II I _ __flR___ H^ HM |H|| ink n # JA fl^k HI flMH^fe H ^ A CLEVELANDSKA I—I ,1 Allllit IlA A J I Hll |D if A amerka leto. Ixh«ja dv« krat W j LLUI1 U^IPIII P^AIVI Lil I |ft U ^^^ ■■■■ W ■■■ MB m> M V ■■■■■■.■■i Excellent advertising l| 11 tode°- I NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI._ [ jj jf ■Pr"!"' . ' ' f i. . . i..............1 ""^iiSB ftT. 97. NO. 97. CLEVELAND, O. TOREK, 3. DECEMBRA 1912. LETNIK V. Mestne novice. Policija čisti Cleveland na vaeh krajih in koncih. Prebival-sto se zgraža nad hudobijami. ZA VEČJO POLICIJO. -^Clevelandska policija je v upravičeni jezi. Letos so neznani banditi umorili že tretjega policista, ki j*e izvrševal svojo službo. V sredo zvečer namreč je bil ustreljen policist Bou-ker, ravno ko je zasledoval tatove, ki so iz neke mesarije na vogalu E. 17. ceste in St. Clair Ave. odnesli $110 gotovega denarja. Policist Bouker je streljal, bamliti pa na njega. Zadeli so ga smrtno, tako da je na mestu obležal mrtev. Banditi so se potem odpeljali v avtomobilu. Prijeli so šoferja avtomobila, ki pa ni mogel ničesar povedati. Izjavil se je, da je eden izmed roparjev sedel ves čas poleg njega in držal revolver nad njim. Ukazali so mu peljati na zapadno stran mesta do 38. ceste, kjer so po-skakali iz avtomobila in se raz-g"ubili. Clevelandska policija nikakor ni močna dovolj, da bi bila na vseh krajih rn konceh. Vsega skupaj imamo v Clevelandu 650 mož policije, mesto pa šteje 600.000 prebivalcev. Ker delajo policisti v treh oddelkih, ni na cesti nikdar več kot 150 mož. Za nadzirati pa imajo vse ozemlje od Collinvvooda na oni strani mosta do Rocky Riverja. Zupan, mestni svetniki in policijski načelnik, vsi zahtevajo, da se mora takoj dobiti 400 novih policistov. Tatvine, napadi, ropi rn drugi zločini so na dnevnem redu. —Starišem Zupančič se je ponesrečila dveletna hčerka Štefanija v petek, ko jt padla v škaf vrele vode, ko je mati pomivala hišna tla. Deklica se je sukala okoli matere in pri tem je sedla vznak v vodo. Poklicani zdravnik dr. Seliškar je opečeno takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je pa drugi dan umrla. Stariši so neutolažljivo užaljeni. —Žalostno sliko iz življenja nam podaja usoda, ki jo je vrtnarju na pokopališču sv. Križa v Ljubljani pripravila — njegova žena. Ko se je Luka Tomšič poročil s Polono Miš, pač ni kaj jacega pričakoval. V petih letih je Polona spravila moža na beraško palico in mu takorekoč uničila življenje. Izbrala si je ljubimca, s katerim se je klatila po raznih krajih, in zapravljala denar, ne zme-neč se za moža ali otroke. Z raiznimi spletkami se ji je posrečilo doseči, da je bilo moževo premoženje prepisano na njo in potem je začela delati dolgove. V "Mestni hranilnici" je na posestvo dobila 7000 kron drugod je najela 1000 kron, v prodajalnah pa je naredila do 300 kron dolga. Tako je spravila moža in četvero otrok v revščino. Zaradi njenih dolgov so morali otroci iz hiše k tujim ljudem. Ubogemu možu preti sedaj rubežen pohištva in pro« daja. S svojim zadnjim Ijubim-■ cem Efdvardom Kukmanom je malopridna žena pobegnila v Ameriko, in se nahaja sedaj v Clevelandu. Naj bodejo ameriški Slovenci posvarjeni pred to ženo. (Slov. Narod.) —Slov. Narodna Čitalnica " ima v soboto zvečer glavni občni zbor in volitev uradnikov. Seja $e vrši vv prostorih čitalnice. Zadnje čase se je jela pojavljati narodna brezbriženost in nedelavnost' čitalniških članov. Tako imeniten naroden zavod nikakor ne more shajati, ■fcnhna podpore od strani ob-m^ ki se zaveda, da je tudi v tujini treba izobrazbe poleg dela. Naj pridejo enkrat vendar čitalničarji na dan in spregovorijo resno besedo o svojem zavodu, da bodemo vendar videli nekaj napredka. • —.Društvo "Lipa" št. 129 S. NjP.J. se pripravlja , na veliko veselico m razvitje nove zastave, ki se vrši v nedeljo, 26. januarija , 1913. Ker to je prva veselica tekom treh let dru-štveuega obstanka, se prosi, da ne prirej^o veselice na omenje-. ni dan. —Za Balkanski Rudeči Križ smo zadnjič izkazali $122.96, odtedaj so darovali : po $2.00 Fr. Skufca, po 50c Frančiška ( Kucler, Karol Penko, Er. Miv-šek, J. H. Miller, vsega skupaj $126.96. Razni pobiralci denarja imajo še večje svote pri sebi, in kakor hitro dobimo v roke vsa imena in denar, priobčimo vse darovalce. Hvala, zavednim Clevelandčanom. Zopet so pokazali, da imajo veliko radodarnost, kakor ob vsaki priliki, kjer se gre za narodno stvar. Kolekta v Collinwoodu se vrši v soboto, nedeljo in ponedeljek, ko je mesečna plača. Opravičena sta pobirati Math Intihar in J. Rožanc. Vseni do-sedajnim darovalcem srčna hva la. —-Gosp. Fr. Sakser se je mudil v soboto v Clevelandu. Prišel je iz Chicage, kjer je bil navzoč pri . zborovanju časnikarjev in zastopnikov Jednote, G. Sakser je obljubil aktivno delovanje vprid Slovenskega Zavetišča in položi sam $1000 kakor hitro bo vsa stvar v redu. Ža1!, da je imel premalo časa v Clevelandu, ker so ga opravki klicali v New York. Obljubil pa je, da se spomladi zopet vidimo. —V Collinwoodu se prav pripravljajo, da ustanovijo novo društvo, ka*tero priklopijo Slovenski Dobrodelni Zvezi. Prvi sestanek novih društve-kov se vrši v nedeljo, 8. decembra pri Frank Walantit, 15507 Saranac Rd. Rojake v Collinwoodu prav lepo prosimo, da se zanimajo za to stvar in pristopijo k domači Jednoti, ki skrbi za svoje Člane prav po materinsko, daje lepo bolezensko podporo $7.00 na teden in veliko smrtni no za majhen prispevek $1.00 na mesec. Novemu dru-štVti kličemo: Na noge, dobro se razvijaj in cveti v ponos slovenskega naroda posebno v Collinwoodu. Vse podbrobno zveste na seji. kakor smo zgo-rej omenili. —Na Zahvalni dan so se vršile veselice Kat. Borštnarjev, dr. sv. Vida in soc. kluba. Vse so bile povoljno obiskane, vsi so bili zadovoljni in zabava je bila vsestransko dobra. Upamo tudi povsod na lep finančni uspeh. —Društvo Napredne Slovenke, št. 137 S.N.P.J ima v četrtek glavno sejo v navadnih društvenih prostorih. Članice se poživljajo na sejo v obilnem številu. —Slovenski Sokol je imel v soboto eno najlepših izvrstnih domačih zabav v Grdinovi dvorani. Igrala se je tombola in vršila se druga zabava. Vladalo je občno sporazumljenje. Naredil se je tudi denarni dobiček za društveno blagajno v korist bodočemu Sokolskemu Domu. Rojake, ki hočejo poslati božično številko našega lista v staro domovino svojim prijateljem in znancem, opozarjamo, da to storijo čimprej, najzadnje! pa do 10. decembra, da se ve naprej, koliko listov je treba tiskati. Navadno se jih je vedno oglasilo do 500, toda ker imamo letos izvanredno. lepo božično številko, pričakujemo večja naročila, Vsaka številka velja ioc. Prinesite naslov, drugo preskrbimo mi. 'mmk itu&i .... . i M m Zbor kongresa. V pondeljek 9e otvori zadnje zasedanje kongresa, pri katerem se bo dovolilo en tisoč milijonov dolarjev. POLITIKA. j Washington, 1. dec. Ko se I snide v pondeljek opoldne kon-gies k zasedanju, se poslancem ne bo ljubilo mnogo delati. Vsakdo se boji za svoje mesto, razpravljala se bo politika, dovolilo se bo *en tisoč milijonov do'arjev za administracijo in VVilscnovi pristaši bodejo skrbeli, da se organizirajo. Vsak dan bodejo dovolili najmanj deset milijonov. Taft je vedno trdil, da se mora varno ravnati z denarjem, toda sedaj po volitvah se je na vse to pozabilo, in vse kai2e da se bo v tem zasedanju kongresa dovolilo toliko denarja za javne potrebe ko,t še nikdar prej. Na tisoče in tisoče ljudi j je prišlo v Washington, Vsi iščejo od novega predsednika \Vil-sono službe. Po hodniku kongresa je toliko iskalcev službe kot muh v hlevu v poletju. Ljudje bi radi vzeli vsako službo: Od navadnega poštarja do u-radnika z $10.000 na leto plače, Demokratje so veseli, ker se je njih stranka d'obro organizirala. Republikanci skušajo, da se zberejo, toda dosedaj so bili vsi poizkusi zaman, ker se še čuti grenkota pretečene-ga političnega boja. Takoj v začetku zborovanja se bo začel velik boj. Predsednik Taft bo poslal kongresu v potrdilo kakih 2000 imen za razne službe. Vsem tem ljudem hoče preskr-betii dobre plače, predno se umakne iz političnega življenja. Ker imajo republikanci ve čino v tem kongresu, bodejo najbrž tudi vsa imena potrjena. Vendar se bo vnel hud boj med demokrati in republikanci. Ko pridejo senatorji skupaj, bo takoj stavljen predlog, da se zborovanje takoj zaključi in sicer v znak žalosti nad smrtjo podpredsednika Ziedinjenih dnžav, ki je objednem predsednik senata. Drugi dan se nadaljuje zborovanje. Senatsko zibornico bo vodil senator Bacon. Oglas. Hitro in gotovo. Glavna zahteva bolne osebe, kar se tiče zdravila, je da slednje deluje hitro in gotovo. Bolnik pričakuje, da ima zdravilo Itaber okus, da zdravilo ne povzroči nobenih bolečin. Zdravilo. ki ima vse te lastnosti v sebi, je Trinerjevo ameriško grenko vino. Vselej se lahko zanesete na točno in gotovo ozdravljenje, kadar rabite to zdravilo grenkega okusa. Je gotovo, prijetno zdravilo, ki popolnoma sčisti, utrdi vse organe, skozi katere prehaja hrana v reditev telesa. Iz tega se tudi sklepa, zakaj to zdravilo pomaga pri tako raznovrstnih boleznih, ki imajo kakor se zdi sko.ro isti začetek. Zdravilo pomaga pri slabi prebavi, zaprtju, slabem apetitu. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. —Ali ste že naročili božično številko za svojega prijatelja v stari domovini? Samo ioc. —Ctnjene clevelandske trgovce, ki hočejo imeti v naši ! posebni božični številki oglas, uljudno prosimo, da nam to , sporoče najzadnje do 12. decembra. Na poznejše zahteve se radi obsežnosti lista ne moremo ozirati. Sprejemajo se oglasi od $1.00 naprej. Naročilo lahko izročite našemu zastopniku Brezovarju ali pa sej oglasite osebno v uradu. j£ fe'-SL-' ŽSfeU a*. ■■ ■ Turki se udajajo Bulgari zahtevajo od nji večji kos ozemlja, dvestopetdeset milijonov dolarjev vojne odškodnine, razna mesta za Srbe in Grke. Avstrija se še vedno pripravlja na vojsko s Srbijo* Črnogorci so pri Skadru dobili novo pomoč. Srbi zbirajo svoje vojake v glavnem mestu. ♦ _________ I.ondon, 1. decembra. Po celi Macedoniji se vrši številno k.anje med kristijani in Turki. Bulgari so skOro vso svojo vojsko- poki cali pred Čataljo. V Macedoniji so ostale samo neredne bulgarske čete, ki nimajo vo aške discipline, in ki nikakor ne morejo pozabiti nek-dajnih turških grozodejstev, ki so jih počenjali na Balkanu. Tupatam se spoprimejo bulgar-ski in armenski prebivalci s Turki, in če -so v premoči, se zavali marsikak Turek na zemljo. Bul gar ska vlada bi rada preprečila enake poboje, toda dokler ni sklenjen definitiven mir. ne more ničesar narediti. Kjer <0 pa Turki v večini, se zberejo in hodijo plenit in poži-gat kristijanske vasi. Od Srbov se pa poroča, da so mirni in da vlada v njih vrstah najlepši mir in red. Fremir e in morda tudi ko-nečni mir med balkanskimi narodi in Turčijo se bo najbrž podpisalo v torek, ker morajo imeti odposlanci balkanskih narodov čas, da pridejo v Carigrad. Če se pa odposlanci še ne bodejo mogli zjediniti, tedaj se začne vojska na vseh krajih v teku 48 ur. Bulgari so v zadnjih štirih dnevih precej odnehali od svojih zahtev in so dali tako Turkom lepo priliko, da postanejo pametni in se zadovoljijo s tem. kar se jim da. Sledeči so pogoji sedaj, pod katerimi se sklene mir: Bolgarska meja 'V kt -X , v 111 rajo biti že slabi. Kajti ko so Turki pri Čataldži pokazali znamenja slabosti, so bili tudi Bulgari tako utrujeni, da nikakor niso mogli zasledovati Turkov, pač pa so sklenili premirje. Vedno in vedno se čuje v vseh botjih avstrijskih krogih, da bo Avistrija na vsak način š? mrbili'irala c\°lo svojo armado in sicer že v teku tega tedna. Stranka prestolonaslednika je jako močna na dvoru, in ta stranka hoče imeti s Srtii na '. sak način vojsko. Stari Fran-celj pa ugovarja. Carigrad, f, decembra. Pose-1 ni ministerski zbor turških mi nistrov je danes odobril vse točke g'ede začasnega premirja med turško in bulgarsko vojsko. Tudi iz Carigrada se poroča. da Turki Avstriji nič kaj ne zaupajo. V Carigrad priha* jajo. novice od skrivnih ogledu-hov, ki poročajo, da se Avstrija v vseh delih svoje države pripravlja na resnično vojsko. Baje se hoc; Avstrija maščevati raditega, ker je bila njena zastava vržena v Prizrenu v blato. Pred Dardanele je dospela grška torpedovka, ki je začela streljati na forte, da bi tako pri'pravila Bulgarom pot. ki so se izkrcali 11a drugi strani Ca. taldže. Manever se je posrečil. London, 2. dec. Črnogorci so dobili 30.000, novih čet pred Skadrom, Boj se bo znova začel na vsej črti. Dočim se poganjajo poslanci za mirovne pogoje, pa se vrše še vedno bo-;i med posameznimi turškimi in hulgarskimi četami Bulgari so pri Čataldži vjeli 10.000 turških vojakov in dva generala, kar je v Sofiji povzročilo silno veselje. Tudi Srbi so okupirali Dibro, ki je zaidnje mesto v Albaniji. Slednja je sedaj skoro popolnoma srbska. Potu rad n* brzojavka iz Soluna poroča, da so Turki poklali 180 Grkov, ki so se v vasi Mavrova zatekli v neko cerkev. -o- Smrt rojaka. Iz Hibbinga, Minn. se. nam poroča, da je tam umrl rojak Frank Marinsek in sicer na-gloma v sredo, 27. novembra. Marinsek je bil star 38 let. V Clevelandu ima več sorodnikov in bo tudi njegovo truplo sem prepeljano. ——.-'.«1—-— Avijatik nad Skadrom. V Bar v Črnogoro so prišli štirje aviatiki francoski, trije srbski in dva angleška. Ti hočejo napraviti vzkte nad Skader. denarje v staro domovino poilljamo: 60 kron ....................za $ 10.30 100 kron ....................za 20.40 200 kron .;........2a 40.80 400 kron ....................za 81.60 500 kron ....................za 102.00 1000 "kron ....................za 203.50 2000 kron ....................za 406.00 5000 kron ....................za 1015.00 Poitarlna J« vlteta pri tah avotah. Doma ae nakazana avota popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne pollljatve .Izplačuje c. kr. poitni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam potlatj Je najprlllčneje do $60.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, veija zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft FRAN K SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ALI PODRUŽNICI «104 St. Clair ave., N. E. , CLEVELAND, O. iii 1 :• •• > " . & & , ^M&M Pogled v bodočnost f ———— Na sestanku časnikarjev in zastopnikov Jednot ter naroda sploh, se je sprožila marsikaka lepa ideja. SLOVENSKO ZAVETIŠČE. Pretečeni teden se je zbralo' v Chicagi osem slovenskih ča-J; -nikarjev, več zastopnikov ali < glavnih uradnikov raznih Jednot ter nekaj zastopnikov sa-mostonih društev. Enakega shoda dosedaj med Slovenci v Ameriki ni bilo. Zborovanj; se je pričelo na Zahvalni dan ob 9. uri zjutraj J v dvorani W'elky. Predsednik začasnega odbora za slovensko zavetišče je otvoril zborovanje, pozdravil s toplimi besedami navzoče zastopnike naroda ter jih opomnil, kaj je njih naloga pri tem zborovanju. Kmalu se je vnela živahna debata, katere konec je bil, da je bil voljen oredsednikrm konvencije Fr. Sakser iz Xew Yorka. nakar je š'o de'o urnim potom naprej. Pri popoldanski seji je prišlo nekoliko do nesporazuma, ker zastopnik Ani. SI. je vztrajal na stališču, da se ne sme ustanoviti zavetišča za stare ljudi pač pa sirotišnica za otroke. Ker je pa bila večina proti temu. jf bil tak predlog odklonjen. prvi dan se je rešilo ntnoeo važnih točk. Seja je traja1 a do 8. zvečer. V petek. 2Q. nov. zjutraj se ie pričela tretja seja. Slo je vse mirno in gladko. Določila se je ustava pravil Slovenskega Zavetišča. določilo se je financiranje takega zavoda, ukrepalo se je o članih, ki (bodejo sprejeti v zavod, skratka delalo se je neumorno, da se lepe misli, katerih je vsak delegat imel obilo, kdaj in sicer čimprej uresničijo. Istega dne popoldne ob pol dveh se je pričela četrta seja, ki je trajala do pol desete ure zvečer. Izvoljenih je bilo šestnajst direktorjev novega zavetišča kateri imajo oblast voliti ifpravni odbor ter sploh imeti vrhovno nadzorstvo nad vsem. K tem šestnajstim direktorjem jih pride še šest. in sicer pošljejo v odbor posamezne zveze svoje zastopnike in dva slovenska lista, ki pri konvenciji nista bila zastopana. Direktorji so j>oteni izvolili prvi odbor Slovenskega Zavetišča (angleško: Slovenian Hotne) Predsednikom je bil izvol'en Fr. Sakser. podpredsednikom Paul Sthneller (predsednik K S. K. Tednote). tajnikom Fr Kerže iz Chicane, blagajnikom Geo. L. Brozič. Vsi novi uradniki co bi H takoj postavljeni pod večjo varščino. Kraj. kje bo zavetišče stalo, še ni določen, ker se bo skušalo od ene ali druge države, dobiti zemljo zastonj. Pač pa je določeno, da mora stati zavetišče 1 >1 i z 11 večjega mesta, tam kjer je zdravo pod-nelbje in dobra pitna voda. Podrobno ne moremo poročati o vsem^ker to se bo bralo. kakor hitro je črtež pravil gotov. Pravila se natisnejo v vseh slovenskih listih, nakar se začne z aktivnim delom. Slovensko Zavetišče bo družba, ki je last naroda in bo tudi po postavah inkorpori.rana. Po zaključku zborovanja za zavetišče se je vršil časnikarski shod, na katerem je bilo zastopanih osem slovenskih ameriških listov. Govorilo se je o, skupnem delovanju vseh slo- j venskih listov v izobrazbo, korist in napredek celoletnega na- j roda. Vsa osebna kritika, osebni napadi, blato iz listov mora ! zginiti. Časnikarji naj vsako leto izdajo eno knjigo, v katerih se bo v raznih člankih razprav-Mjalo o splošnem gospodarstvu. Dnevne novice. ■ - Razna poročila o novicah iz vsega sveta. Zrakoplovec je padel iz zraka na pokopališče. ODRESENIK JE PRIŠEL. Jackson, Fla., 2. decembra. Neki zrakoplovec je danes popoldne padel iz visočine 2000 čevljev in sicer naravnost na pokopališče. Zdravniki, ki so truplo preiskali, so se izjavili, da so vse kosti popolnoma strte. Nad 3000 ljudij je opazovalo zrakoplavca. Zion City, II. Že tri leta so zionistični apostelni prerokovali, da pride leta 1912 zopet iKrist na zemljo. In preroki so I sedaj prepričani, da ni več dolgo in Krist bo tukaj. Zionistični prerok Burnett se je celo izjavil, da je že Mesija v Zion City, toda se še skriva in se ne prikaže toliko časa, dokler ne bo po božji previdnosti zvo-ljenili 8 mož. ki bodejo Odre-šeniku stregli. V mestu vlada veliko raziburjenje, Verniki so se razdelili v dvoje mnenj. Eni verujejo, drugi pa ne. Nekateri so se celo izjavili, da če pride sploh kaka oseba v mesto in reče, da je Krist, tedaj ga bodejo linčali. Wilbur Glen Voliva. gilavni verski načelnik zi-onistov se je izjavil, da ne vrja-me mnogo, da bi Krist prišel na svet. V O s lik osli je padel včera) Albert Reushel mrtev na tla, ko sedel pri mizi in igral karte. V starosti 82 let je umrl včeraj James Burke, ki je bil tovariš James Marshala. s katerim skupno sta odkrila prvo zla'to v Californiji. V Richfieldu, N. J. so skušali v nedeljo tatovi udreti na farmo John Morana. Slednji pa je ravno zaklal nekega purana, in ker ni imel druzega pri roki, je začel s puranom tolči po tatovih. da so vsi pobegnili. V West Orange, N. J. je šel 13 letni dečko klicat svojega očeta v hlev. Videl ga je, da visi na stropu. Siromak se je obesil. Tenia oče je bil še živ in je dajal tudi znamenja sinnf naj ga reši. Toda dečko je šel klicat najprvo mater potem pa še policaja, in predno sta oba prišla na mesto, je hil oče že mrtev. Truplo je bilo še gorko, ko so je sneli. ■■ ■o-—■ 1 " Solim šteje 120.000 prebivalcev. Od teh jih je 60.000 Židov, 25.000 Turkov, 14.000 Grkov, 11.000 Slovanov, 3000 Fran-čokov. . Promet v solunski fuki je* vrlo velik ter se računa letno* na 25. milijonov. Uvaža se sladkor, kava, petrolej, svilena tkanina, koža, papir itd.; izvaža pa pred vsem žito, tobak, opij, volne, kože, rude. S Solunom trži Avsftro-Ogrska in Angleška, Zgodovina Soluna, ki je doživel toliko prememb, je jako burna. Thesalonike mesto je naspalo leta 315 pred Kristom ter je ščitilo glasovito vojno cesto via Egnatia, ki je šla proti Bizancu na v shod in na zapad do Benetk. Pozneje so Solun osvojili Turki, sedaj prehaja v roke kristjanov, rednik naj t>i prispeval svoje duševne proizvode k temu de-! lu. Govorilo se je o primernem 1 naseljevaniai in še o drugih po-' trefbah slovenskega časnikar-j stva v Ameriki. Shod se je za* ključi! v zadovefljnost vseh, i« ! zastopniki naroda fo se razšli z veselo nado v srcu. da $0 dospeli do pozitivnega dela, oč katerega je pričakovati mnog® V-zLcVtLANUbRA ^m MlHIR A. Pwuwtn* itavilk* po 3 oral*. Dopis! brez pedpl« In omimimu m ne iprt|cma|o Vsa pisma, dopisi in denar nnj i»c poftitja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 ST. CLAIR AVE. N. E. | __CLEVELAND, O. _ EDWARD KALISH, Publisher, LOUIS J. riRC, Editor._ ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Rcail by J.1.000 81o> cnlni's ( Kriilntra) In the City < 11 level nd nod elaewliere. Ad-er-tlsing r .tf» on request. • TttL. CUY. PRINCETON 180 Entered ns scond-class matter January 8th 1909, nt the post office st Cleveland, O. under the Act of March 8, 187».___ No. 97 Tuc. Dec. 3' 12 Vol. V. . g-s—" , Današnje plače in draginja. . . 1 Dalje. , ( 2e v zadnji številki smo po- ' ročali o strašnih delavskih raz- j merah, ki se nahajajo po državi New York v onih mestih, , . n kjer so tovarne za prezerviran- v je sadja in drugih živil. Hiše j so slabše kot svinjski hlevi. Tu j hočemo podrobneje poročati še o drugih slučajih, da se prepričajo vsi, v kakih razmerah živi danes na tisoče delavcev, ^ d oči m pravijo, da vlada prospe-riteta po vsej Ameriki. Samo J' berite. .Preko kanala s smrdljivo vo-<3o, ki teče prav pod stanovanji delavcev, se razteza dolga šu-pa, v katerih stanuje, kakih 20 poljskih rodbin. Prav zraven i( pa je druga šupa, kjer stanuje j 16 italijanskih družin. V tell ^ stanovanjih ni nobenega polii-štva, razsvetljava je slaba, zrak .. pa veliko slabši kot tam, kjer , se steka vaška gnojnica skupaj. Dvanajst čevljev od teh delav- * «kih' stanovanj letajo in begajo j semtertja prasci, kokoši, kuž- ^ ni psi. Stranišča so takoj zadaj ^ za stanovanji, vsa okužena za- ^ smradena ter prežeta 7. okužlji-vini zrakom. In v luži, ki teče iz stranišča se igra devet otrok, ki skušajo utopiti v mlakuži v prestrašene mlade mačke. V "stanovanju" ni nobenega _„ stražnika, Ženska, ki je poizvedovala po razmerah, se je izrazila, da so rekli uradniki tovarne. da se boje iti mimo delavskih stanovanj, da se ne okužijo, toda ne naredijo pa ni- ^ česar, da bi to kugo odpravili. 4 Za otroke delavca je res vsaka nesnaga dobra. T11 pomislite, kompanisti tovarne vlečejo do 100 procentov čistega dobička iz tega blata, kug?, stranišča in nesnage v delavskih stanovan-jih. •Mladi otroci, stari tri, štiri \ ali pet. ki ne hodijo še v tovar- n ne. so ves božji dan priptiščeni ^ samim sebi. Nihče se ne zmeni s za nje. Oče in mati delata v £ tovarni, vsi starejši otroci, kar 1 jih je starih nad šest, vsi so \ v tovarni. In tako se skoro vsak pripeti, da pogori eno sta- 1 novanje, in mnogokrat se tudi f pripeti, da dobita oče in mati. ko prideta zvečer domov od * tlela, svoje otroke sežgane v ognju. To v istih naselbinah že ni nič kaj čudnega, kdo bo 1 pač na otroke pazil, saj nihče i za nje ne diha! Vsi so napol- 1 njeni z bacili jetike in najslab- 1 Sih "bolezni). 1 Pretre-ljiv je slučaj desetletne deklice, ki je ostala sama j doma v hlevu in čuvala pet h majhnih otrok. Dva otroka sta, bila stara 2 meseca, eden 9 me- ' setev, eden 2 leti in eden 3 leta. Dva otročička izmed teh sta umirala radi nesnage, ki sta j jo poviila na dvorišču, kjer sta j zbirala blato in odpadke ter| to nosila v usta. Zvi;al jih je ; krč, in konečno sta umrla v največjih bolečinah. Morda bi se rešila, če bi bila pOmoč blizu. Toda deklica, stara deset let 51* sama ni znala pomagati. Zvečer, ko so prišli stariši domov, trudni, zmučeni, da so skoro padali po tleh, so šele ^ hiši. Kaj se je zgodilo? Malo so pojokali in potem vzdihnili : "Je že tako božja volja! Kaj o hočemo, siromaki smo, teško o nam je na svetu, trdo delamo 0 za svoj kruh." In odnesli so oba otroka tuji pogrebci k po- ~ grtbu, zagrebli so ju v črno - emljo, dočini sta oče in mati delala isti dan v tovarni, da zaslužita oba skupaj $1.90 na * dan!! Ena izmed največjih tova-" ren v državi je napravila nove a rake za s delavce. V vseh " eli barakah so vsi*žitlpvi po-= polnonia mokri od vlažnosti. Vsako stanovanje ima samo eno okno. In v štiriindvajsetih barakah je stanovalo tam pre-Ječeno poletje do 300 oseb, kakor je poslovodja tovarne sam povedal. To se reče, da jt-* ime-. !a v-aka družina kakih osem r čevljev prostora v "stanovanju". Ubogi delavci ko pridejo zvečer od dela, morajo hoditi - 1500 čevljev daleč, da dobijo sploh pitno vodo. Kdor pa radi utrujenosti ne more tako da- ■ leč, ta se pa vleže k kanalu in sreblje blatnico. Sramota, škandal v resnici je, da se taliko pozivana kultura v Ameriki ne .zine ni za take stvari. Treba je posebnih ljudij, ki tvar natančno preiščejo, pre-dno se javnost vzdrami. In še potem, ko pridejo enake gro-zovitosti na dan, še potem se topovske kompanije ustavljajo oblastem in pravijo, da nimajo ničesar pri njih poslu opraviti. Ne bi rekli ničesar, če bi bila trgovina 7. prezerviranim sadjem in živilom slaba. Ne, nič ne bi rekli. Toda bogati delničarji takih tovaren vlečejo vsako leto za vsakih sto dolarjev, ki so jih vložili v pod- 1 jet je, sto dolarjev čistega dobička. In za istih sto, dolarjev, morajo otroci umirati, ker se najedo smrada in stranišč. Da, svobodna je Amerika, 1 preveč svobodna. Tukaj imamo toliko svobode, da se ne vemo ! več kam obrniti, kjer bi bili še bolj svobodni. Srce imamo za ' vsako malenkost, besede imajo ' naši milijonarji ob vsaki pri- ' !'ki, kadar se jim pa svetuje, c!a morajo pogledati nekoliko v •jvoje lastne razmere, tedaj smo 1 Dosegli v sršenovo gnezdo. Škodi Amerikancev, namreč takih Amerikancev, ki so se nekdaj borili za svobodo, da jih ' danes več ni. Če bi Georg Wa- 1 shingtcn svoje dnij vedel, kaj se bo godilo sto let za njim, < gotovo ne bi vodil osvobodilne vo:ske. Se bolje je stanova- 1 ti v urejeni monarhistični državi, kakor pa v svobodni, kjer svoboda tako tolmači, da morajo delavski otroci od blata umirati. | ■-o- Zgodovina ameriških držav* 9. Missouri. Odkar se ie začela zgodovina države Missouri, je bila vedno bolj pred očmi javnosti, kakor vsaka druga država, ne samo radi svoje veličine in bogastva, pač pa tudi radi dramatičnih dogodkov, ki so se vedno uprizarjali v tej državi. , Missouri je bila svoje dnij raspana francoska provincija, del louisianskega teritorija. Največ je bila tam naseljenih 1 francoskih kmetov in kramar-ev, vladali sojini pa svoje dnij ■ Španci. Pozneje so prišli Ame-i rikanci. Bili so večinoma mož- ■ ie iz juga. iz Kentuckya, Ten- ■ nesee, Virginije — in ti Ameri- ■ kanci so spremenili vse. Francozi so jih pa prijazno spreje- - li in jim izročili v obdelovanje 11 velike kose zemlje. To je bilo t še v zgodnjih dneh naseljevan-1 ja. In v Missounju se pozneje - nikdar več ni živelo priprosto. Amerikanci so prinesli s se-1 boj vsakovrstne lastnosti — * labe in dobre, napredek, vihra-\ i vost v politiki, špekulacijo, no-r ve obrti, nove postave. In za-e I pnni francoski prebivalci so se v orebudili in v kratkem so spoti -mali, da so obdani od čete - napredn:akov, ki se trudijo, da t 'življenje ne ide mimo njih i. Hrez dela. In missoursk« duh se - j1 pričel dvigati. o T eta 1812 je postala Mis-e souri teritorij. Napredek in us- : prejme kot državo. Tu se je pa j cačeJa težava in gorje. Ze prej > o se ustanovile razne stran-) ke. Ena je zagovarjala suženj- 5 stvo, druga pa je bila proti te- - mu. Obe stranki ste se silno > bojevale, da- bi prišle na povr-i š e in zavladale v noVi državi. . Boj je bil na vrhuncu, ko je i Missouri prosila, da se jo na- edi za državo. Boj je trajal tri dolga leta, » konečno so se pa leta 1821 obe , tranki nekako pobotale. Po-. godba je govorila, da se sme Missouri šteti kot suženska dr-j ;ava. toda suženjstvo je bilo , prepovedano žapadno in sever-. nn od 36 stopin 30 minut ze-. meljske širine. To pogodbo so 1 odpravili šele leta 1854. Leta . i8_m pa je Missouri vseeno , '»ostala država. Potem so pa sledila leta na-i nredka in velikanske rasti, ka-i t. ne niti civilna vojska ni nio- > gla ustaviti. Ko je prišlo do ci-. vilne vojske, je predlagal gu-. verner Jackson, da se Missouri loči od severo-ameriške unije, toda država je bila lojalna napram republiki in je ostala v Uniji. Sicer so enkrat tekom meščanske vojske skušali južni uporniki razstreliti orožnico v St. Loti i su. Toda to se je ponesrečilo, Missouri se ni hotela; odcepiti, guverner Jackson pa1 ie morali odstopiti od svojega urada. Kljub temu se je pa tedaj 1 bojevalo okoli 30.000 Missouri-čanov /a južne države, dočim ji1) j.* do 109.000 stalo v vrstah severnih držav, in tekom 1 vojske je bil'tudi veliki del Mis-sourija v roiah južnih uporni- 1 kov meščanske vojske. V dru- ' gem stoletju se je zbrala celo manjšina missourske državne ' nostavodaje in je proglasila dr- 'i žavo Missouri k južnim državam. Konečno se je pa sever- ' nim četam vseeno posrečilo do-1( biti popolno kontrolo v Mis-' f lsouriju. :s Odkar je pa nastal mir, je, > postala država Missouri ena najbolj bogatih držav, pomenljiva in zvesta uniji, in kar se tiče gospodarskega stališča, je s M:ssouri ena najbolj neodvisnih držav v Uniji. 10. Minnesota. Po obširno velikanskih pla- j •linah, dolinah in gozdovih Min- ? nesote je bilo le nekaj beraških | naselbin in trgovskih pos.ojank, jc obljudenih z belci in napolkrv-jj nimi Indijanci — komaj ka-| will 6000 ljudi] v celi, velikan- j 1 ski državi. In to je bilo še leta ( 1850. 1 Majhen teritorij z mesti in i večjimi industrijami, ki -so se ..j pojavl'ale, kar magično, to je | < postala Minnesota leta 1857, ko je štela že 150.000 prebival- h •ev. V kratkih osmih letih se 1 j" prebivalstvo Minnesote ])0- l nmožik) osemkrat. In tu ni ; bilo zlata kakor v Californiji ; ali v Coloradi. Tn ravno to je | napredek, katerega . moramo občudovati. Prišli so naseljenci, ki so si zbrali in izkopali svoje domove z namenom, da bi tam 1 živeli, niso pa prišli tja ljudje v divji strasti, da se podijo za , zlatom v pogubo. To so bili m ožje, ki so spremenili vse te-, žave v dobičke ter spremenili ; cfivjo okolico v cvetoče vrtove. Ilili so to trdovratni, pogumni in neustrašeni možje. Pa so tudi'potrebovali vse te lastno-1 sti. Kajti tedaj so indijanske . vojske, finančne panike in ve-1 likanski gozdni požarji pripomogli, kolikor >se je dalo, da . razbijejo napredek in ubijejo . vsako življenje v okolici. To-. (h vselej, kadar je Minnesot-čatie napadla huda nadlega, . vselej so jo znali potlačiti po • strahovitem "boju nazaj in sicer , tako, da se je čudil ves narod. Beseda Minnesota prihaja i/. ; 'veh indijanskih liesedij, ki pomenijo sinje modra voda. Ko . ie bili vzhod že dvesto let odprt . naseljevanju, je bila Minesota . še vedno divjina. V starih časih . so se tu vršili neprestani boji - med dvema velikima indijan-e skima narodoma, med Siouxi . in Ojimwayi. Pozneje so pa e prišli eden za drugim Franco-a zi Šnanci in Angleži, ki so pre-(1 iskali deželo, jo pogledali in ji p obrnili hrbet. Nihče se ni zmenil za njo i. Tudi še potem, ko je postala Minnesota del Zjedinjenih dr- 1 lo, da bi se državo odprlo na-j seljencem. Njene čudovke zmo- • žnosti so ostale skoro nepozna- ■ ne. Leta 1849 je postala Minne- > sota teritorij. V tem času so bili v državi skoro sami Indn-, janci, l>elih prebivalcev je bilo tedaj komaj 4000. Naenkrat pa se je ves val naselništva ustavili v Minnesoti. Puščava , je postala vrt in obdelano polje. Celo panika 1857 ni mogla ustaviti napredka. Leta 1858 so pa naredili iz teritorija državo. ' Prišla je civilna vojska. 25.-000. Minuesotčanov se je bojevalo ob strani linijskih vojajkov ' prot-i suženjstvu, in ravno tedaj. ko je divjal najhujši civilni boj, so se Indijanci v Minne-soti uprli in delali veliko zmešnjavo naseljencev. Leta in leta so imeli naseljenci polne ke opraviti z indijanci. Leta 1862 se je zbralo na tisoče Sioxov o1) meji Minnesote, na dvesto milj široko, nakar so se na določeno znamenje navalili nad MinneSoto. Nepripravljene vasi i mesta so bila napadena. Ogenj in tomahavk je praznoval svoje zmagoslavje v Minnesoti. Najboljši možje države so bili v vojski proti suženjstvu. Ostanek pa ni bogel braniti njih žen in i otrok rudečega, smrtnega navala. Nad tisoč mirnih naseljen . cev je bilo poklanih Cvetoče ( vasi so bile v enem dnevu kup razvalin. Vsa dežela je bila o- 1 ; pustošena. Toda kazen ni za- ! osta/Ia. Polkovnik Silbley je hitro zbral četo prostovoljcev, ; prodrl skozi indijanske čete, ; oprostil kakili 105 ujetnikov. < vjel nad 2000 Indijancev, od katerih je bilo 305 obsojenih ; na smrt. 1 Pa niti ta tragedija, niti ve- 1 likanski gozdni požar}?, ki so opustošili vso državo, niso mo- ' gli zavirati napredka. Minne- s sota je danes jako cvetoča' «Ir- 1 žava v ameriški uniji. 1 t 11, Montana. ( Junija meseca leta 1876 je skušal majhen, sivolasi general ' s kopico konjenikov udreti v ' •'ndijansko vas pri Littlle Horn. Nekaj ur pozneje so bili vsi ^ vo:aiki posekani. Ouster, isti general je padel prvi izmed j svojih vojakov, in je bil edini . belec, katerega truplo ni 1)ilo j oskrunjeno od indijanskih div- j jako v. To tragediijo so nekateri oz- , načili kot "Klanje Custra", toda to ni bilo nikako klanje pač { na pošten boj. General Custer . ie mislil, da napade majhno . indijansko vas. toda je bil pre-sleparjen. ker v vasi se je naha- ^ al o več sovražnikov, kakor je , mislil. Toda ta bitka je imela J nekaj dobrega v sebi. Po tej ^ bitiki so postali Indijanci v Montani bolj krotki, njih grozodejstvom je Tiilo konec. Eno le o pozneje je bila že cela dr- I žava odprta naseljevanju. Prvi so prišli v Montano Francozi, leta 1745, ki pa niso naredili ničesar druzega kakor proglasili državo za last Francije. Pol stoletja pozneje se ni nihče zmenil za Montano. Pozneje je postala last Španske, a Spanci so jo zopet odstopili Francozom. Montana ie prišla v posest Zjedinjenih držav, ko je bil kupljen Louisiana teritorij. Razven, da se je v Montani naselilo nekaj misijonarjev in da je vlatla zgradila tam nekaj malih trdnjav, se ni naredilo ničesar druzega za razvoj države. Jezuiti so bili jako raz-širieni po Montani, ^o delovali med Indijanci, vendar so morali mnogo trpeti radi njih nasilnost ij. Tako je bila Montana zapuščena doflgo časa. Konečno se je pa razglasilo, da je v Montani idato. Kot bi trenil so začeli prebivalci iz drugih držav dreti v Montano, vsi željni zlaaa. To je bilo leta 1861. Pozneje, kaka tri leta potem, so našli v Alder Gulch za $25.-000.000 vrednosti zlata, in manj še vrednosti zlata so se poročale »iz drugih stranij. Prišli so rudarji iz. vzhoda. Divji položaj je zavladal v i Montani. Poznali niso nobene • postave. Roparji, morilci in Indijanci so delali čez uro svo- 1 'e vratomorno delo. Kdor je - bil bolj močan, ta jc imel ve£ A; '.'Hi, Afc Srej . v ...V'.< : t „ ' i naselili v Montani, ni bilo miru, ; . ker so Indijanci še vedno nad> ; legovali naseljence. General Crook )e leta 1876 j 1 z vso silo napadel Indijance, ' in rjemu je sledil general Miles j . M je Indijance popolnoma pod- ; vrgel. ; Leta 1863 je postala del dr.ža- J ve Idaho. leta 1864 se je pa J organizirala kot poseben teri- J torij. Leta 1864 so se pa držav- J Ijani začefli bojevati, da posta- J ne n;j.h teritorij država. Boj je J trajal pet let, in leta 1889 so J jz Moiitane v resnici naredili ■ državo. Od tega časa naprej pa je prihajalo vedno več naseljencev v Montano. Poljedelstvo, posebno pa sadjere'jstvo prinaša farmarjem naravnost ogromne do1>ičkfi. Rudokopi pa so skoro neizčrpni. Nepostavnost je nehala, državne razmere so se uredile, in danes je Montana lepo napredujoča, mogočna država v Uniji. --o-- Razno. Napredek slovenskega šolstva v Trstu. — Neumornemu trudu slovenskih poslancev se je konečno vendar posrečilo doseči, da prevzame država s 1. decembrom še pet učiteljev na tržaških slovenskih šolah v svojo oskrbo. Turški begunci v Carigradu. Število beguncev v Carigradu znaša okoli 70.000. Od teh je 6000 poslanih v Malo Azijo. V Belemgradu so otvorili do 7. novembra ie osemnajst pro-viizoričnih boilnic. Da 11 nad an še prihajajo ranjenci. Kralj Peter I. je stanoval v letih 1886-87. v Parizu v maff sobi v podstrešju v rue Joffrov. Vratar iste hiše kaže sedaj radovednežem*, kje je prebival takrat Peter Karagjorgevič. se-daniji srbski kralj. Hrvaška in Slavonija štejeta po zadnjem ljudskem štetju pi ebivalstva 2,621.754. Znani češki virtuoz Kubelik je obolel in se moral podvreči ^ operaciji na slepem črevesu. f Hrvaški major — žrtev ame- 5 rikanskega dvoboja. Na Duna- 4 ju se je ustrelil v nekem hote- t Iti major Ivan Jakšič. Iz pisma, j katero je zapustil, je razvidno, $ da je žrtev ame rikanskega dvo- * boja. S Velikanski boranjski gozd v 4 Srbiji gori že nekaj dnij Skoda j je ogromna. Sumi se, da je za- ^ žgala gozd sovražna roka. \ V Zagrebu je analfabetov 10.000. Sedaj otvarjajo tečaje za ana'fabete v vseh ljudskih šolah v mestu. .J IAUB0V eOLDEN ROD KRUH je nnrejen ▼ pekartd tako čist, kakor od vaše matere, drnga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec ta vit ▼ papir.- Vsi gro- ceiji. HM Jacob Laub Baking 1 Company m LORAIN AVE : „ nfn^a, da sva nakup la najbOl ega žlahtnega grozdja ter I j da bodeva imula v zalogi pristno domače vino. Rudeče vino iz Concord grozdja, Belo vino Niegart* I S - in Katavba, Belo vino Delavare, Salen in kalifornijski i rizling, v ' ""''-i^h Johti Jerše S Mihael Jalovec i 6424 SP1LKER AVE,, CLEVELAND^^HIO I pmrnmmmmmi^^mma^^^^m m............■ m mi ■ J. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. «122 ST. CLAIR AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike„ otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. (^i js^ CORK TIR jPWtlGARETTES Ijfif K/alit -t i, ki z-idrtVolji najbolj kritičnega kadilca. \W Narejene iz najbolje^a turškega tobaka W za vse kadilce. LEPA SATENASTA DARILA. / Izher ( j kraljev, Indijancev / JT\ in narodnih zastav V T»uki ikatljici jTj .j. | ^ :i jt | 1 : " mo 10 »5c. tMmmm prodajajo vm prodajalne | fm^s KuptMSk-tUw, klra« ho pre- ^ [A f*^ } ^ CORH TI 4< priial«. »aU-nimttl pti« In c»ct- g IS Vi 1 fV if li«r urlajo lepe 5 J* t ■■»— g p. lor1ulard co. ------— i KDOR HOČE DELA n^oEgTj Mr 1 eltkl Hlo»eiiMko • Ai^ledkl TolmnA : da se bo lahko in hitro br»» uMtrlja priučil kngleMine. Knjig* otntgn »iot. ! angl. raiK»ror m rMkdnitio potrebo, n. vodilu ta «ngl, [liurn, aplaoranje ' h pisem in ki ko »e uostniie amcriknnsKt (IriarUnn. Vrhutejfft knjiga ] Ima doiduj noj»e{ii nio». nngl. in anxl. t.lov. aluvnr. Knjiga trdo in okuiuo ▼ platnu veiattH (n«td +3.t .vtrnui> atane B2 00 In se dobi pri: V. J. KUBELKA, W. 145 SL, New York, N. I. \ Bdlno in .aijrrij* wl>M>tTO flor. *wgl. In raa>iib alor. kaj g. Pilite po cenik. j GEO. TRAVNIKAR, Old Bank Cafe Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo* Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likerji in.. šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. ▼ogal 55 ceste. m- GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. I SLOVENSKA DVORANA, I MIHAEL SETNIKAR, I % «1»! HT. CLAIH AVE, Tal. Prinoaton 1R44 L Si > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo- I S. rano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr- I i stne slavnosti kakor tudi za vse druge pfiKke. > Priporoča svoi dobro ureieni snloon. Svoj k svojim? | ■■ ■ — ' - ogenj t Zavarujte se proti nezgodam! ogenj? w r| |\ Pri Ml>tven*ketn zavarovaluem ug«ntu I K ef A. Haffnei-ju Zavarujem ki*«, poklitvo, ateHan« Alpe (plate (law) bU«o, aklaJlM* | (stock) vseh rrst, toonje, tosov«, t®r sploh ▼•«. kar Tam more ka& j tujec savarovatl. POSEBNOSTI Kadar aa selite, n« poaaWte premenJtl naslova na j eavarovalul polici, kar ▼ slučaju ognja bi ne doMll odAkodnlno, Isto j »elja tudi kadar oddaste posest *.2 C, ali ti reveži so bosonogi, raztrgani, šli po za-mrznenih blatnih ulicah. Videii so bili siromašni, ampak tudi zverinsko divji. Slovanski Jug za Balkan. V £agrebu so nabrali za trpeče! balkanske brate do sobote zne-1 ->r m OaL-; in Qi«aiL»n ff\ 21.000, na Kekt m fcusaieu 10.- 484, v Osjeku 14.259, v Zadrn 14*440 K. V Benetkah >e bila izvršena dne 3. avgusta t, 1. velika tatvina na dragocenostih v škodo grofu Antonini-Ceresa. Policija v Trstu je prijela te dni dva mlada človeka, k« sta osumljena, da bi bila izvršila omenjeno tatvino. Mali oglasi. ———— ZAHVALA. Za časa mojega kratkega ob' iska v Clevelandu stan obiskal več slovenskih rojakov in trgovcev v Clevelandu, kjer sem bil povsod prijazno in domače sprejet. Tem potom izrekam vsem srčno zahvalo za prijazen sprejem in obžalujem, ker so mi bile ure prekratko štete, da bi se še kaj več pogovorili. Upamo na kmalošnjo svidenje. Vsem rojakom v Clevelandu želim najboljega uspeha pri vseh njih delih. Fr. Sakser. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm i i i ————« Pošteni fantje se sprejmejo na hrana Vprašajte pri Mrs. Ivana Grdina, (Jakob Grdina) 5401 St. Clair Ave, vogal 54. ceste. ----- (97 Soba se odda v najem za enega ali dva. Vprašajte 6021 Bonna ave. (98) Dvoje stanovanj se odda v najem >na 70. cesti. 4. sobe, plin in voda. Samo $10. na mesec. Vprašajte na 6914 St. Clair Av. Stanovanja so na 825 in 827 E- 70th Str. (101) Pošteni fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. Vprašajte pri Mrs. Ivana Grdina, (Jakob Grdina), 5401 St. Clair Ave, vogal 54. ceste. (97) j / "■ Išče se snažna sj>ba za tri ali štiri fante s hrano vred pri pošteni družini. Poizve se v našem uredništvu (97) vogalih v hišo Postavite si v sobo peč za toploto. Ker ko pride pravi mraz, bodejo hoteli imeti vsi naenkrat peči, in bo-dete morali čakatt par dnij, da se vsem ustreže. Pri nas imamo letos posebno fino zalogo pečij za plin, kakor tudi za premog, raznih čen in dela. Mi vam postavimo in popravimo peč. Ako pri nas kupite peč, jo mi popravimo brezplačno, samo da naznanite. Naši odjemalci pričajo, da imamo najboljše peči za kuhanje in gretje. Bolje je za vas, da kupite dobro peč, ki vas bo dolbro grela in dobite tudi vrednost svo-iega denarja. Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave. (97) Saloon naprodaj, lepa prilika za Slovenca, ki ima državljanski papir, proda se raditega, ker sedajni lastnik nima državljanskega papirja. Več se poizve na 4047 Sa. Clair Ave. --- (98) POZOR! Mesnica naprodaj radi odhoda na farme. Se da v najem ' vsa priprava, mesnica in stanovanje ali brez. Natančneje po dogovoru. Lepa prilika za delavnega Slovenca. Nad 150 odjemalcev. Vpraša se v našem ; uredništvu. . (98) CANDLER'S COAL CO. Tu si lahko prihranite denar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park r 209 W. Naš urad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard". (4) 1 * ; Naprodaj je konj, dober za vož- \ jo grocerije ali mesa. Vprašaj-, te pri M Jalovec, 6424 Spi!ker 1 ave. (97) i Potrebujemo delavce. Delo je i stalno. Kdor nima dela, naj se ' oglasi pri T. H. Brooks Co. 1 3004 Lakeside ave. (97) J HP" p M Ave. (100) ..... Kdor želi kupiti dobro vrejeno farmo po jako nizki ceni, naj se hitro oglasi. Proda ,se radi odhoda. Poizve se pri lastniku na 15806 Calcutta ave. Co1-linwood, O. (97) Hiša naprodaj v Collinwoodu v jako lepi okolici. Pripravna za mesnico ali grocerijo. Proda se, ker ima lastnik še drugo hišo in potrebuje denar za zboljšanje iste, v kateri sam vodi obrt. Hiša je velika, ima prodajalno in stanovanje za dve družini. Renta za oba sta-novfl&ja $20.00 na mesec. Za hišo velik hlev za konje in vozove. Lot 80x138. Poizve j te pri Jos. Zajec, 1378 E. 49 St. -(97) Naznanilo in priporočilo. Cenjenim rojakom v New-burgu naznanjam, da sem odprl prodajalno na 3536 E. 8oth St. Toplo se priporočam za nakup zlatnine. Imam vsakovrstne ure in verižice, prstane, fonografne stroje in plošče, sploh vse, kar spada v zlatarsko stroko. Vsa popravila izvršujem točno in poceni Imam 1 tudi zalogo čevljev vsake mere, za može, žene in otroke. ! Postrežba vedno točna in ulju- ! dna. Posebno se priporočam ! botram in botream za nakup ! birmanskih daril. Rojaki pod- 1 pirajite svojega domačina, ne ' pa tujca. St. 88-x Jos. Marinčič ' 3536 E. 80 St. ; POZOR MOŽJE. Prvi slovenski trgovec vshod-no od 55. ceste na St. Clair ave. Naznanjam, da sem kupil od naj boljših tvrdk veliko zalogo modernih in trpežnih ^čevljev. V zalogi imam tudi vsakovrstne moške potrebščine po najnižjih cenah. Se priporočam in zagotavljam, da bo vsak odjemalec ki pri nas kupi, najbolje postre-žen. (12) LOUIS GORNIK, 5823 St. Clair Ave. Ne pozabite zgorejšnjega naslova. Dvojne znamke Dvojne znamke Posebno naznanilo. 1. inzim. 6502 ST. CLAIR AVE. vam daje priliko, da se udeležite podaljšane ogromne razprodaje, ki se začne v ČETRTEK, 5. DECEMBRA Vse blago mora biti prodano po nižjih cenah kot sploh kdaj prej. Dvojne znamke se vedno dajejo. Popolna zaloga igrač za božič je tudi v tej razprodaji. x Prodaja se ceneje kot se more narediti. Pazite na cirkularje9 kjer bo vse pojasnjeno o cenah. Ne pozabite imena in prostora. Pomnite, da dajemo dvojne znamke pri tej razprodaji. Potrebujejo se prodajalke* A. ROSENZWEIG, 6502 ST. CLAIR AVE. Dvojne znamke Dvojne znamke miruvMM^M i.i ■ .ii»m«-ri mi* Companija, fei je prijateljska. Vsaka pametna oseha v Cleveland* (moški . ali ženska) je priia/m« nasproti East OhioGoa Company. ZAKAJ? 4 Ker pošteno rama z ljudmi, bogate in rmt enako, daje dober plin za najnižjo ceno, vselej odgovarja na plinov« vprašanj«. Njeni uradniki govorijo več jezikov tm vselej radi postrežejo obcinst v u. The East Ohio Gas Ca 1447 E. 6th St --------i ft fv - r: oooo+qqi Največja Slovenska trgovina i IXT POOBEBITI 2ATTOD Razdeljena v dva dela In v polni meri i naJfhieJMml pripravni preskrbljena. Trgovina za nakup pohlltva, orodja, premo«, peeoi* barve, stekla tn drugo. Pogrebni lavod je i aajfinejtteri pripraviš* preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše aprevots v ndovoljMrt Uudlj, zakar Imamo bres čteviia zahval. Za vsaki slataj Imen #ra ambulance In fine kočije. Trgovina odprta not te 4m. Be prlpe -' rofiam vsem Slovencem in slovenskim druitvem. Tel. Princeton 1381 a millNl TRGOVEC »a POttRCBNMI, Bell Bast 1881 UKlMHflp *V. CUlft AVIWg Vi se bodete čudili kako velike koristi za človeško zdravje je i v Father Kneipovo grenko vino To grenlko vino je eno najboljših, kar jih je bilo dosedaj narejeno. To grenko vino je narejeno iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na- < dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo pobratil, se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Knelpaf katerega dobite po najboljših lekarnah ia gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo grea-ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar aH lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker saio mt edini glavni založniki in razprodajaki Kneipovega vina. Prva Nlovpiiskn družim šš OHIO BRANDY DISTILLINO » 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio d 1 . 1 , ■' . " 1 TACin 7C V C SLOVENSKI POGREB-•JUl5L\r LtCLE, nik in trgovec, x Pripnroca se slovenskemu občinstvu, da ga po»eti ok vsaki priliki, ft Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen a najfinejšo opravo in finifi kočijami, f Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST CLAIR AVE. T111 T TTTTTr T T T ITTTTTTT TTTTTTTTTVTITTTTT TltlTIflTri! I JOHN fiQRIMIK. -rr^f j h Priporočam «e vsem rojakom v nakup lepih, medenih te trvsi P nth jesenskih te zimskih oblek ter sake«]. Prodajam o Meh« l H po meri tn te narejene. Priporočam se slavnim drafttvem £ v napravo uniform ln isvriujem vsa draga krojaška naroČite. Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh metkih potrohtttn. £ fiT Edini založnik vseh sokolskih potrebščin. ^ TeL Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIM! I Notre Dame de Paris. Komm i« IS. stoletja po zgo- Cn/^S dUmnilrih zapUkih. IT£*J HtAMCOSKO SPISAL VICTOR HUGO. _ [ : XAXUYELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P. Febus pa vzpodbode konja in odhaja. Kvasimodo gleda za afim, dogter se ni zgubil v temi Vrne se v Notre Dame, prižge luč in koraka po sttolpu navzgor. Kakor je pričakoval, jc bila deklica se vedno na istcn prostoru. V trenutku, ko ga zagleda, priteče k njemu. "Sam!" zaklice, ko žalostno zaploska z rokami. "Nisem se mogel srečati z njim," reče Kvasimodo s suhim j glasom. "Cikati bi moral vso noč," odvnae ona jezno. "Drugič pa hočem bolje čuvati," reče zvonikar, ko pobesi glavo. "Pojdi svojo pot P zaklice ciganka. Kvasimodo odide. Ona je bila nezadovoljna z njim. Od tega dneva se je pa Kvasimodo ogibal njene tovarišijc. V celico ni več prihajal. Ona ga je pa večkrat opazila na vrhuncu stolpa, toda kakor hitro je on opazil, da ga gleda, se je umakni. In da govorimo resnici na ljubo, moramo povedati, da je bila ona vesela, ker ga ni bilo. Videla ga ni, toda čutila je, dn se potika dober duh okoli nfr. Njeno hrano in vse potrebščine jc nosila nevidna roka, medtem, ko je ona spala. Nekega jutra opazi pri oknu majhno kletko s ptičem. Včasih zvečer jc zaslišala glas nevid« ne osebe. Odmevalo je tako kot bi jo hotel kdo v spanje s petjem pripraviti. Bili so verzi hrez ritme, kakor jih pač move peti gluh mož. Nekega jutra, ko se je zfou- je ponižno vedenje zvonikarja . napram deklici. Vpraševal se - je, kaj je dovedlo Kvasimoda do tega, da je rešil deklico. Bil i je priča tisočim majhnim pri-11 zorom med Kvasimodom in ci-'ganko. In sčasom je čutil, da * se po avlja v njem ljubosumnost, taka ljubosumnost, kot še - nikdar in katerega je bilo sram. i Pri kapitanu ni bilo ničesar čudnega, toda tak grbecl Njegove oči so bile strašne. Odkar je vedel, da je ciganka i iiva, so zginile prikazni in gro-l l>ovi, in duševna bol se ga je - polastila. Zavijal se je v po— 3 steljno odejo, ko se je spomnil, i da je krasna deklica tako blizu i njega. i Vsako noč so se prikazovali - pred njim prizori, ki so mučili i njegovo dušo. Videl je Esme-c raldo stegnjeno nad ranjenim >. kapitanom, z zaprtimi očmi, , nfena krasna prsa pokrita s kr-i vjo. Videl jo je na tczalnici, - videl jo je kako so se norče-, vali z njeno krasno postavo. - Konečno jo je pa videl z vr- - vjo okoli vratu, z golimi no-!i gami, golimi rameni, golimi pr_ . si, na dan njene javne sramote. j Te prikaizne so povzročile, da s je vrela njegova kri in strašno divjala po celem telesu. Nekega večera so povzročile te misli tako divjoto, da je sko- - čil s postelje, vrgel svojo du- - hovnisko srajco od sebe, vzel i luč in odšel ven z žarečimi oč- - mi. , Vedel je, kje dobi ključ ru-3 dečih vrat, ki so odpirala vra- • ta med samostanom in cerkvi-) jo, in kakor bralec ve, je nosil - s seboj vedno ključ, ki je od-i piral stopnjice k stolpom. 1 m , . • Šesto poglavje. Posledic« ključa rudečih vrst. . One noči je Esmeralda za-i spala v svoji celici, pozabivši i preteklost in polna upov na prihodnjost. Spala je že precej i časa, sanjajoča, kakor je bila . navajena o Febusu, ko se ji b naenkrat zazdi, da čuje nekak ( ropot blizu sebe. Njeno spanje , je bilo vedno lahno in nemirno, . kakor ptičevo. Najmanjša stva-rica jo je vzbudila. Odpre oči. Noč je bila jako temna Kljub temu pa je opazila pri oknu obraz, ki jo je opazoval; zraven obraza pa je bila luč, ki jf raasvitljevah prostor, V tre-, hutku, ko je prikazen opazila, da jo je Esmeralda zagledala, pihne luč, in nastane prava tema. Dekltctt pa je imela čas, ta obran natančneje pogledati. Niette oči «e z grozo zaprejo. "Oh!" kriči s slabim glasom — "duhoven!" Kakor blisk se ji prikaže pred očtaii 'vse njeno prejšnje trpljenje. Zmrznena strahu pade nazaj na postelj. Trenutek pozneje pa začuti, da se jo nekaj dotakne radi-česar se vsa sftrese. Vsa divja se vsede. Duhoven jo objame* z obema ro- . kama. Kričala bi, toda ni mo-gla. "Pobcri se, morilec, poberi se pošast!" reče s slabim glasom, ki se trese strahu in div- , jote. ] "Milost, milost!" mrmra du- ( hoven, ko pritiska svoje ustnice na njena ramena. ^ Ona pa zgrabi duhovna z j obema rokaima za lase in mu hoče preprečiti, da je ne polju- ( buje več. "Milost! Milost!" ponavlja ■ grešni duhoven. "Samo da bi vedela, kaj je moja ljubezen do tebe! — ogenj je, stopljeni svinec.' tisoč bodal v mojem srcu." In držal je njeni dve roki z I nadčloveško silo. t ( "Spusti me!" kriči ona, "ali J tipa pljunem v obraz." < . •... V v fcu-f ^ . On jo spustti nekoliko. "Udari me, nakopiči nevoljo nad menoj, stori kar hočeš, toda za bpžjo voljo ljubi me!" In ona ga pa udari v otročji jezi. "Poberi se, pošast, hudobni duh!" kriči ko pripravlja svo je prste, da mu spraska obraz. ''Ljubi me, za nazarensko voljo, ljubi me I" kriči nesrečni duhoven, ko se bojuje z njo in jo tolikokrat poljubi kot ga ona udari. Kmalu pa on pronajde, da je premočna zanj. "Čas je, da končamo s tem," reče on, ko škrta z zobmi. Vsa zmučena, utrujena, zapuščena, naredi še zadnji ko-^ak in začne kričati. "Pomagajte, pomagajte! Krvoses je prišel, krvoses!" "Tiho bodi !"* reče sopeči du-j hoven. Naenkrat pa, ko je v boju deklica padla na tla, se dotakne roka ciganke nečesa mrzlega. Bila je Kvasimodova piščalka, Zgrabi jo z zadnjim u-pom, dvigne proti ustnicam in zapiska z vso silo. ki ji je še ostala. Tenak, čist in oster pisk zazveni naokoli. "Kaj je to?" vpraša duhoven. 2e v istem trenutku pa ga zgrabi silna roka. Celica je bila temna, torej ni mogel razločiti, kdo ga drži. Zdajci posije lunin žarek v celico. Kratek čas samo, toda arhideakon je spoznal, da je to Kvasimodo. Spomni se, da ko se jvj pribli žal celici, da se je spodtaknil ob neko stvar, endar. ker ni bil prepričan, ni mogel ničesar zfniti. Konečno pa le zakriči: 1 "Kvasimodo!" pozabivši, da je zvonikar gluh. V trenutku je bil duhoven na tleli in kmalu začuti kot svinec te.ško koleno nad svojimi prsi. Po tem kolenu spozna Kvasimoda. Toda kaj naj naredi? Kako naj se da napadalcu spo-1 znati? že je čutfl se zgubljenega. Trenutek je bil kritičen. Naenkrat pa čuti. da se njegov nasprotnik nekaj obotavlja. "Ne," reče. "nobene krvi pri njej!" Bil je v resnici Kvasimodov glas. Duhoven začuti, kako ga »grabi velikanska roka za nogo in ga vleče ven iz celice. Torej zunaj naj umre. K sreči za njega pa je mesec zopet posvetil izza oblakov. Kvasimodo pogleda v duhovnikov obraz, strah ga zgrabi, spusti duhovna in se umakne. Ciganka, ki je prišla do praga celice, je z začudenjem opazila, kako sta oba moža naenkrat menjala svoje uloge. Sedaj je bila vrsta na duhovnu, da je začel groziti, in na Kva-simodu, da se poniža. Ko arhideakon grozno grdo pogleda zvonikarja, hoteč mu s tem naznaniti svojo jezo, mu konečno z znamenjem pokaže, naj odide, Kvasimodo stoji * za trenutek s sklonjeno glavo, potem pa pade na kolena pred vratmi ciganke in reče: "Oospod, naj-prvo ubite mene, potem pa storite kar hočete," fn ko je tako govoril, j* ponudil duhovnu svoj nož. Duhoven stegne roko. da sprejme noiž, toda deklica ga je prehitela. V naglici je zgrabila nož duhovnu iz rok in zakričala: "Sedaj pa le pridi!" Visoko dvigne bodalo, da sc duhoven strese. Gotovo bi ga zabodla, č? bi se približal. "Aha. ne drzneš se mi približati, lopov!" kriči Esmeralda. In koi bi hotela duhovna še bolj razjariti. pristavi: "Ah! Saj vem. da Febus ni mrtev!" Duhoven pa zbeži proti stop-njicam. Kvasimodo se pa stegne in pobere piščalko, ki je rešila deklico. "Zarjavela je #e." reče, potem jo pa zapusti. Deklica pa. grozuo razburjena radi tega prizora, pade na postelj in začne ihteti. Njeno obzorje se je zopet potemnilo. Klavdij Frolo pa je korakal proti svoji celici. Ena stvar 1 je bila resnična: Arhideakon je postal ljubosumen na Kvasimoda. • Z zamišljenim pogledom ponavlja staro frazo.: "Nihče je ne bo iniel!" Dalje prihodnjič. _ i PRATIKE. i V zalogi imamo pratike, ka- i tere prodajamo ioc komad, po ] pošti xac. Kdor jih več naroči ! \ S. S. CO Dtrehts« voftufa med New YorUom In Avfltr« -Ofrako NIZKE CENK Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega raz« reda na ladiji Kaiser Franc Joseph I. in Martha Washington. Govorno ae vai avstrijski jeziki. k ; Kotnpanija ima sledeče dvovijake: ■ Kaiser Prane Joseph I., Martha Washington, Laura, Alica, Argentina, Ocenia, in nove ladtye se Ke delttjo. Za vse podrobnosti se obrnite na generalne agente. > Phelps Bros. & Co. 2 WufehgtM St Mew brk, N. T. ali pa na priznane agente v Z. 0. in Canada ROOSEVELT lepe zobe, radičesar jih ka. žie, ko se smeje. Ali vas je sram pokazati svoje? Ali pokrivate usta z roko, ' kadar se smejate? Če je ' tako, bi vas rad videl. Slabi zobje veliko pomenijo I kakor slab želodec, slaba ! sapa, glavobol, upljiv na I oči, rak na jeziku, gnjiloba ! ustnic, pege na obličju in ' več drugih boleznij. Tudi l zastrupljenje krvi nastane. ! Moje cene so najnižje v ► Clevelandu za izvrstno de-■ lo. Z vsakim delom gre desetletna garancija. Samo pošteno delo je pri nas. Nizke cene. Drugi zahtevajo do 50% več. Prosta preiskava, ženska postrei-ba, govorimo v različnih ; jezikih. Vaš sosed je naj-; bolje spričevalo za nas. ; Noben slučaj ni preteža-; ven za mene. Zdravstveni ; urad. Prvi slovenski zobo-I zdravnik v državi Ohio. I Ne poslušajte posnemab 1 cev, ki vas lahko prešle-! parijo. Glejte, da pridete v > slovenski urad. Dr.U.Kalbfleisch White Cross zobozdravnik. 6-436 St. Clalr-av. Odprto od 8. do 8, Najnovejše za rojake Jedinl nai rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti Usje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli* čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. NAZNAiSILO. Htša naprodaj na St. Clair ave. Ima dve trgovini, velik hlev in še prostor za 3 družine, Velika klet in podstrešje. V sredi slovenske naselbine. Prodati se mora ker je lastnica u-dova. Rent $60 na mesec. So-dntjska cena $5800. Naprodaj 1 še mnogo drugih hiš. Vprašajte pri John Zulič, 1197 E. 61. st-St. Tel. Princeton 1326 L. -r-------' (98) Dobro delo po nizkih cenah Naše delo ^i™™« je izvrstno naša postrežba je boljša naše cene so vedno nizke. . , , l EAST 362B L Oh« taUfoM 1 j CENT W46K Pridemo iskat in pripeljemo na dom. UHBHImmm IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. F. H. MERVAR, 1336 EAST SBth ST. **tttt t-tt-t t-t-t-* Cny. Telefon Wood 58 Harold E. Emerich, j. vni notar Zavaruje proti ognju. Prodaja hiše in lote. 16205 St. Clair Ave., Cor. Holmen. C0LLINW00D i 14 4=» * 4 »-4.-4-i4-4.-414 4. -ft* Samo $a.oo za celo leto, Ini dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat. 1 * ^loveirvu. Ali ste zdravi in veseli? Če ne, ali ste voljni žrtvovati $2.00, da poizveste, kaj vam manjka in kako postanete zopet močni in zdravi? Po celem svetu so prišli slav-ni zdravniki do spoznanja, da zdravila sama brez druge pomoči ne morejo ozdraviti bolezni in bolečin, torej dajejo svojim bolnikom vedno manj zdravil. Predno se začne zdraviti bolnika, morate najprvo vedeti, kako je bolan, kaj je vzrok bolezni. To se pa lahko zgodi s pomočjo največje zdravniške iznajdbe tega stoletja, s čudovitimi X žarki, skupaj z analizo urine in krvi. Naš laboratorij je posebno pripraven za take obširne in znanstvene preiskave, da lahko pozitivno spoznamo vzrok vaše bolezni, in ko najdemo vzrok, lahko zdravimo z zbolj-šano metodo, ker imamo vse moderne električne priprave, kot statiko, vibriranje, ozon. X žarke in drugo za zdravljenje kroničnih boleznij. Mi se ne oziramo na zdravila in pilule, o katerih se dvomi, če prinesejo zdravje. Velika zdravilišča kot Karlove Vari, Nauheim, Mt. Clemens Hot Springs in druga imaijo čudovite aparate za | zdravljenje kroničnih boleznij. Toda ni več potreba, da zapustite dom in potrošite toliko denarja, ker v naših velikanskih uradih imamo vsak aparat, znan zdravniški umetnosti, m zdravili smo že na tisoče slučajev zadnjih 17 let z velikim uspehom. Lahko pridete k nam in z neprevelikimi stroški se lahko tukaj zdravite kot v ve-)ikih zdraviliščih. Onim, ki trpijo in potrebujejo zdravljenja, rečemo, naj ne odlašajo, ker to je nevarno. Zima je tu, mraz, ki vam lahko vzame še tisto moč, ki jo imate. Za nedoločen čas vam ponudimo preiskavo telesa z X žarki, z mikroskopom in kemično analizo za svoto $2.00. 'Povedali vam bodemo, če morete ali ne morete biti ozdravljeni, tudi koliko vas bo veljalo in kako se morate zdraviti, da ste 2opet zdravi in veseli. DR. L. E. SIEOELSTEIN, 746 Euclid Ave. blizu 9. cepte. Uradovne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. Od 7. do 8. zvečer. Ob nedel ah od 10 — 12. NAJ BO I. J OKUSNI KRUH ? Ali veste, kje ga dobite? Pri prvi slov. pekariji FILIP JPT^dO, 1126 E.68TH ST. Sveži piškoti, sveže slaščice vsake vrste, posebnost pa je § TORTA ZA POROKO Priporočam »e vsem slovenskim društvom, potebno pa ta-di ženinom in nevestam. — Naročila sprejemata tudi gro-cctjn Spec h in Samich na Glasa ave. ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO $a.eo Severov Almanah I 4 in Zdravoslovje za Slovence za 1913 ! " ; je tedaj na razpolagi, in ga lahko dobite zastonj od vsakega lekarnarja, Iti pro- < ► daja Severova Zdravila. Vpraiajte zanj! > Nekaj o Severovem Almanahu. < Vsebuje popoln koledar. < Pove vse praznike. Vsebuje dvanajst zapisniških strani. Njegove strani so polne zanimivega branja. Vsebuje mnogo zdravniških nasvetov. < Vsebuje mnogo nasvetov »padajočih k gospodarstvu. < Imeti bi ga morali pri roki celo leto. En zvezek je za vas. — Dobite ga danes. Dobite ga zastonj. A ko ga nemorete dobiti v vaši hližini, pišite nam. < • 'i __________———i^--——— < STATISTIKA 1 i dokazuje, da so pljučne bolezni vzrok veliko število usodnosti, in da bi se dve i tretine teh lahko preprečalo s boljšo pazljivostjo dihal nega ustroja bodi ei v J zdravim ali bolnem stanju. Zdravilo, kije preteklih 32 let storilo toliko za < pljučne neprilike in preprečilo toliko usodnosti je Severov Balzam 221 I^ljUČO-® (Severa's Balzam for Lungs) || Dobite ga danes. Imejte ga pri roki. Da naj se mlademu ali staremu na prvi prikaz kašlja, težkote v prsih, težkega dihanja, hripavosti, davice ali oslov- ; skega kašlja poda. Cena 25 in 50 centov. ____;_ v •^gffl ,—-—r---; ^gjjj Severova Zdravila prodava jo lekarnaiji pov«od. Ne vzemite druga. Ako jih nima vaSl N lekarnar v talogi, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na J *H*Ti j I iLV •TW