija, dr. Smodlaka, dr. Tresić-Pavičić in Vukotič.
Sinoči sicer ni bil navzoč noben parlamentarec, pač pa je bilo navzoče veliko število odličnih zastopnikov hrvatske in srbske dunajske družbe.
Izpočetka se je mislilo, da se bo klub ustanovil za vse Jugoslovane in imenoval jugoslovanski, kar bi bilo edino prav, a sedaj je moralo naravnost nemilo zadeti dunajske Slovence, da k ustanovnemu zboru ni bil povabljen niti eden Slovenec! Predlagano je bilo siser, da naj bi bili povabljeni tudi Slovenci in da bi se naj klub imenoval jugoslovanski, ali ta predlog je bil odklonjen z motivacijo, češ da bi se stem uvedla v kiub politka.
Predsednik profesor dr. Rešetar je sicer povdarjal, da ima v klubu pristop vsak Slovan, da pa naj bi bil pred vsem zbirališče Hrvatov in Srbov, in da naj se potemtakem imenuje hrvatsko-srbski kiub, ne pa jugoslovanski, kar se je tudi potem sprejelo.
Nemški „Šulferajn" in nemško učiteljstvo.
DUNAJ 5. (Izv.) Centrala nemškega „šulferajna" je imela danes svojo vodstveno sejo, v kateri se je izrecno konstatiralo dejstvo, da so začeli nemški učitelji mnogoštevilno izstopati iz „šulferajnovih" podružnic.
Današnji listi priobčujejo izjavo društvenega vodstva, v kateri izraža vodstvo svoje obžalovanje nad tem korakom nemškega učiteljstva in povdarja, da je „šulfe-rajn- vedno skrbel za nemško učiteljstvo sploh po svojih najboljših močeh in prav posebno pa na svojih lastnih šolah, da pa je tudi žrtvoval za podpore učiteljstva na javnih šolah mnogo tisočev. Z ozirom nato pravi vodstvo, da bojkot nemškega učiteljstva proti „šulferajnu" nikakor ni upravičen.
Češko-nemška sprava. — Fantazije poslanca Iro-ta.
PRAGA 5. (Izv.) Danes se je vršilo tu plenarno zborovanje čeških nemških deželno-zborskih poslancev, ki se je bavilo s češko-nemŠkim spravnim vprašanjem. Ob tej priliki je bil tudi prečitan kurijozen predlog vsenemškega poslanca Irota, ki predlaga naravnost gorostasne stvari.
Posl. lro zahteva, da naj Nemci vpri-zore davčni bojkot in da na| ustanove v kakem nemškem mestu nemškega dela Češke svoj lastni deželni zbor, ki bo v bodoče skrbel za gospodarske in kulturne potrebe čeških Nemcev. Kaj so poslanci odgovorili na ta fantastični predlog, ni znano.
Bosanske železnice.
SARAJEVO 5. (Izv.) Deputacija bosen-skega deželnega sveta je dobila na Dunaju zagotovilo, da zgradi Avstrija na svoje stroške železniški progi Jajce—Rama in Prozor —Arsano, Ogrska pa tudi na svoje stroške progi Tuzla—Šamac. Proga Tuzla—DoboJ —Sarajevo se izpremeni v normalnotirno, toda v poznejšem času. Dežela sama pa zgradi na svoje stroške železnici Novi— Bihač—Banjaluka— Jajce in Tuzla—Bjelina.
Nemško in avstrijsko planinsko društro.
DUNAJ 5. (Izv.) Danes se vrši na Dunaju seja upravnega sveta nemškega in avstrijskega planinskega društva. Društvo preloži za dobo pet let svoj sedež iz Monako vega na Dunaj. Prihodnja glavna skupščina se vrši letos v Gradcu.
Dr. Ebenhoch zbolel.
DUNAJ 5. (Izv.) Vodja nemške krščan-skocijalne stranke, dr. Ebenhoch Je nevarno zbolel. Danes je bil pieviden.
Letošnje velike vojaSke vaje.
BUDIMPEŠTA 5. (Iiv.) Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Sedmo-graškem. Udeležita se Jih prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in pa Šef generalnega štaba.
Stavka tramvajskih uslužbencev v Zagrebu.
ZAGREB 5. (Izv.) Uslužbenci zagrebškega tramvaja so danes začeli stavkati. Opoludne se je vršil velik demonstracijski sprevod po mestu. Ves tramvajski promet je ustavljen.
Nemiri v Makedoniji. — Nova gibanja bolgarskih ustaških čet.
CARIGRAD 5. Iz Bitolja javljajo: Pri Krušnem je iz petnajstih članov obstoječa četa, pri kateri so se nahajali tudi nekateri Italijani, umorila trinajst oseb, med temi i dva otroka in ugroževala hišo kajmakana. V mestu vlada veliko razburjenje.
SOLUN 5. Bolgarski ustaški odbor v Sofiji že pošilja v Makedonijo tajne agente, ki imajo nalogo, pridobivati prebivalstvo za splošno ustajo. V vseh vaseh se poučujejo (ljudje v rabi orožja in iščejo take osebe, ki ;so pripravljene izvršiti sklepe kongresa re-| volucijonarjev, ki se je vršil nedavno temu.
Izvoz umetnin v Ameriko.
PARIZ 5. (Izv.) Znani amerikanski milijonar Morgan je kupil takozvano Heuschlovo umetniško zbirko antičnih skulptur za pet milijonov frankov in se ta zbirka sedaj prepelje iz Pariza v New-York v Morganovo ' palačo.
Izgnane koristke — vohunke.
INOMOST 5. (Izv.) Oblasti so izgnale v Tridentu dve italijanski koristki, ker so ju imele na sumu, da vohunita za talijo.
Samomor slikarja vsled bede.
PARIZ 5. (Izv.) V nekem hotelu v Marsilji je ustrelil slikar Josef svojo 14-letno nečakinjo in potem še sam sebe. — Vzrok beda.
Tovarna zgorela.
PARDUBICE 5. (Izv.) Tovarna za čevlje v Sesenicah, katere lastnica je bila tvrdka Stein, je danes zgorela. Vsled tega je 155 delavcev ostalo brez teiuha. Eršah Mohamed Ali proglašen za perzijskega Šaha.
DUNAJ 5. (Izv.) Preko Petrograda prihaja vest, da so v Tebrisu, ki je zaseden po ruskem vojaštvu, proglasili bivšega šaha Mohameda Alija zopet za perzijskega Šaha. Revolucija na Kitajskem. — Predsednik republike.
BEROLIN 5. Kakor javlja „B. Z. am Mlttag" iz Pekinga, je dr. Sunyatsen imel slovesen vhod v glavno mesto republike Nanking. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo in oddanih je bilo v pozdrav 21 i strelov iz topov. Dne 3. t. m. ob 11. uri predpoludne je prevzel začasno vlado in prisegel, pregnati Mandžure, napraviti mir in uvesti na Kitajskem ljudsko vlado. Kakor hitro bo to doseženo, dr. Sunyantsen položi svojo čast, da se pravilno izvoli predsednika. Prvi uradni čin nove vlade je bil, da se je uvedlo nov koledar po evropejskem uzorcu. Mesto v rokah roparjev.
LONDON 5. Kakor javlja neki jutranji list iz Pekinga, se je baron Vitale, tajnik ! italijanskega odposlanstva v Pekingu vrnil I iz Taijuenfa, glavnega mesta pokrajine Sanši, j ter poroča, da v mestu gospodarijo roparji, j 30 do 40 italiianskih duhovnikov se nahaja v nevarnosti. Juanšikaj je obljubil, da pošlje ; tja čete.)	_
Italijansko-turška vojna
Položaj v Tripolisu.
TRIPOLIS 5. (Uradno). V Tripolisu, Ainzari, Tagiuri in Homsu vlada popolni mir. Vprizarja se male gonje proti Garga-rašu, ker so si prebivalci te oaze prilastili drugim plemenom ukradeno živino. Vreme in morje je bolje.
Zapretje „Banco dl Roma".
CARIGRAD 4. Vlada je odredila, da se zapre podružnico „Banco di Roma-. — Nemški poslanik Je vložil proti temu pismen protest.
Glasovi o miru.
PARIZ 5. Iz Rima prihajajo danes zo-| pet glasovi, da se tekom t. m. vsaj približa j možnost sklepa miru. Razpoloženje v Cari-i gradu da Je sedaj ugodneje za mir. Neki merodajen francozki državnik je baje zagotovil, da si francozka diplomacija neprestano «prizadeva, da bi italijansko turška vojna bila končana Še pred nastopom pomladi. Do-sedaj ta prizadevanja, ki so krepko podpirana od Avstroogrske, Nemčije ln Rusije, niso Še imela nikakega uspeha, ker gre oboje stališč še predaleč narazen. — Poročalo se je že celo, da je bivši italijanski poslanik Garoni, že dobil ukaz, naj ss pripravi, da odputuje v Carigrad; ta vest se pa dementuje.
RIM 5. V uradnih krogih Želijo in so tudi pripravljeni na sklep miru, kakor hitro j se Turčija konečno in brezpogojno odpove j Tripolitaniji. Italijani pa bi sicer v vseh ! drugih točkah, tako posebno glede prevzetja primernega dela državnega dolga, bili pripravljeni k največji popustljivosti.
Podpisani naznanjajo prijateljem in znancem žalostno vest, da se je ponesrečil včeraj 5. t. m. ob 11. uri predp. njihov ljubljeni
Ivan Plocer
posestnik In trgovec.
Pogreb pokojnika se vrši jutri 7. t. m. ob 2. uri popol. v Lokvi.
LOKEV na Krasu, dne 6. januvarja 1912.
Žalujoči ostali in soproga.
Dr. Albert Botten
okulist
soba se odda v najem. Ulica delle Poete St. 7, i. nad. na levo.	2456
Lepa
ClnwOnQl#a gospodinja išče dva mladeniča OlUivlloKd za spanje in brano Poizve se pri Edinosti.
Odda
se mala biftica s 3 prostori in vrtom v n jem na Skalasanti Št. 263.	36
Mnftio+iflio prodaja lepe klobuke po 10 K. mUUISlinjd Prenavlja. Nuova 45, I.	41
PrnHoin 80 od ponedeljka naprej opeke ali I rUUdJU kope, de^ke, remelni in tramovi. V Coroneo št. Lavatoio.	40
llnklAimnn »oba se odda v najem tudi s
meDIOVana brano. Barriera 31, 11. nad. 31
■ XAn se go-tilničar s plačo ali toliko nagrade lotstJ pri litru. Fran Tomažič, ul. Giuseppe 104.
n.	39
I6r*air- Be >ZUIJen' izterjevalci zmožni sloven-ISCtJjU skega in nemSkega jezika s kavcijo. Ponudbe • a inseratni oddelek Edinosti pod 39. 39
Uioip'i z zemljiščem v Rocolu je na proda:. niblUi Obrniti se ireba : ulica Stadion št. 10, trgovina mrežic.
PfnHo se lepa, Biva kobila, stara Stri leta, rrUUcf porabna za voz i o kočijo. — Via Giuiia 33, skladišč j lesa.	_47
I/SL+amSSa ™z na dve kolegi je na prodaj s VIKIOnja sedalom. Via Oiulia 33, skladišče sena.
Vlnom'ktAniiaf dobro upeijan je na prodaj.
KinemaiOgraT Ponudbe na inser. oddelek
Edinosti pod „Kinematograf"
■ I:velika, nova z dobrim dohodkom je na niSa prodaj v sredini mesta. Ulica Stadion 10, trgovina mrežic.	45
n nJ0 ae dobro upeljano BkladiSčesena. Naslov 1 rutic* pri inser. oddelka Edinosti.	4 3
Kuharica
za sve se išče za malu druž'nu u Dalmaciji; prva plača £4 K mje-Senih i pl*Čenje troSkoi za putovanja. Veliko perilo ee da perici iz biSe. Najvažnejša zahteva : da je čista i redoljubna i ako moguče, da malo zna nemško ili italijansko govoriti, ludi se zahteva spričevalo za jednoletna službu kod kake druge oružine. Ponudta naj se poSle gospi Mariji Werk, Zadar, Dalmacija, nova obala.	29
Ročno ponudba. — Kateri pri etni gospod (od UvOlIa 50 1. napr.) ljubezn., značaj, ia izobr. v dobri gotovi elužbi (državn , poštni ali Železo, uradnik i. t d. ali pa posestnik) ki nima otrok, ki bi si hotel urediti prijetno domovanje in prijazno oskrbo za jesen življenja in ki bi ee hotel v »vrho ženitve seznaniti a Čvrsto, zdravo, prijazno gospo, uradn vdovo brez otrok, iz dobre hiSe 47 1. staro, ki ia&a nekaj tisoč k'on premoženja? — Ponudbe s polnim naslovom naj se blag. do konca t. mes. poslati, ako mog. s sliko, ki se laf* ko takoj vrne, vod Šifro: „Ljubljana St 16", na inser. oddelek Edinosti. Ja;nost zajamčena.	16
3QlnVOnri iščejo Stanovanje s brano pri OlUVcIlbl slovenski rodbini. Ponudbe pod „Stanovi nje1* na inser. oddelek Edinosti.	5
Za
10 kron odda se Ukoi meblovana sob;ca. — UL Gaspare Gozzi Št. 3, 1L nadstr. vrata 13.
2423
večletni
prvi asistent na vseučilišču
v Inomostu
Trst, Piazza della Borsa 7. II.
ord. od 10-11, 3-4. Telefon 147 VIII
SCOE** Izredna, prilika.
v ulici Barriera št. 16, vogal Sapone.
Otvorjena je bila nova trgovina z velikanskim izborom manufakturnega b'aga. —
Radi napredujoče sezone se zniža vse zimsko blago na realne cene.
Sukno dvojne visokosti po 80 vin met. fuštanj svilen in velour na izbero, izgotov-ijene mo^ke obleka, kakor tudi: odeje, ogrinjala, spodnja krila, šerpe, malje, spodnje hlače, srajce, nogovice, predpasniki, jopiči, razen tega: perilo, platneno blago triiž.
Priložnost: dežniki po 2 kroni. Vse v velikanskem izboru se bo prodajalo na debelo in drobno.	GITMED.
Prvovrstni trasta zavarovalnica
išče za slovenske dežele
Jpjar* zmožnega
akviziterja
v življenski stroki.
V poštev prihajajo le osebe, ki so dobro vpeljane v slovenskih krogih.
Ponudbe naj se naslovijo na inseratni oddelek lista pod šifro „Življenje".
Gostilna konsumnega društva
„Jadran"
pri sv. Jakobu, ul. Industria IO. katero vodi Jakob Ivančlč
toči izvrstno Kernovo pivo, ipavska, istrijanska in oalma-o tinska vina prve vrst0- ca Na razpolago ima gorka in mrzla jedili in krasna krog^jišća. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udani
ODBOR.
»li
Lepa
meblovana sobica se odd« pri Bloveuski družini, ul. Belvedere 30, 1. nad.	26
fll/R hici D& Pr0^bJ > Prva novai 8 „Štirimi UVO IliOl stanovanji na Greti pri Šsrljib,
druga v Barkovljah. Naslov pove inseratni oddelek
Edinosti	9
drifiSfe 36 v najem prodajalnica jeatvin v tržaški U U U d okolici. Naalov pove inseratni oddelek Edinosti.	10
Ifioln *etje, delikatno, franko postaje Trst in IVI9IU Pula po kg kron 23.50; 50 kg kron 13; kumare itd. razpošilja po povzetju Ant. E. Linefc, Znojmo. Cenik na zahtevo.	2 23
E 1896/10.
Družbeni oklic.
Dne 27. januvarja 1912 ob 9. uri predpoldnp, bo pri spodaj navedeni sodni j i v izbi št. 1 dr&žba nepremičnin ulož. št. 938 kat. občine Opric (Lovran) stavb, parcela 242 (Vila Santa Marija) in zemlj. parcele 1707,-, 1708,- (park) s pritiklinami, sestoječih iz hišne oprave.
I Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost K 250.354.40, pritikline na K 15.564.50.
Najmanja ponudba znaša K 132.959.45.
Pod tem zneskom se ne prodaje.
C. kr. okrajna sodnija Volosko-Opatija odd. IV.
G
dne 22./X!l. 1911.
Austro - Američana
===== brza zveza z Ameriko.	=
Trst— Buenos-Ayres
„MARTHA WASHlNGTON" odpluje dne 11. januvarja.
Medpotoma se ustavi v Cadixu, Las Palmas, Santos, Montevideo in Rio de Janciro.
največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kol kor /. i Pat ras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulici MvWin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst, ulloa Ponterosso st. 3, I.
Trst—MeW-York
„OCEAN1A" dne 20. januvarja „ARGENTINA- 10. februvarja.
Stran X.
»EDM06T« St. 6.
V Tretu, dne G. janmvarja 1912.
fADRANSEA BANKA
TRST, VIA CASSA M RISPARUO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
nr
bertb. ollml delnic*,
VALUTE in »evize.
premtjia intn papljubl in blago javnim JHjldlSCih.
sape - »EPosrrs. — fromese.
bbk1ati: japblajtbka.
IT MENJALNICA. II
VL«OC NA KNJIŽICE
OD DNEVA VLOGE	DO DNEVA VZDIOA
____datk plafivjb banka ii svojega.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU.
fcVAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
URADNE URE: 9—12, 2V»—51*. —......... ———..........INI I
ESKOMTtTJE t lCBSTJCJ. dstizs ni PAZTVm
zavIrovanje
T* ED NOHTNI H PAPIBJKV PBOĐ KUMIO UODBI. REVIZIJA ŽREBANJA SREČK ITD. BREIFLACNO.
STAVBNI KREDITL REMBOURS-KREDITL
KBBDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCAN J A.
borzna naroČila. - inkaso.
__ TELEFONI: 1463, 179».__
Filijalke v Opat'ji In Ljubljani
tr
■StlSii^
cunpipo pivu
izdelizatelj in trgovec lesnega oglja izključni ;
liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. Itd.; v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobna prodala v d!- del Toro i;
isaria ulica del Toro št. 1, I. nadstropje.:

TELEFON 20—S6.
JU
=3I==1E
RESTAVRACIJA
AURORfl
Irst, nI Csrttacd št.13.
Podpi?*fti opozarja	»b-
ilnstvo daaes is aađalj« ma glasovit* »metniiko taml*. druiiv*
„3lonka"
4 DAME	3 GOSPODJE
pod hvalevrednim vodstvo« M. JOSIPOTIČA.
i/braa glazbeai program > tem-bariaami in p«valjem »ar. pesmi.
KONCERT
zacesja v»ak večer 7. mi i,
traja do 13. mre. Vstop prost. Vstop prost.
Za mnogobrojna obisk so priporoča
JOSIP DOMINES.
Ubil	«'


Tehnična poslovnica
FRAIC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
Taigyes najizvrstiejše ■•terjo na bencin, plin, mpojni plin in mttorj« na naftt,
s;atem „Diesel" stoječe im ltžeče ustr jbe.
Lekomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih fcovarea kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaron leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarme za cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjater, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za eloktrično razvetljavO in prenos moči. Električna vzdiha za osebe (Llft) sist-m pedretii. kakor tudi vzdigala aa blago. Stroji za kovaiko in druge obrti. Modeme transmisije. Sesalke in cevi vsake vrati.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebičin. Vsakovrstne eevi. Orodje id stroji s* poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Anduro44 najbolji in najcenejši pokrov hiš.
_ — — Prorafimni ln cblak mernikov zaatonj. — — —
Podpirana naznanja slavnemu obfiinstTu, it e odprla gostilno
v Trstu, ulica Giulia štev. 15.
„Zur Str* d t Laiba.li
Tožijo so tIbu prve Trste.
Teran . po K 1-28 Istrsko črno K - 5>C Istrsko belo „ 1*04 Vipavsko . . „ 1'04
• KuMnJa vedno pripravljena.
MARIJA ASACHER.
A'
i
k
Zaloga »oke prve vrsta
« M
Aleks. Rupnick & £.e - Trst
ulica Squero Nuovo št. 11.
Zastopstva In slavna zaloga
najllnelSlii orst pšenične moke in krmnih Izdelkov
poznanega valjčnega mlina
VINKO MAJDl6-a v Kranju
su
S
o o
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najuglednejša in najsta,-rejša prodajalnic* ur v
Trstu, vla S. Antonlo
(vogal ulice S. Nicolb).
VELIKA IZBERA
v orilio, zle tih, »rebrnih, kakor trfdl stenskih ur vsake vrrte. Iktanovljsns tet« 1850.
IVAN KBXB
Trst - Piazza S. Giovanni št. I.
Zaloga
kuhinjskih in kletarakih p"treb-
_ SČin od le?a in pletenin, škafov,
brcat, čabrov in kad, sodčakov, lopat, relet, sit in vsake vratnih kofiev, jerbssev in metel ter mnogo drugih ▼ to steoko spada- PriMAVin^O BT°j° "" joČih predmetov.— * "FW1	govino s
kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od porcelana, zemlje M&aila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd- — Za gostilničarje pipe, krrglje, zemijeno in stekleno posodo za vino.
Pekarija in sladčičarna
MIKU8CH
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke L vrste, sladčice in prepećenci (blskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase I
Brzojav«: flleksmjmick — Crst
cCukež
koncesljonlranl zobotehnik
X
v

Trst Via Jiuova 13
ordinuje od 9,—12. 2.-5.
J
W
ereneicn Aujusto Deli'flsnolo
- Edini preparat iz zdravilnih rastlin. -
Tovarna: Irst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prenavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto DelP Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti uvsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi ku-Ipili druge, ker obvaruje samo gjeiCica AUPStO M'AElOlO pred kolero.
Slovenci, se hočete obleči po ceni?
I	Obiščite dobro znano trgovino
Alla citia di Trieste
Yia Giosuč Carducel it. 40
(ex via Torrente),
kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti. jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, za moške in otroke od 3 let dalje. Zaioga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Tla Ginsufc Carduccl št. 40
(ex via Torrente).
■■■HHHHHII^HI BRE«..
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Mnx Barry Brillani
V, Caserma št, 17. II. (Hiša Ttrni)
Izdeluje zadeli'je z emujlein, porcelanom,
sreorom in zlatom. Izdelajc posamezne umotne zobovo, kd&or 187	tndt celo zobovje.
ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol
I
V LASTNI HIŠI
I— Vhod po glavnih vratih —
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma St. 2. — Telefon 952.
mr imo no razpolag Jekleno varnostno celico
ki je vitrna proti vloma in požaru, ▼ tateri so SHRAMBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer
za četrt leta kron 12
za oelo leto kron 30, leta
6
za pol leta „ 20, za on meseo „
Phrambice so 24 m vi <oke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shratnbic ne more drugi odpreti kakor strsnke, ki Ram« osebno shranijo svoje *tvan, kojih m treba prijaviti.
Oddaja hranilne pužiće
katere priporoča posebno stariSem, da na ta najnovejši in najvspeSneji nafin navajajo štediti svojo deco. Nadaljoa palasnlla daje zavod ob aradolb arah.
lagdij jtfirofliinica JVSario ferlin
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio)
PODRUŽNICA: Sv. Marija M zgornja 385
biv^i Rud. Skerl.
Velika Izbera kmmeulj, barv, slpt žebljev, petroleja 1. t- d;
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in debolo.
t------
Frodajainica ur
Mm& Blziok
Irst, Campo S. Jiaco^j 5.
(ciloveiipka hiSa) - Velik itbor ur na sidro in za gospe. • Izbor verižic vpake vrat«. - Budilniki K 2 30. Regulatorji Kron »0.
Poprave po najzmernejih ?
cenah.
51
Cigaretni papir iu cigaretne ovoj« ke „Ot1 oman" hvali se sam j«u — sebi brez nikake reklame —