m * i n Najv^ji slovenski dnevnik ▼ Združenih diiavth | 1 Velja za rse leto - . . 16.00 B i: ™ Za inozemstvo celo leto pol leta.....$3.00 m New York celo leto - $7.00 H GLAS $7.00 Jjj list slovenskih delavcev t Ameriki« I- The largest Slovenian Daily b the United States. b Issued every day except Sundays | and legal Holidays. U 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3S78 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Npw York, N. Y„ under Act of Conj Eras of March 3, 1879 TELEFON: CHc Isea 3—3871 NO. 86. — ŠTEV. 8ti. NEW YORK, MONDAY, APRIL, 13, 1931. — PONDELJEK, 13. APRILA 1931 VOLUME ZZXDL — LET! IIK XYYIZ. AMERIŠKA SODBA 0 RAZMERAH V JUGOSLAVIJI STRAH PRED ITALIJO ZDRUŽUJE JUGOSLOVANE V NARODNOSTNO IN POLITIČNO ENOTNOST Ameriški časnikar pravi, da si vlada prilašča vedno večje diktatorske pravice. — Nazori so jako različni. — Uveljavljnih Je bilo par jako potrebnih postav, nasilja in represalije se pa nadaljujejo. Ogorčenje proti zagrebškemu policijskemu šefu. Svetozar Prlbičevič je jetnik v bolnišnici. hi ko petinsedemdeset kancev. "tisoč Mehi- ZEPPELIN" NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Dnevnik "New York Times'* je objavil v svoji včerajšnji izdaji daljše poročilo svojega posebnega poročevalca, Johna MacCormacka, in iz poročila posnemamo sledeče: — Po mojem mnenju je imelo diktatorstvo v Jugoslaviji dosedaj en sam uspeh, namreč združenje Jugoslavije. T oda v Jugoslaviji se marsikaj dogaja, kar ostane prikrito šijrši javnosti. Pred kratkim je bil usmrčen v Zagrebu ugleden hrvatski nacijonalist, profesor Suflaj. Veliko šte-vlo Hrvatov in Srbov, ki so bili zaprti v beograjskih jetnišnicah, je izvršilo "samomor". Dunajska policija je aretirala tri Jugoslovane, katere je poslal v Avstrijo načelnik zagrebške policije, Bede-kovič, z naročilom na usmrte voditelje tamošnjih političnih beguncev. Bivši voditelj neodvisnih demokratov, Svetozar Pribičevič, je jetnik v neki beograjski bolnišnici. Srbski politik Ljuba Davidovič in hrvatski politik dr. Vladimir Maček sta pod strogim nadzorstvom. Po deželi je na tisoče in tisoče političnih špijonov, ki pazno zasledujejo delovanje količkaj osumljenih oseb. Nad časopisjem in brzojavkami je še vedno uvedena najstrožja cenzura. Ko je bil pred kratkim v Zagrebu jugoslovanski kralj Aleksander, ga je prebivalsto silno navdušeno sprejelo. fCralj je bil brez dvoma prepričan, da so Hrvatje s tem navdušenim sprejemom odobrili njegovo politiko. ' V Zagrebu sem se sestal z inteligentnim Srbom, ki mi je rekel: — Hrvatje so rojeni monarhisti in ljubijo kralje. V tem oziru se popolnoma razlikujejo od Srbov. Mi Srbi se znamo iznebiti kraljev. Navdušen sprejem, prirejen kralju, je bil izraz zvestobe, ki jo goje Hrvatje napram kroni. Hrvatje so pozdravljali kralja kot osebo, ne pa njegovih diktatorskih odredb. Kralj je dosti bolj nepriljubljen v Srbiji kot pa na Hrvatskem. Hrvatje, posebno pa Zagrebčani, so skrajno ne- JBRXJ2JLLEN[ apr zadovoljni s policijskim šefom Bedekovičem. Ce včeraj se je pojavu nad tukajšnjim bi ne bilo cenzure, bi zamoglo časopisje javno raz- mestom nemSfci vodljivi baicm 'Graf krinkati njegove nasilne metode, tako pa ne sme Zepslin' 6tiritoat je cf5krcžil ms' o tem nobena beseda v javnost. Jugoslovanska vlada ima izven svojih meja dosti sovražnikov. Njen najhujši sovražnik je Italija. Baš ta sovražnik ji je pa tudi največ koristil. Ko so italijanske armade koncem leta 1918 prodirale v slovensko in hrvatsko ozemlje, so Hrvatje opustili svojo zahtevo glede hrvatske avtonomije ter se naklonili na Beograd. Brezobzirno ravnanje Italijanov s svojimi slovenskimi in hrvatskimi podaniki, je napotilo Hrvate, da so se sprijaznili z režimom, ki je po svojih metodah bolj resnično jugoslovanski in manj srbski kakor je bila prejšnja parlamentarna vlada. Diktatorrfr.vo je uveljavilo v zadnjih dveh letih več potrebniS/n koristnih postav kot jih je uveljavila prejšnja vlada v desetih. V Beogradu je prede j Ameri kancev, in s komurkoli sem govoril, je sleherni odobraval diktatorstvo iz tega ali onega razloga. Pravijo, da je diktatorstvo zmanjšalo korupci- MEHIKANCI ZAPUŠČAJO CAUFORNIJO V domovino jih žene splošna depresija in sovražno razpoloženje, ki ga goje napram njim Amerikanci. LOS ANGELES, Cal., 11. aprila. Mehikanci zapuščajo v velikih množinah Južno Californijo. V zadnjih treh mesecih jih je odšlo najmanj petintrideset tisoč. Vračajo se z železnico in v avtomobilih. Nekatere družine štejejo do deset oseb. Mehiški konzul Rifael de la Ca-lina je rekel, da so za pretežno večin j Mehikacev por« ale razmere v tej deželi naravnost neznosne. Vsled splošne depresije ne morejo dobiti primernega gaslnžka. {priseljeniške oblasti so jim vedno bolj garažne, pa tudi Amer acan^i v splošnem jih gledajo precej postrani. Ce se bo izseljevanje tako naglo L0NGW0RTH POKOPAN Predsednik Hoover in in drugi voditelji so ga spremili k zadnjemu počitku. — Ves narod ga je proslavljal. CINCINNATI, Ohio, 1. aprila. — V navzožnogi-i predsedniki Hoover-ja ter drugih dostojanstvenikov so pokopali poleg njegovega očeta speakerja Nikolaja Longwortha, ki je umrl v četrtek za pljučnico. Umrl je v Aiken, S. C. , Prej so se vršile pogreTane slovesnosti, katerih se je udeležil predsednik in njegova žena ter odposlanci Zbornice. •Predsednik Hoover je takoj po kaziSaoih cerimonijah odpotoval v Washington. Truplo Laniswortha sy pripeljali semkaj s posebnim vlakom iz Soui.h Caroline. t Že poprej je bil grič, ki obvladuje Graatin Road, gosto zaseden, pred-i MACHAD0 SE NE BO DOLGO VZDRŽAL Vrhovno sodišče Kube smatra zatiranje listov in časnikov za protiustavno. — Delavska in dijaška gonja. PROCES PROTI KUERTENU Za obravnavo proti tako-zvanemu "duesseldorf-skem morilcu" vlada veliko zanimanje. HAVANA, Cuba, 11. aprila. — Neizprosen boj zavednih delavcev, vstaških dijakov ter sovražnikov vs&kega terorja, Ije resno ustavil napredek kubanske diktature. Mazhado bo prisiljen v kratkem odstopiti ter prepustiti svjjim sovražnikom mesta, kamera je izvajal eno tako dolgo. DUESSELDORF, Nemčija, 11. apr. V pondeljek se bo začel tukaj proces pirati Petru Kuen:enu, ki je v razmeramo kratkem času umoril devet žensk. Razen tega ima na ve-iSti tudi sedem poskušenih umorov. Preiskovalnemu sodniku je sicer podal obsežno priznanje, vendar bo pa stvar državnega pravdnikra dokazati, da je toil res Kuerten oni, kojega ^grozodejstva, s;> več kot lei-o navdajala Duesseldorf in okolico s strahccn. Kubansko višje sodišče, ki je bi- Zdravniki so gu natančno, pre-lo dolgo časa orodje diktature, je (iskali ter izjavili, da je duševno k^neeno ratakrilo njene slabosti ter nastopilo temu primerno. Odložilo je, j. Tako nemški kot ruski izvedenci 3d obljubili, da se pričaikuje v prihodnjem tednu pričetek dobav. Številni delaivci in dij1-M) 1 Za pol leta --------------------------43.50 Subscription Yearly $6.00.__ Advertisement on Agreement. ____^'Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzem&l nedelj In pcaanlkor. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne prlobčajejo. Denar na] se blagovoli po&iljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QLSI NARODA", ti« W. 18th Street, New York, N. I. Telephone: Chelsea 3878 AMERIKANCI V INOZEMSTVU Ameriški državni department poroča, da živi v inozemstvu, bodisi stalno, bodisi začasno nad oseminosem-deset tiso«" ameriških državljanov. V portugalski republiki, kateri se bližajo hudi T-asi. i w - ■»i • i i »_ i• i i„„i.mifcletce je zaxtobilo tako težke ope ie nedeninajst tisoč ameriških državljanov, skoro dvakrat' . _ , ___;__„ , * - * * ' kline, da je kmalu umrlo. Tragedija obupanih roditeljev. V vasi Padej blizu Sente je odigrala v hiši premočnega kmeta Spa-ec j a Raj kova pretresljiva tragedija. Raj kovu je nedavna umrl edini s'in, kar je očeta in mater talko po-I trlo, da sta sklenila Izvršiti samo-I mor. Te dni zvečer sta se zaklenila v sobo, mož je najprej ustrelil ženo, -potem pa Se sebe. Oba sta bila takoj mrtva.. Trdovratna samomorilka. 18-letnu. služkinja Barbara Ujvari v Osijeku je hotela že pred dnevi skočiti v samomorilnem namenu v Dravo. Slučajno je pa prišel mimo neki meš/ian, ki jo je zadržal in od-vedel na policijo. Te dni zvečer se je pa Barbara zastrupila. Odpeljali so jo v bolnico. Dekletce zgorelo. Iz Bjeline poročajo o tragični smrti 5-letne Rame Bekrilovič. Njena mati je odšla tpo opravkih k posedi, dekletce se je ipa med igranjem približalo peči tako, da se ji je vnela obleikna. Sirota je obupno klicala na pomoč, toda ko je prihitela m^ti. je bilo že prepozno. De- mi nož in ji ^rerazj^l vrat. Nesrečno dekle je kmalu umrlo, Franjo je (pa skdMl /v glebok ribnik. V vodi si je pa premislil, plaval je na suho in se obesil bližnje drevo. V paremlinu v Ludbergu se je .pripetila strašna nesreča. Mlinar Milan Otkiavač se .je talko neprevidno približal turbini, da g*a> je zagrabil jermen. Strašno razmesarjenega so potegnili iz stroja. Mlinar je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Senzacijonalen zločin. V Malem Idješu pri Bački Palan-ki je -agent Koropat, zastopnik neke zagrebške tvrdke, ustrelil zastopniki tamošnje tvrdike Stj^pana Pola'ž ka. Polaček je prišel 24. marca v Mali Idješ, da uredi s Koropatom neke račune. Med ralšunanjem sta se sprla. Koropat je nenadoma potegnil samokres in Polačka usi-relil. Pola ček. je bil takoj mrtev, Koro-pata« so pa aretirali. BENEŠ 0 CARINSKI UNIJI Čehoslovaški zunanji minister dr. niki nemške in avstrijske vlade, vr-Bcneš je na ssji zunanjega odbora J šili v (prijateljskem duhu in tonu, poslanske zbornice ipodal izjavo o zaradi česar lahko upam, da fpri-carinskem dogovoru med Avstrijo juiteljskl politični odnosa ji naše dr- žn Nemčijo, izvajal je: — Nemške-avstrijski carinski dogovor bo zelo važen dogodek v svojih političnih in gospodarskih posledicah, ako too stopil v veljavo. Vsa stvar doslej še ni gotova. Pogajanja se nadaljujejo in vlade ter javno mnenje interesiranih držav bodo še nekaj časa zaposlene s tem. Mi smo gotovi svoje stvari ter pripravljeni na razne eventual«osti. Vso zadevo je treba presojali s treh vidikov: z gepodarskega, političnega in mednarodno-pravnega. S političnega in mednarodno-pravnega stališča bo nas najavljena konstrukcija miotgla zadovoljiti le tedaj, ako zave zaradi tega ne ,bodo trpeli. Na k&ncu je poudarjal minister, da more čehoslavaška javnost glede na sedanji razvoj stvari biti pomirjena. Vlada bo ohranila to zadevo stalno v evidenci :er ukreiAla vse potrebne notranje in zunanje korake, da bo pripravljena za vse eveni:ualn£sti. Komunistična poslanca dr. Stern in Kopecky sta nato predlagala, naj se takoj prične debata o izjavi zunanjega' ministra. Dr. Beneš je sicer (pristal na to, da odbor započne debato o tem, vendar pa je prosil, naj se debata združi z razpravo t> njegovem po- loliko kot v Angliji. Na tisoče ameriških državljanov je na Azorskem o-točju, ki je portugalska last. Rojeni so bili na Azorih, Mož sledil ženi v smrt. , V Veprovcu v Vojvodini sta ži-pocluli so se v Ameriko m postali državljani. Nato so se' ^ v lepi lh2!rm&niji v ^u svo- Miiili ill >e niso odrekli ameriškemu državljanstvu. (jih otrok dolgo let zakonca Nikola Na < ehoslovaškem je skoro istotoliko Amerikancev,Katarina Polič. Pred leti je po-i it i.. » m, , - i . - , XT ........ . licu umrl oče in mu zapus.il vse kot v \ oliki Britaniji, dosti vee kot v Nemeiji jih je pa vL^ Zaradi dedšane ^ Poličevi Jugoslaviji. Dosti Jugoslovanov in < 'eliosflovakov je zapustilo svojo domovino, k«*r so jim bije jkhI habsburško vlado razmere neznosne. V Kanadi, iiaprimer, je dvestotlvajset tisoč Ameri-knnccv. Samo v Alberti jih je nad sto tisoč. Umevno je, da niso vsi agent je za ameriške avtomobile in fonografe. V Veliki Britaniji jih je osem tisoč, v Franciji šestindvajset tisoč. V Anglijo zato radi ne gredo, ker se čutijo tam kot doma. Isti jezik in skoro isti običaji. Največjo privlačiiiiost izvaja Francija, ne samo na Amerikance, pač pa na ljudi raznih drugih evropskih narodov. ('Hj tisočerih ameriških študentov, posebno umetnikov je Francija. Koniurle količkaj dopuščajo sredstva, želi že vsaj par tednov preživeti v Parizu. Divuo italijansko podnebje ter zgodovinske znamenitosti in dragocenosti so zastalim privabile v Italijo petti moč petsto Amerikancev. Amerikanec se pa tudi iz ekonomskih razlogov rad podaja v tujino, posebno v času sedanje depresije. Koliko naših Ijiwli je že odpotovalo v stari kraj, ki so .svoj odhod utemeljili z besedami: — V Ameriki je splošna depresija, dela ni mogoče do-1'ifi, magari če bi človek plačal zanj. Za edin trošek smatram vožnjo. Z denarjem, ki sem ga prihranil, pa za morem desetkrat 'lažje živeti v starem kraju kot tukaj. To dejstvo tudi razodeva, zakaj v Angliji razmeroma tako malo Amerikancev. Angleški šiling stane petindvajset ameriških centov, dočiiu so francoski franki po štiri cente, laške lire |>a |h> ]>et centov. Jugoslovanski dinar je še bolj poceni. bratje in sestre težili, ker so se čutili prikrajšane. Proces zaradi ded-šeine se je vlekel veJ5 let in požrl cgromno dsnrarja. Na Poliča je to precej mučno vplivalo in končno se mu je zmešalo. Morali so ga prepeljati »a opazovalnico v Beograd. Pred tremi tedni se je vrnil domov, njegovo stanje se pa ni »boljšalo. V duševni zmedenosti si je hotel večkrat kcnča»:i življenje, pa ga je ženo vedno v zadnjem hipu rešila. Težki duhovni napori, neprestana borba z blaznim možem in stalno nadzorstvo je uničilo tudi ženi živce in pretekle dni je v hipni duševni zmedenosti izvršila1 samomor. Našli so jo ibeseno na podstrešju hiše. Bn dan pozneje se je obesil tudi mož. Smrtna nesreča v kamnoloma. V državnem kamnolomu v Voja-kovčkem Osijeku pri Križevcih se je te dni pripetila težka nesreča. Delavca Nikola Angjelič in Cvita-novič s/a delala v kamnolomu, nenadoma se je pa odtrgala debela plast kamenga in ju zasula. Oba so Ljubavna tragedija v Somboru. V Somboru se je odigrala krvava ljubavna tragedija. Za 33-letno j vdovo Marijo Johanonvo iz Apati-na je lazil 32-letni slikar Josip Ko-mlossi, toda Johannovi ženin ni bil všeč. Ko 39 je te dni dopoldne vrnila s trga demov, jo je pred hišo počaikal Komlossi In jo ustrelil naravnost v srce. naiio »pa sebe v gla*-vo. Nesrečna vdova je "bila takoj mrtva, Komolski je pa še istega večera poidlegel poškodbam. Johan-nova je zapustila dva nepreskrbljena otroka. Special Interest Accounts Vsak, kdor šc nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in. ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, bres vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. bi se izprememila tako, da bi odgo- drobnem ekspozeju, ki ga bo v krai:- varjala interesom vseh držav, konstrukcija, kakor je nameravana, pa ne bi odgovarjala niti našim političnim, niti gospodarskim interesom ter bi pri 'tem vitalno tangrralo našo državo. Poleg tega bi mogla težko prizadeti tudi interese drugih držav ter tako povzročiti v Srednji Evropi neve in zelo nevarne težkoie. Zakaj v zvezi s carinskim dogovorom se ipojatvlja tudi politično vprašanje .priklopitve Avstrije k Nemčiji: o tsm vprašanju je naše stališče znano in ne moremo sprejeti najavljenega načrta. - Z mednarodne-pravne strani se kem pddal iv zunanjem odlaoru, ko bo položaj popolnoma jasen. Predlog komunistov je bil nato odklonjen. Dopisu Paradise HiH, S ask. N-atročnik vs Toronto pise, da se dobi med tisoči le en dober farmer, Piše, da je delal leta 1928, ko je farmer prodal bušelj pšenice za en I Peter Zgaga I III II I M l I ■■! I Maha trna Gandhi, voditelj Indijskih nacijonalistov, se bo podal jeseni v London, kjer bo zastopal Indijo na angleško-Indijski Konferenci. Ali ste žp videli njegovo sliko? ■Najbrž ste jo. Majhen možic je, obrite glave, skrhaj., suhljat, in na nosu nesi velike, črnoobrobljene naočnike. Na nogah im-a opanke, preko ledij pa belo ruto in belo ruto preko ramen. Tako izgleda, glavar dVestomili-jonskega naroda. . Te dni so ga viprašali časniški poročevalci, kfuko se bo oblekel, ko se bo pedal v London. Odvrnil je, da bo šel v hlačah. Najbrž hOje 3 tem dokazati Angliji, da namerava Indija hlače nositi. Če jih bo nosila, je seveda drugo vprašanje. ¥ Južni Tirolci, ki so približno na istem stališču kot naši primorski Slovenci — L.ahi so jim odvzeli vse pravice — so se obrnili na predsednika Hcoverja. Pczivajo ga, naj popravi, kar je Wil5cn zagrešil — ko je prisodil jurni del Tirolske Lahom. Pozilv "bo najbrž naletel na gluha ■ušesi, kaj'Li Hoover ima že z republikanci dovolj <:rubla. Demokratov sploh ne omenjam. PO OBSODBI JE SKOČIL SKOZI OKNO MIAMI BEACH, Fla., 11. aprila. Duane Shank je bil obsojen na leto dni ječe zaradi :atvine. Ko je sodnik razglasil razsodbo, je planil Shank skozi okno na ulico. Dasi je padel dvajset čevljev globoko, se je samo na nogi nekoliko poškodoval. RAZVELJAVLJENA STAVA. Stražniki v bližini pariškega samostana Salsre Coeur so zvečer težko pomirili dva besna pretepača. Na policiji se je izkazalo, da sta Poljaka: Vaclav Kunčola in Stanislav Dacur. Sklenila sta stavo, da si bosta v čevlje nasula fižola, si nataknila čevlje na bose noge in priredila tekmo. Kdor bi prvi pritekel po dolgih marmornatih stopnicah k stolnici na vrh klanca, bi moral drugemu plačati večerjo. Kurčola je z lahkoto zmagal in potreboval je postavlja popolnoma upravičeno j dolar petdeset centov in da'je ipla-viprašanje, ali ne tangira ta načrt; Dal delavcu le $30 na mesec, obveznosti, ki jih -vsebujejo medna- rodne pogodbe, zlasti St. germain-£ika mlrayna pogodba in ženevski protokol z> sanaciji Avstrije od 4. oktobra^!922. Nase mnenje je, da bi se z izvedbo tega načrta kršile "te obveznosti. Zaradi tega menim, da je bilo na kenfrenči zunanjih ministrov Brranda in Hendersrona i pravilno sklenjeno, da se mora to vprašanje iz političnih in pravnih razlogov .predložiti v proučitev svetu Društva naradov. Radevolje bomo sprejeli ženevsko rešitev, ki bo gotovo odgovarjala evropskim interesom, ne ipa samo interesom ene strani. Svoje stališče smo zavzeli po natančnem premišljevanju. S to zadevo sta se bavila odbora gospodarskih in političnih ministrov. Jaz sem v zadnjem času razpravljal o tem vprašanju z zastopniki vseh interesiranih držav. Tukaj hočem le ugotoviti, da; so bile vlade držav Male andante v svojih naziranjih o tem vprašanju takoj od prvega po-oetka popolnoma sporazume, da smo skupno postopali tudi s francosko vlado in da popolnoma odobravamo postopanje aigleske vlade, bravamo postopanje angleške vlade, mrtva potegnili kspod skal. Na kraj » ** komai *>St ^U t. Dl,2UT pa nesreč2 je Odpotovala sodna komi-s'ja, da ugotovi vzrok nesreče. Epilog krvavega zločina. 26. marca je bila v Osijeku končana obravnava proti 28-letnemu Miši Miladinoviču iz Tenja pri Osijeku, ki je 1. februarja umoril or^e-niškdia narednika Matijo Brkiča. Brkič je Miladinoviiu vzel samokres in zapustil gostilno. Pred gostilno ga je pa Milaidonovič dohitel in ga z nožem napadel. Sunil ga je tako močno v hrbejt, da se Je orožnik «ežko ranjen zgrudil. Nato je Miladinofvič pokleknil orožniku na prsa in ga hotel čaklati, preprečil mu je ipa to gostilničarjev sin Ste-van Stamenič. Miladinovlž je pobegnil, orožnika so pa težko ranjenega prepeljali v bolnico, tojer je še Istega dne umrl. Epilog zločina se je odigral pred sodiičem t Osijeu. Miladinovič je bil obsojen na 20 let težke ječe. BU bi obsojen m smrt, pa. je sodišče upottevato, da je oženjen ki da ima otroka. V vasi Oomji Brgut pri Jordanu blizu Sušaka se je te dni odigrala strašna ljiibavna tragedija. Kmet Franrjo St^petič je prerezal svoji ljubici Doroteji Krftul mL In se o-besU. Pnanjo je bil s Dorotejo že veli let zaročen, ■adawio sta se .pa rataSta ta dekle si Je Mbralo druge- telja odfearorila, da noče, je poten- je stopical četrt ure, se izmučil in si do krvi ožulil n^je. Ko je zmagovalca vprašal, ali ga nič bolelo, mu je ta s smehom pokazal, da si je nabasal čevlje s kuhanimi fižoli. Ogorčeni Kurčola je dejal, da je to sleparija, a Oacur je trdil, da je pošteno zmagal, ker se nsta domenila, da besta hodila po surovih fi-žolih. Tako je prišlo do pretepa. Policijski! komisar je razveljavil stavo in premaganca oprostil dolžnosti plačati večerjo sleparskemu zmagovalcu. KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKJ KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVF, PRATIKE TA Ido 1931 CENA 20 CENTOV I Naj naroči, dokler jih| imamo se v zalogi. Dragi rojafk, ne zameri, da sem r.a doveden pri ka'teremu farmer ju si delal. Skoro gotovo pri kakemu Francozu, oziroma, če nisi samo slišal. (ko so drugi pravili. Gotovo se nisi zavezal, da moraš delati pri dotičnem farmer ju. Moral bi si poiskati boljšega. Tudi jaz sem delal za Francoza, ki mi je plačal samo $36 na mesec. Ker ni (bil zame, sem si izforal drugega in sicer slovenskega- farmer jo. Njegovo ime je Jan Kobi, s katerim sem zadovoljen in ni si tudi ne želim boljšega. Radi deklet je pa tako: med ti-sdM se tudi dobi katera slaba. Da bi pa ti sem prišel, ti pa ne dam sveta, ker tiste ribe, ki sem jih zadnjič omenil, so pošle. Tcrej je bolje, da ostaneš v Toronku, saj je lepo mesto. Naročnik. OGROMNE LEDENE GORE, Zaradi letošnje dolge zime postaja zdaj na spomlad »prekomorski promet j ako opasen.. Ladje, ki plovejo čez Atlantik, javljajo, -da pla- predložiti to zadeva svetu Društva ^ 110 morjih ledene gore fanta" stičnega obsega. Mnoge parobrod- družbe so prekamnile smer svojih ladij proti jugu. Moderni prekomernimi so sicer opremljeni z najnovejšimi napravami za ugotavljanje ledenih gor, a kljub temu je njih vožnja več ali manj tvegana. tre rodov. V svoji izjar/i hočem tudi poudariti, da naša vlada odkritosrčno obžaluje, ker se je v sej 1 prva. ki 'je odprla knjigarno za razvajene ljudi, kjer lahko sedeš z* mizo in si naročiš čašaco čaja, poleg tega pa bereš najnovejši roman cli pa ncjn':vejšo revijo. In kakor ta princezinja, tako si mora tudi še cela vrsta pariških eletjant-nih dam služiti svoj kruh oziroma evoje cbleike. Žena usl-anavljajo medna salene, prodajajo fine dišajver ali oa si izmišljujejo nc;e cblike 'debukev in čevljev. Jako priljubljeno je tudi šofiranje avtomobilov in v Parizu je že na tisože žensk napravico izpite za šoferke. Za zaslužkom pa ne gredo samo pripro-ste ženske, ampaik tudi mnogo nekdaj zelo imenitnih imen je moralo prijeti za delo. da se preživi. ■naravne krasote pa se dviga dvor! J. Zaletel, Joseph Hrovat "kralja otoka", pesnika Macken-zie-ja, ki živi tu kot velik gospod in dela, kar hoče. MIŠ ČUVAR ČLOVEŠKEGA ZDRAVJA NEKAJ 0 KNJIGAH SEDEM KNJIG DEDEK JE PRAVIL..,^^^ ^Jfr* » mladino, ki vsebuje dve Ijatki pravljici. — Knjiga je bogato okrašena s slikami MESUA MLADIM SEČEM: / 8UHESKI INVALID; PARIŠKI ZLATAR- . Razprava verske vsebine, katera -je spisal biva ljubljanski ksmitof. T« je eao njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. i biti v otrokovo dušo, kot se sna Ksaver Mnšks Knjigo Je bogato ilustriral Saša Šantel. .Povest sa slovensko ljudstvo, v kateri m opAsonl raa. bvrtjM MMjaji mladega mornarja. Skrajno sanimiva zgodovinska povest Iz dobo frmneo. : Sitega kralja Ludevfka XTV. IsUb je v treh natisih, kar *nia£f, da je bilo po nji veliko povpraševanje. 1M strani debela knjiga s slikamL V nji je JSALKAIIBKO-TU RSKA VOJN Aortama volna, ki je bfla predhodnica nafeca je- SLOVENBXO - AMEMKAN8KI Vsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti. Knjigarna "Glas Naroda" r If«w York, H. Y. Največja knjiga na svetu je anatomski atlant, ki je izšel leta 1823. in ki ga hranijo na državni obrtni šoli na Dunaju. Atlant je 1 meter in 90 cetimetrov visok in 90 centimetrov širok. Najmanjša knjiga na svetu pa je 1 centimeter visoka in 6 milimetrov široka. Tiskali so jo leta 1897. v Padovi In ima 208 strani. V tej knjgi je tiskano tudi neko do tedaj še neobjavljeno pismo zvez d o-slovca Galilei-a iz leta 1615. Najstarejša knjiga na svetu utegne biti "Prisse Payrus\ ko ga hrani Narodna knjižnica v Parizu. To knjigo je napisal okoli leta 3350 pred Kristusom učenjak, po katerem se tudi imenuje. Knjigo so našli v učenjakovem grobu. Najtežja knjiga na svetu je — "Zgodovina (otoka) Itake". T o knjigo je obtfavil v začetku tega stoletja neki avstrijski nadvojvoda pod naslovom "Parga". Knjiga tehta 48 kilogramov. Najdražja knjiga je 42-vrstna Outenbergova biblija (sv. pismo), ki Jo je tiskal Gutenberg leta 1455. Največjo naklado med vsemi knjigami na svetu ima "Kitajski almanah". Tega tiskajo v 6 milijonih izvodih na leto. Najstarejši roman riketov prah. To bo pa tre«ba še pojasniti. ......................................... POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari. naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je; "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pce-dno pismo odpošlje. Uprava. La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Litte Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Kob'.ar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Antcwi Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. irf okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, -—-—J--^ ZABAVE O G LAŠUJTE "GLAS NARODA" članstvo, paž pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE » til RAIOOA" NEW YORK, MONDAY, APRIL 13, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. J. SKRIVNOST NEZNANKE anmft ms roman iz Življenja Zrn Glas Naroda priredil G. P. iiii'.iiiniiiiig!imiimniiiiiiiivi»iwmiii»BBiHHBiwinS 48 (Nadaljevanje.) On ae je vzravnal ter jo mrlco in pozorno pogledal. — Zakaj mi nisi povedala tega takoj, da bi te lahko zavaroval? — Ker sem se bala, da M storil v jezi nekaj, kar bi pozneje obžaloval. Sedaj pa naprej. Daj mi (besedo, da ne boš pozval Hollmuma na dvoboj. Ne radi sannega sebe, temveč iz strahu, da bi se zopet sprijel ž njim. Globoko je vzdih nil ter jo negotovo pogledal. — Bodi brez skrbi, — on je že odpotoval. Vendar pa se ti zahvalim, da si mi padlu v roki, ko sem nameril pištolo nanj. Mogoče bi sc i:e mogel premagati ter ga ustrelil! Sedaj pa imaš mojo besedo, — jaz «em gotov ž njim! Ona si je potegnila roko preko čela. — Zaslužil je kazen in klofu.o, katero si mu dal, je bila povsem za&luiejia. Brez misli sem sedela pred njegovo sliko ter jo opazovala. Tedaj pa ga je prijela divja strast. Napadel me je. Potegnil me je v svoji roki ter me skusil poljubiti. Jaz se nsem mogla braniti in na pamoč nisem hotela zaklicati, ker sem se hotela izogniti kravalu. Če bi imela prosti r?ki, bi ga udarila v obraz. Nikdoir mu nisem daia povoda, da bi se tako daleč spozabil. Moral je bdu blazen. Na srečo si prišel ti, še predrto je mogel izvršiti svoj namen! Se vedno Je zrl mrko nanjo. — Nobene pravice nimam, da bi dvomil o tvojih besedah. Ko pa sem videl, kako je slikal, mi je prišla takoj misel, da slika žensko, katero ljubi tn ki ljubi tudi njega. Prav v srce sem trpel, ko sem stal pred tvojo sliko. Ljubosumnost me je premagala in odhltel sem. da vidim dokaze svoje nesreče. Sedaj pa sem gotov, da ljubiš drugega, ker ne maraš Hollmana. Njeno lice se je pordečilo pod njegovim (bolestnim pogledom. Z pojemajočim glasom je rekla: ->Da, G-unlter, jaz ljubim drugega že več kot eno leto. In nanj sem mislila, ko sem sedela pred sliko. Nj«te©ve ustnice se trdno .stisnile. Zaprl je oiži. — Zakaj pa si postala moja žena? Zakaj pa mi nisi rekla vsa'j včeraj, da tvoje srce pripuda drugemu? Ona pa je prekrižala roki ter zaprla oči. — Ker ti tega nisem mogla reči. — Zakaj pa ravno meni ne, — *je vpraševal brez razume vanj a. — Ali se ne moreš spominjati dneva ko si me presenetil v sobi, ko s«m Imela pred seboj kaseto? Pokarala je zeleno kaseto pred sefboj. Ozrl se je nanjo. — Da, ti si imela piana, katera pa si hjfrro skrila. Ona je prikimala. — Ali so bila cd enega, katerega ljubiš? — Da. — Ali ga ljubiš že dolgo? — Da, že več let. On je dihal težko. — Torej tvoj cče ni hotel, da bi se poročila z onim? Tvoj oče te je dire&tno prisilil vzeti mene? Pritisnila je roki na čelo. — Ah, Gunter, jaz bi se kljub temu upirala ter bi se ne poročila z grofom Taxemburgom, če bi ne bil isj.očasno tudi Gunter Friesen! Postal je pozoren. Kaj p:meni to? Nasmehnila se mu je. čeprav ji je srce nemirno utripalo. — Cnega, katerega ljubim, sem videla pred par leti, ko je ibdl zaročen z n__l1___k Ci___. m.v v i m« «r 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Cvetke ................................................JB5 Cesar Joief IL ..................50 Cvetna Borograjska .........................59 Čarovnica .........................................35 C^bclics JSS Črtice is življenja na kmetih________-3» Drobiž, In razne povesti spisal UllOnskl ..........................60 Darovana, zgodovinska povest .. JM Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka ........................................JI Do Ohrida In Bitolja .....................70 Doli z orožjem .................................50 Don Kišot is La Manhe.....................40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .........................................00 Devica Orleanska ............................JSC Dohovnl boj ......................................JO Dedek je pravil: Marinka In ikra- teljfki ........................ .40 Elizabeta ...................... iS Fabijola aU cerkev v Kstslromhsh .45 Fran Baron Trenk..............35 Filozofska zgodba .............. .00 Fra Dlavolo.................... .50 Gosdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godfevskl katekizem............ iS Gostilne v stari Ljubljani...... .60 Grfia Mytol oglja .............. L— Gusarji .........................75 Gusar v oblakih ........................... .80 Hadii Mnrat (Tolstoj) ........ .60 Hči papeža, vez. ............................1.— broš............................. .75 nektorjev meč .................. .50 Hedvika .......................................... .40 Hodi časi. Blage dole, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (IL sv J ........ J9 Humoreske. Grotesko la Satira, vezano ..................... JS$ bro&irano .................. .M Izlet g. Brontka................1.20 Izbrani spisi dr. IL Dolenca.....00 Iz tajnosti pri rude.............. J»0 Iz modernega^Bveta, trdo ves. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ________________________________________1.50 Igračke broširano ............. M Igralec .........................75 Jagnje ........................ i« Janko In Metka (zs otroke) .... JW> •Vernal Zmagovat. Med plazovi.. JWI ■Jutri (Strng) trd. v..............7f broi, ....................... Jf> Jnrflfevi spisi: Popolna Izdaja vseb tO sveskov. lepo veza nib..................l|._ Sosedov sin. broi. .............. .40 0. zvezek: Dr. Zeber — Tngsmur brofiirano ...............0.. .78 J nan Mi serija (Povesti la Spnaskega Življenja .................... Kako sem so jas likal (AieSovec) L zvezek ......... M Kako sem se Jas Ukal (AieSovec) IL sv............. J| Kako sem se jaz likal (AieSovec) IIL svesek........ Jt Korejska brata, povest la misijo, nov v Koreji .............. M 14. aprila: Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lev:athan. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa, Cherbourg. Bremen Albert LSallin, Cherbourg, Hamburg 16. aprilai Berlin, Boulogne »ur Mer. Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengarla, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding. Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais. Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 25. aprila: lie de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic. Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sui Mer. Bremen 1. maja: Saturnra, Trst Europa. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: * Minnt-kahda, Boulogne Sur Mer Rochambeau. Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan. -Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 7. maja: Stuttgart. Cherbourg. Bremen De Grasse, Havre 8. maja: Fiance, Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam W esternland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Bere.ngaria, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America. Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: •He de France. Havre Olympic, Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I^ouis, Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, Xapoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19." maja: Vulcania, TrHt 20. maja: • Mauretania,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric. Cherbourg Statendam, Loulogn» Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbours Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hamburg Qeutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Belgenldnd, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoll Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM *, označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot xa potovanj« na ogromnih pamikih: (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 2. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJSa pot po želesmcl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. "Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. CENA DR. RERK0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo i ENGLISH BLOmfl KNJIGARNI HAS NARODA S&f «M II • / . —— — -a.. • KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa Članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Krm Mfeta .................. Kuhinja pri kraljici ffwjf Mild Ka) m Je Kriiev M patra Kaj m Je Izmislil Kraljevič bera* . Levstikovi L sr. Peal Stnetje — Oka — Ode dedje — balad« ta (iATStlk) • i« M JO M .40 ..79 PRVI IZLET v staro domovino priredi KRAXJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENG ARIA-^. dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča^ itd. Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (aU K.S.K.J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, lil. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York. N. Y. 630 Ninth Ave.. New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MIHELICH CO. 6201 St., Clair Avenue (August KoMander) ' Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York Malo iivlhnje ................ M Maron, krSčanskl deček la Libanona ..................... .21 Mladih s&nikeraeioT lastni ilv* topis ........................ .75 Mlinarjev Janem ................ JM Musolino .......................49 Mrtvi Goetat .................. .36 Mall Klatei ................... .7« Mesija ......................... .51 Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 2. «v. Otročje Ucre t Različne poezije — Zabavljlee la pnfilce — Jess na Paraas, — Ljudski Gals — KralJedvorsU rokopis — TolmaS (Levstik) .. Trda 5. *w. Slika Levstika kritike la Ljubljanske slik* HUnl lastnik. Trgovec, KcpCIJskl stražnik, U-radnlk. Jedfnl doktor, GoatOnl-«ar. Klepetulje. Natakarea. Du. bovnlk, Itd. ................ 1+* na iens ( Lucifer —..................... MlfJctlCA ••••essesas« Materina irtev ________ Meje tlvljsaje....... Mlljonar km isSSsssss sesssess JS9 .79 Zbirka povesti ss ■loTenska mladino ............JB Misterija, roman ................1.— Možje ...............................................1JS5 Na različnih petih ............ .4« NotarJv nos. humoreska ..J5 Narod, ki izarira .............49 Nate ras. IL del. 9 povesti .... M Neva Erotika, trdo ve&.........?4 Na • leta, trd. ves. broširano ...... M Praprečanove zgodbe ________________ 35 Pasti In sank! ................ .25 Pater Kajetan ..................L— Pingvlnski stok ................ .99 Povest e sedmih ebeienlh ...... M Pravica kladiva .............. M Pablrkl Is Bote (Albrecbt) .... jtS Pariški zlatar .................. 45 Prihaja«. Dovest .............. M Poilgnlsc ...................... JS5 Povesti, pemnl v prod (Baudelaire) trdo vezano .................. L— Plat Pri stricu .49 jSS Na Indijskih eteklh ............ JM Na« ljudje .................... M Nekaj Is raAe sgadsvlr« ...... J5 Na krvavfli psljansh. Trpljenje la strahote s bojnih pobodov blvie* aa slovenskem polka ........lJSt Ob 59 letnici Dr. Janeza L. Kreka JS Onkraj pragesda ........^...... Jb9 Odkritje Amerike, trdo vesano 7-JV mehko vezana ...... ^9'Priseg« .................... Patrla. povest Is Irske junafke doti obe ........................ j« Po gerah In deOaah ............ JI Pol litra vlpavea .............. .6S Poslednji Mehikanec .......... it Pravljica H. Majar ............ jf Predtrtanl. Preicra la dragi svet. nikl v tt smsfew ............ .39 Prfgadbe iebeHee Maje. trda vea...L— Ptice selivk* trda ves .......... 75 Prva ljubesen ....... Popotniki ......... Plrid Psvodeaj >..••>V(«1 . f'■. ..... C glavarja