iärodmälsica! v KRANJU. Slikar Matija Koželj (1842-1917). Priobčuje VIKTOR STESKA. V Kamniku je umrl 26. februarja 1917. slikar Matija Koželj. Svoje življenje je kratko popisal za list „Ljubitelj krščanske umetnosti", 1914, str. 68—70. Ker je po umetnikovi smrti težko nabirati podatke o njegovem življenju in delovanju; ker je ustno izročilo redkokdaj popolnoma čisto in zanesljivo in se resnici rado primeša kaj izmišljenega in pretiranega, je pisec teh vrstic rajnemu slikarju večkrat prigovarjal, naj svoje življenje podrobno popiše in tudi našteje vsa svoja dela. Ko sva se po zimi leta 1916/7. zadnjikrat videla, mi je povedal, da je z avtobiografijo že pričel in upa, da jo kmalu dogotovi. Ko sem izvedel o njegovi nenadni smrti, sem njegove domače pismeno vprašal, kaj je z njegovim življenjepisom. Za odgovor sem dobil pričujoči spis, ki ga tu objavljam, v obliki, kakor sem ga prejel, pod črto pa dodajam dopolnilne in pojasnilne opazke. I. „Kojen sem bil dne 7. svečana 1842. v Vesci, župnije Vodice na Gorenjskem. Moj oče Pavel Koželj je imel poleg kmetije tudi kupčijo s platnom in je bil do stokrat v Trstu. Moja mati je bila Marija rojena Keržič. Doma smo imeli lepo posestvo. Otrok nas je bilo šest, jaz sem bil najmlajši. Veliko veselje sem imel do risanja, kakor tudi moji trije bratje; a na kmetih je težava, ker mora že otrok pomagati pri delu. Že v šestem letu sem pričel risati. Ko sem izpolnil sedmo leto, sem bil v Ljubljani pri sv. birmi. Kar sem tam videl, cerkve in škofa Antona Alojzija Wolfa, me je tako očaralo, da sem, ko sva prišla z botrom domov, sedel za mizo ter pričel risati Ljubljano in stolno cerkev zopet zase. To mi je napravilo večje veselje, kot vse, kar mi je boter podaril. Imel sem zelo dobre in pobožne starše. Z materjo sem šel večkrat na Šmarno goro in k sv. Luciji na Skaručino. Tu so me najbolj zanimale slike na stropu. Tedaj sem naslikal za domačo hišo jaslice, pastirce, sv. Tri kralje, božji grob in kako postajo križevega pota. Najrajši bi vse prerisal, kar sem kje videl. Moj brat Jernej1) se je šolal v Ljubljani; prinesel mi je vedno svinčnikov in papirja in enkrat celo zgodbe sv. ') Jernej Koželj je bil pozneje črkostavoc pri Kleimuayrju v Ljubljani. (Prof. Anton Koželj). pisma s podobami. To je bilo veselje! Mnogo teh slik sem prerisal in povečal. Imel sem pa tudi kritika; moj oče je imel zelo bistro oko in me je vedno opozarjal na napake. L. 1850. je prišel v Vodice za kaplana g. Mihael Peternel2). Ko je bila bera po fari, je moj oče temu gospodu pokazal moje risbe. Ta se je močno čudil mojim posnetkom, me prijel za glavo ter me skoraj od tal vzdignil ter rekel: „Ali znaš že tako risati?" Povabil me je za nedeljo k sebi, da mi bo dal kakih uzorcev. Komaj sem pričakoval ome-njega dne. Dobil sem predloge mest, vojakov ter barve; to je bilo nekaj novega zame in silno sem se prizadeval, da napravim kaj čednega. V šolo sem hodil v Vodice. Poučeval nas je g. Peternel poleg verouka tudi v branju in pisanju, ker takrat še ni bilo učitelja. Pri Peternelu sem opravil tudi prvo sv. obhajilo. L. 1852. se je g. Peternel preselil v Ljubljano kot profesor in začasni vodja c. kr. nižje realke. Obiskal sem ga večkrat. L. 1859. sem že na novo poslikal domačo vaško kapelo z oljnato barvo. Vaščani so bili zadovoljni s tem mojim prvim delom na zid; plačali so mi 8 gold. L. 18(50. je šel moj oče v Ljubljano k nekemu slikarju, da bi me sprejel, ker je trdil, da slika tudi po cerkvah. Zvedel pa sem, da je le sobni slikar; zato nisem šel k njemu. Hoteli so me dati tudi k nekemu pasarju, a to opravilo me ni veselilo. Šel sem radi tega k profesorju Peternelu; pokazal sem mu svoje zadnje risbe in poslikane kopije. Čudil se je mojemu napredku ter rekel, da vse pokaže profesorju Oblaku 3), češ, da me morda sprejme v risarsko ■) Mihael Peternel, roj. 22. novembra 1808. v Lanišču v župniji Novi Oslici, se je Šolal v Idriji, v (iorici, Celovcu in Ljubljani, kjer je bil 1. 18:t5. posvečen v duhovnika. Služil je kol kaplan na Dobrovi, v Moravčah, 1'oljanah, v Smart nem pod Šmarno goro in v Vodicah (18.r)0 —1852.). I.. 1851. je napravil izpit za naravoslovno stroko za nižjo realko. I.. 1852. je postal začasni vodja tedaj ustanovljeni! nižje realko v Ljubljani. Ko je prišel stalni ravnatelj I. 1800., je postal profesor, kar jo ostal do vpokojenja I. 1874. Umrl jo 1. 1884. Cf. Dr. Jos. Jul. Minder, K. k. Slaals-Oberrealschule in Laibach, str. 111—110. 3) Joahim Oblak, roj. v Ljubljani 1. 1817., jo bil profesor risanj« na ljubljanski realki od 10. jul. 1852. do svoje smrti 15. man» 18(15. Dr. Itindor, 1. c. 100. Koželj v moški dobi. šolo na realki. Po pregledu teh risb sem bil res sprejet v omenjeno šolo. V začetku 1. 1860. sem že pričel risanje po pravih navodilih. Ker sem čas dobro vporabljal, sem hitro napredoval, tako da sem se v vseh strokah izvežbal. Profesorja Peternel in Oblak sta me zelo podpirala. V tem je bil na realki nastavljen nov vodja Rudolf Schnedar4). Tudi ta je moje risbe zelo pohvalil ter mi obljubil, da mi bo pomagal, da pridem na akademijo. Žal, da je prezgodaj umrl. K profesorju Peternelu sem zahajal prav pogostoma. Poučeval me je tudi v pisavi in v kemiji. Seznanil sem se tudi s pokojnim pokrajinskim slikarjem Karingerjem 5) in slikarjem Mihaelom Stroyem 6); pri obeh sem marsikaj pridobil. Pokojni ravnatelj Schnedar je preskrbel realki mnogo predlog in modelov, kar je posebno meni dobro došlo. Risal sem tudi portrete po naravi osebam iz boljših ljubljanskih rodbin. Dne 25. julija 1862. sem dokončal svoj uk v Ljubljani. Skušal sem večkrat dobiti kako podporo za nadaljevanje svojih študij; pa bilo je vse zaman. L. 1863. sem slikal7) nove kapelice na Kalvariji v Kamniku. Tu sem se seznanil s kaplanom J. Pucherjem8), ki je imel veselje do umetnosti in me je pri delu na marsikaj opozoril. *) Rudolf Schnedar, roj. 1828. v Brnu na Moravskem, je bil ravnatelj na c. kr. nižji realki v Ljubljani, od 1. 18(>0. do 1802., ko je doma v Brnu umrl. Dr. Binder, 1. c. 116—118. 5) Anton Karinger, roj. v Ljubljani 29. nov. 1829., je odšel 1. 1845. na dunajsko akademijo, kjer je bil učenec prof. Steinfelda, potem v Monakovo, odkoder se je moral v burnem 1. 1848. povrniti domov. L. 1849. je vstopil v vojake. V An-koni je postal 1850. poročnik. Kot vojak je bival večinoma v Italiji in 3 leta (1854—1857.) v Dalmaciji. L. 1861. je stopil v pokoj, se bogato oženil in živel le za umetnost. Umrl je 14. marca 1870. Slikal jo pokrajine in portrete. (Albin Arko.) Ko se je Koželj seznanil 1. 1861. s Karingerjem, ga je jemal Karinger s seboj na svoje slikarske sprehode. Hodila sta po Ljubljanski okolici, po Mirju in po Ljubljanskem barju. Karinger je slikal pokrajine, Koželj pa ga je smel samo spremljati, mu nositi slikarsko pripravo in dežnik. Šele čez nekoliko časa mu je Karinger dovolil, da je smel tudi sam risati in slikati Izbrano pokrajino. (Prof. Anton Koželj.) ') Mihael Stroj (Stroy) je umrl v Ljubljani 19. dec. 1871. v 70. letu. Slikal je portrete uglednih ljubljanskih oseb, pa tudi zagrebških. Žena, rojena Marjeta Berghaus je imela več hiš v Ljubljani in Zagrebu, zato je Stroj bival večkrat tudi v Zagrebu. Naslikal je tudi več altarnili slik, na pr. za D. M. v Polju, Šmarje, Mengeš, Škocjan pri Dobravi itd. ') Najstarejša njogovu slika utegne bili mala slika za vel. oltarjem v Ska-ručini 1. 1861., kateri so še poznajo znaki negotovosti. H) Janez Avguštin Pucher jo bil rojen 2(1. avgusta 1814. v Kranju. Učil se jo v Kranju, potem na gimnaziji in v bogoslovju v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 31. marca 1838. Služil je kot kaplan v Loskovcu, Svibnem, Metliki, Ljubnem, Radovljici, na Bledu, v Cerkljah pri Kranju, Smledniku, Kamniku (1. 1803.), na Dovjem. Tu jo zbolel in odšel v pokoj domov v Kranj, kjer je 1. 1804. umrl. To leto sem bil tudi na vojaškem naboru. Komisiji sem pokazal svoje risbe ter bil na podlagi teh oproščen vojaščine. L. 1864. 9) sem naslikal 4 slike za stranske altarje v Podgorju pri Kamniku, 1. 1865. dve veliki stenski sliki za župno cerkev na Jezici pri Ljubljani: Smrt sv. Jožefa in sliko sv. Martina na konju10). Isto leto sem slikal al fresco kapelice na Žalostni gori pri Mokronogu L. 1865.12) sem se stalno naselil v Kamniku. Jeseni istega leta sem se pogodil za prvi križev pot za župno cerkev v Dobu. Kopiral sem po Fiirichu 13). L. 1867. sem slikal križev pot za župno cerkev v Stranjah in sliko za veliki altar. Za vse skupaj sem dobil 150 gold.14) L. 1869. sem slikal križev pot za župno cerkev v Šent Lambertu. To delo je ugajalo pokojnemu kardinalu Missii. L. 1869. sem prevzel prvo veliko delo: poslikanje prezbiterija po-družne cerkve sv. Trojice nad Vrhniko 15). Napravil sem na oboku štiri Izumel je 1. 1843. fotografiranje na steklo; Daguerre je namreč 1. 1839. iznašel fotografiranje na kovinske plošče. Bil je rad vesel, šegav in dovtipen. Kot takega se je M. Koželj rad spominjal. ') L. 1804. je Koželj preslikal sliko sv. Križa v Moravčah, bržkone Leyerjevo delo. Ob tem času je imel tudi opravilo pri sv. Valentinu na Limharski gori. Rad je pripovedoval o ondotnem cerkveniku, ki ga je strela ubila. Ker je moral ob hudi uri zvoniti, bodi tudi po noči, si je hotel cerkvenik delo olajšati, da je napeljal žico iz zvonika v svojo sobo. Tako je lahko s svoje postelje zvonil. Ko je pa v zvonik treščilo, je šla strela po žici do cerkvenikove roke in ga ubila. (Prof. Anton Koželj.) I0) L. 1865. je bržkone tudi naslikal za stranski altar na Jezici sv. Uršulo z z družicami. Schumi Kranz: Archiv für Heimatskunde, II, 166. Isto leto je poslikal tudi kapelico v Savljah (Marijino Oznanjenje). To kapelico je 1. 1914. popravil. L. 1878. je napravil za Jezico sliko M. B. sv. rožnega venca. ") Na Žalostni gori pri Mokronogu je poslikal pet znamenj, dve sliki pa na zid svetih stopnjic. Slike predstavljajo sedmere žalosti M. B. — Zgodnja Danica, 1881, 97. in Volčič: Življenje preblažene Device in Matere Marije itd. IV, 212 imata napačno letnico 1862. Te freske so spadale med prvo Koželjevo. Že ko je slikal, so je bal, da delo ne bo uspelo, češ, da mu zidar ne napravlja dobrega ometa. In res so jo omet pričol kmalu krušiti. (Spor. .1. Klin.) I3) Stanoval je v mostu poleg 1'odrokarjovo hiše nasproti šole v Jootarjevi hiši", ki se je pisal Juri (lollenwer. Novo bivališče si je ustvaril, ko je kupil 1. 1878. hišo na Šutni. I3) L. 1866. je poslikal notranje in zunanjo steno mrtvašnice v Stožicah (ž. Jožica). H) L. 1868. je naslikal za Kolovrat dvojo cerkvenih bandor in bandoro za podružnico 1'odlipovico s slikami sv. Mohorja in Fortunata in sv. Marjeto. (Zg. Danica, 1808, 233.) ") Strop svetišča je razdeljen po diagonnlih v 4 polja; v njih so razvrščeno sliko: Bog oče stvarnik, Adam in Kva v raju, Jakobova lostva, Bog daje zupovedi. Na stranskih stenah sta sliki: Spromenjenjo na gori. Krst Kristusov v Jordanu. To freske spadajo k najboljšim Koželjevhn dolom. Barve ho prav prikupne. — Zg. slike in na stenah ob straneh dve veliki sliki. Slike predstavljajo pove-hčanje presvete Trojice. Slikal sem na moker zid. V ladji so štiri slike na platno moje delo ,6). L. 1872. sem napravil križev pot17) za župno cerkev v Ribnici, 1. 1873. pa za tedaj jezuitsko cerkev v Repnjah in več drugih slik. L. 1874. sem slikal na presno veliki altar v Mengšu18); 1. 1875. križev pot za uršulinsko cerkev v Škof ji Loki; 1. 1876.1Q) za župno cerkev v Vodicah; 1. 1879. za dekanijsko cerkev v Vipavi20). L. 1878. sem odšel na potovanje v Gradec in na Dunaj. Tam sem ostal par tednov. Ogledal sem si vse umetnine, bodisi po galerijah, bodisi po cerkvah. Po povratku z Dunaja sem slikal Brezmadežno za Trnovo v Ljubljani21). L. 1878. sem dovršil križev pot za Ihan; 1. 1879. za Komendo; 1. 1881. za župno cerkev na Krki22); za to cerkev sem slikal tudi Brezmadežno. L. 1881. sem se pogodil za križev pot za župno cerkev v Kamniku, istotako za slikanje 4 stranskih stenskih slik v svetišču: Rojstvo Kristusovo, zadnja večerja, Gospodovo vstajenje in prihod Sv. Duha, dalje štirje evangelisti in štirje cerkveni očetje. Tudi slike na pročelju so istodobne 23). L. 1883. sem slikal križev pot za Šmarjeto na Dolenjskem24). L. 1884. sem prevzel slikanje svetišča v novi župni cerkvi na Boh. Bistrici. Glavna stena nad velikim altarjem predstavlja presv. Trojico in kronanje Marijino; na oboku vero upanje in ljubezen, obočne kape imajo primerno ornamentiko. Ob stenah so v primernih prostorih razpostavljene slike 4 evangelistov, .laneza Krstnika in Krizostoma ter dve sliki Danica, 1871, 251 sporoča, da je naslikal tudi sliki za stranska altarja: Čisto spočetje M. H. in sv. Klorijana in za cerkov sv. Lenarta v trgu oljnato sliko sv. Lenarta. '*) L. 1870. je napravil sliki Brezmadežne in sv. Roka za Kokrico, ž. Pre-doslje. (Lavtižar: Dekanija Kranj, 180.) — L. 1871. je naslikal za pokopališko cerkev v Gornjem gradu oljnato sliko sv. križa in štiri freske: 1. Jezus obudi Jajrovo hčer, 2. Jezus obudi mrtvega mladeniča, 3. sv. Magdalena pri Jezusovem grobu, 4. Jezus se da Magdaleni spoznati. ") I'o dr. Jos. Lesarju: Martin Skubic, str. 29. je slikal križev pot 1. 1871. po l''iihriehu za (J00 gold. Okvire je napravil Matija Ozbič iz Kamnika za 700 gold. '") (Hej tudi Zg. Danico, 1874, 323. ") L. 1870. jo dovršil križev pot za Smartin pri Kranju. (Zg. Danica, 1876, 156.) — () križevem potu v Vodicah piše Zg. Danica, 1878, 101. — To leto je do-gotovil tudi božji grob za Smartin pri Kranju. (Zg. Danica, 1870, str. 166, obširno.) 30) Za Šmarno goro je napravil I. 1877 altarno sliko sv. Klorijana s sig.ia-turo: M. K. 2I) Zg. Danica, 1878, 415. ") Zg. Danica, 1881. — Za Krko jo naslikal tudi sv. Jožefa. 2S) Zg. Danica, 1881, 899. Na kaplaniji je naslikal Dobrega pastirja. ") L. 1883. je dovršil Križev pot za Šmarjeto. (Zg. Danica, 1883, 235.) — L. 1885. poloti jo slikal na mokri omot v svotišču na Šmarni gori štiri evangeliste. (Prof. Anton Koželj.) & iz življenja cerkvenega patrona sv. Nikolaja. Slika na glavni steni je moja lastna kompozicija. L. 1885. je bila cerkev posvečena in pokojni kardinal Missia se je pohvalno izrazil o mojem delu. L. 1885. sem za to cerkev naslikal tudi božji grob. L. 1885. sem naredil dve sliki za stranski altar pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. Tudi slika sv. Krištofa je iz te dobe. L. 1886. sem slikal svetišče župne cerkve v Komendi25). Na oboku je bilo osem slik iz življenja sv Petra. Potres 1. 1895. je to delo uničil. — V tem letu sem v graščini na Križu pri Kamniku2'') osnažil stare freske v biljardni sobi in naslikal božji grob za Šent Vid pri Zatičini. L. 1887. sem delal al tarn 0 sliko sv. Vida za novo župno cerkev v Želimljah. Lastna kompozicija. L. 1887. sem slikal strop v svetišču župne cerkve sv. Jakoba ob Savi in sicer sv. Jakoba v nebeški slavi, po lastni sestavi. Tudi to delo je potres 1. 1895. porušil27). L. 1889. sem slikal strop župne cerkve v Cerkljah na Gorenjskem. Podolgasti, osmerokotni strop sem razdelil v osmero delov in vanje naslikal: Marijino rojstvo, Brezmadežno spočetje, Oznanjenje, Obiskanje, Gospodovo rojstvo, Svečnico, Darovanje, Beg v Kgipet. Slike oklepajo plastični okviri in primerna ornamentika. Na steni je slika sv. Treh kraljev in dvanajstletnega Jezusa v templju. Na oboku ladje je velika slika, ki uprizarja Marijino kronanje; lastna sestava28). L. 1890. sem poslikal dekanijsko cerkev v Ribnici29) z romansko ornamentiko. Nad stranskim Sitarjem M. B. sem naslikal sv. Uršulo z devicami v nebeški slavi; na nasprotni strani pa sv. Frančiška Serafin-skega s prvaki tretjega reda, po lastni sestavi. Tudi slike nad spoved-nicama sta moje delo30). ") /.g. Danica, 1880, 341 in Slovan, 1SS7, 868, kjer Andrej Mojač obliniO popisuje teh osem fresk, štiri večjo in 4 ovalno poleg Boga Očeta v središču. Nasproti prižnice jo naslikal 5 m visoko sliko: Sv. 1'otra križajo. — Za Komendo je napravil tudi Križov pot in Immaculato v lepili, jasnih barvah. M) Na kriškem gradu pri Komendi jo slikal 1. 1731. Josip Mayr v biljardni sobani boj pri Sisku 1. 1608. (Argo, II, 111.) J1) L. 1888. je obnovil sv. Krištofa na Žalah nad Kamnikom. Veliko fresko je prej naslikal Franc Jolovšek. Isto leto jo Koželj slikal na Žalah tudi kapelico. 3S) Dolo jo stalo 4000 gold. Iv. l.avrončič: Zgodovina cerkljanske fare, str. .r),'t. Za podružnico na Zgornjem Merniku jo naslikal Dobrega pastirja in štiri evangeliste. 29) Po nasvetu dekana Martina Skubica jo umetnik naslikal štiri podobe in sicer dve nad stranskima nltarjoma, dve, nad spovednicama v povprečni ladji. Misel za podobe sta dali dve najbolj razširjeni bratovščini v župniji in spovednici. Sliko so: 1. sv. Uršula v slavi (5 X 3 m), 2. sv. Frančišek Sorafski v nebeški slavi s svetniki njegovih treh rodov (5X3 m), .'(. Izgubljeni sin, t. sv. Magdalena v Simonovi hiši kleči pred Jezusom (obe A 2 5 X 2 m). Prvi dve je sam komponiral, drugi dve jo posnel po Schnorru. (Dr. .los. Lesar: Martin Skuhic, str. 29, 30.) 30) L. 1890. Kapelico pred cerkvijo na Jezici. Barvo so prav prikupne. Malo je pri nas tako ličnih kapelic. L. 1891. sem slikal kapelo žalostne M. B. na Malem gradu v Kamniku. L. 1892. sem naslikal božji grob za Srednjo vas v Bohinju. Isto leto sem preslikal ondi tudi prezbiterij, in sicer na stropu s 4 evangelisti, ob strani s slikami iz življenja sv. Martina. Tudi altarna slika sv. Martina je moje delo 31). L. 1893. sem naslikal božji grob za Kovor. To leto sem se pogodil za križev pot v Dobrepoljah in ga dovršil 1. 1894. L. 1893. sem poslikal vso župno cerkev v Gorjah, in sicer sem uprizoril na stropu v svetišču češčenje božjega Jagnjeta in nekaj pred-podob iz starega zakona, ob strani pa zadnjo večerjo, naposled v ladji veseli del sv. rožnega venca. Oznanjenje M. D. je moja lastna sestava, istotako kronanja M. D. na oboku ladje32). V 1. 1893. —1896. sem napravil 4 križeve pote za župne cerkve na Jezici, v Zapogah, v Stopičah in pri Sv. Gregorju. L. 1896/7. sem poslikal vso gotiško cerkev v Šent Rupertu 33) na Dolenjskem. Rebraste oboke sem okrasil s stiliziranimi cvetkami; v sredi ladje sem na oboku naslikal 4 angele, predstavljajoče pevce. Stena nad stranskim altarjem je okrašena s sliko Marijinega Oznanjenja in sv. Družine. L. 1898. sem slikal križev pot za župno cerkev v Praprotnem v senjski škofiji. L. 1900. sem izdelal nov božji grob za Ribno pri Bledu. — To leto sem bil v Rimu, Klorenci, v Benetkah. Vse znamenitosti po Vatikanu in drugod sem si ogledal. Ko sem se povrnil domov, sem se drugič lotil slikanja kapelic34) na potu proti Kalvariji v Kamniku35). L. 1901. sem ornanientalno preslikal prezbiterij v Novem mestu. L. 1902. sem slikal križev pot za župno cerkev v Smartnem v Tuhinju in potem frančiškansko cerkev v Novem mestu. Uprizoril sem v ladji: Marijo z Jezuščkom v naročju kot zavetnico Tretjega reda. Ob straneh ladje sem prcdočil: sv. Družino, sv. Frančiška, ko prejema rane, sv. Antona, ko govori ribani; pred pevskim koroni angele s harpami in z napisi. L. 1903. sem poslikal vse tri ladje v župni cerkvi v Trebnjem. Na Stropu so polja poslikana s primerno ornainentiko. Sredi ladje sem v 4 3I) Pri Sv. Janezu na Bohinjskem jezeru je naslikal sv. KriSlofa 1. 1892. (Por. prof. Anion Koželj.) 31) b. 1891. je naslikal pet fresk na kapelico v Stahovici pri Kamniku: 1. BV. Primož in Kelioijan in nad njima M. H., 2. sv. Marjeta kortonska, '.i. sv. Lenaril, 4. Bog oče, 5. JezUB na križu. Kakor kaže napis je bila kapelica postavljena že I. 1749. 31) L. 1890. je preslikal svetišče, 1. 1897 ladjo. (Ivan Steklasa: Zgodovina župnije Šcnl Rupert na Dolotijskom. Str. 188.) 3') Ko je slikal prvič te kapelice I. 1888., mu je nasvetoval okrajni zdravnik dr. (lauster, naj rabi za rdečo barvo cinober. To jo storil. ('inobor pa je počrnel in slike so postale smešne. Zato jih jo bilo treba popraviti. (Sporočil prof. Anton Koželj.) ") L. 1900. jo dovršil sliko sv. križa za šontrupertsko podružnico na Cir-Diku. (Ivan Steklasa, 1. c, 288.) polja uvrstil štiri ovalne slike. Pri krstnem kamnu sem naslikal krst v Jordanu. Še to leto sem slikal križev pot za župno cerkev v Leskovcu, 1. 1904. pa za župno cerkev v Vidmu na Štajerskem. L. 1904. sem v župni cerkvi v Trebnjem poslikal še prezbiterij. Na stropu sem upodobil: kronanje Marijino in štiri evangeliste, na stranskih stenah pa še štiri slike. L. 1905. sem slikal svetišče župne cerkve na Homcu. Na stropu sem predočil Marijino kronanje in štiri evangeliste, ob straneh Marijino življenje. L. 1906. sem poslikal svetišče v Zgornjem Tuhinju. Na stropu sem uprizoril Marijino kronanje, ob steni Marijino rojstvo. L. 1907. sem slikal ladjo župne cerkve v Zapogah, jeseni svetišče župne cerkve v Vodicah. Na stropu je glavna slika: Bog Oče z angeli, v obočnih kopah pa: vera, upanje in ljubezen ter 2 pojoča angela. L. 1908. sem slikal ladjo župne cerkve na Šutni v Kamniku; na oboku: Brezmadežno, sv. Trojico z angeli; nad koroni: pevajoči zbor angelov, v lunetah ob straneh 6 prizorov iz življenja Marijinega. Delo sem dovršil 1. 1909. in potem odšel v Vodice, da bi poslikal še ladjo župne cerkve. Na pročelju oboka sem uprizoril Marijo z .lezuščkom, nad pevskim korom sem postavil kralja Davida, njemu nasproti sv. Cecilijo ter šest pevajočih angelov. L. 1910. sem naslikal božji grob za župno cerkev v Trnovem na Notranjskem; I. 1911. križev pot za Šent Rupert3*) na Dolenjskem. To leto sem pričel slikati svetišče župne cerkve v Komendi. Na oboku so 4 slike iz življenja sv. Petra, ob straneh pri oknih so vse v polukrogih 4 slike iz življenja apostolov. Slika na oboku: Jezus izroča Petru višjo cerkveno oblast, je moja sestava. Obočne pasove krasi ornamentika, li-zene so kamenite barve. L. 1912. sem v imenovani cerkvi poslikal ladjo. Obočna slika predstavlja sv. Trojico z Marijo; nad njimi sv. Peter, sv. Pavel, sv. Jožef in sv. Janez Krstnik, vsak z angelom, ki drži znak mu-čeništva; pod njimi cerkev, v katero se zaganjajo viharji. Slika, ki je 8 metrov dolga in toliko široka, je moja lastna kompozicija. Ob straneh pod obokom sta ovalni sliki: sv. Klemen, papež in mučenik in sv. Boštjan. Obočno polje krasi renesanska ornamentika, ki se ponavlja v kapelah. Jeseni 1. 1912. sem pričel slikati kupolo ladje župne cerkve ua Homcu. Obok kupole sem moral natančno somerno razdeliti v posamezna polja, nato sem začel slikati okvire. Delo je bilo jako mučno, ker ni bilo nič dnevne svetlobe; vedno sem rabil luč. Po zimi tega leta sem slikal božji grob za Vodice. Spomladi 1. 1913. sem pričel zopet s slikanjem v kupoli na Homcu. Posamezne slike so 6V2 WI visoke in 4V2 m široke ter predstavljajo: Svečnico, sv. Družino, sv. Tri kralje. Glavna slika na pročelju kupole kaže Mater milosti s skupino romarjev v narodnih nošah. V medaljone 3») Ivan Steklasa, 1. c, 181. sem razvrstil: sv. Frančiška Ser., sv. Sanislava, sv. Cirila in Metoda, sv. Mohorja in Fortunata. Prostor med medaljoni izpolnjuje ornamentika. L. 1914. sem slikal križev pot za podružno cerkev v Šinkovem turnu pri Vodicah37), 1. 1916. pa Marijo, kraljico sv. rožnega vejica za Mošnje" 38). _ S tem se konča njegov rokopis. Zadnji čas je slikal najrajši jine in vedno je pravil, da jih poleti 1917. še mnogo napravi. Bog pa je sklenil drugače. Napadla ga je pljučnica. Moči so ga jele precej prve dni bolezni zapuščati; slikarstvo ga je še vedno zanimalo. Še predzadnji večer pred smrtjo mu je dajal zdravnik upanje, da se pozdravi, kar ga je zelo potolažilo. Tretji dan bolezni se mu je stanje olajšalo. Takoj je vstal in odšel v delavnico pogledat svoje slike. Drugi dan je hotel zopet tja iti, pa se je takoj povrnil, ker je bil že preveč slab. Prej ni bilo dne, da bi ne bil prebil v svoji delavnici par ur med svojimi slikami in knjigami; tam se je počutil najsrečnejšega. Po kratki bolezni je izdihnil svojo blago dušo 26. februarja 1917. SABÖ1A ČITALNICA y KRANJU. Koželjevemu življenjepisu moramo pridati še nekoliko dostavkov. Slikar Matija Koželj se je oženil v Kamniku 10. februarja 1868. z Marijo Hudobivnik, hčerjo cerkvenika na Žalah v Kamniku. Seznanila sta se, ko je Koželj slikal na Kalvariji in je cerkvenikova hčerka prihajala gledat njegovo delo. Koželjevo smrt je objokovalo šest otrok: Marija, omožena Sicher], soproga železniškega postajnega načelnika v Trzinu in pošt a ri ca; Anton, c. kr. realčni profesor v Ljubljani, slikar in ilustrator; Ivan, trgovski potnik; Jožef, kaplan, Maks, akadeniični in zlasti pokrajinski slikar; Bogomira, ki je še na domu in nam je preskrbela slikarjevo avtobiografijo z raznimi pojasnili. 31) L. 1914. je posilita] na mokri omet dvoje znamenj na Križu pri Komendi, last kriškega barona Otona Abfaltrerna. Blagoslovili so ji zadnjo nedeljo v septembru. Prvo znamenje na polju obsega slike: Kraljico angelov, ob straneh pa Buta na Bocovi njivi in Gospodovi učenci smukajo klasje. Slike drugega znamenja ob deželni cesti uprizarjajo: rojstvo, smrt in vnebohod Gospodov. (Domoljub, 1914, 067.) M) Poleg naštetih slik naj še omenim fresko na slavoloku frančiškanske cerkve v Kamniku: sliko Jezusovega in Marijinega srca v Mengšu; Brezmadežna "i dve sliki za postni čas (Jezusa bičajo, Jezusa kronajo); M. D. sv. rožnega venca za Tu niče, kjer je tudi obnovil Potočnikovo fresko sv. Izidorja in sv. Justa; oljnato s'iko za vol. altar na Cešnjicah: Škapulirsko M. B. Za kapelico božjega groba na Žalah je naslikal oljnato sliko Gospodovega vstajenja. Ta slika je dala pesniku Antonu Medvedu povod za umetnostno črtico: „Surroxit Dominus vere!" (Gospod je resnično vstal!), ki jo jo v bogoslovnem pisateljskem društvu v Ljubljani 16. oktobra 1KHH. prečita! njegov drug, ker se pesnik ni mogel seje osebno udeležiti, kajti bival je tisto leto v samostanu gg. lazarislov. Spis je bil znauslvono-lepo-«lovon. Popisujoč sliko Vstajenja jo vpletal vmes umetniško nazore po Lessingu. Ta spis menda ni nikdar i/.šol. I o Koželj se je v rani mladosti vnel za slikarstvo. Culi smo, kako ga je navdušil prvi obisk ljubljanskega mesta in lepe stolnice, ko je šel k sv. birmi; kako je z veseljem hodil z materjo na Skaručino in Šmarno goro; kako je bistro povsod opazoval slike in kipe. Duša se mu je napolnila teh podob in je zahrepenela, da bi vidno izrazila pridobljene vtiske. Zato je risal in slikal, da bi si dušne slike dalj časa ohranil. Vadil se je v risanju sam; poslušal sodbo očetovo in drugih naklonjenih mu mož; vežbal se je dalje na ljubljanski realki; iskal je stika z boljšimi slikarji, na pr. s Karingerjem in Ivanom Wolfom, da bi se čimbolje izuril. Tako je dozoreval in se usposobil za cerkvenega slikarja. Čudovita je bila njegova marljivost in vztrajnost. Koliko del je ustvaril v pol-stoletni dobi! Že samih kri-ževih potov je do dvajset, torej 280 slik. Koliko truda ga je to stalo! In poglejmo njegove freske! Ali jih je kateri domačih slikarjev toliko napravil? Slikal je na mokri omet, na pr. v Kamniku na Kalvariji (1863, 1000), v župni cerkvi 1881, na Žalah, na Malem gradu 1891.; na .ležici 1865., na Žalostni gori pri Mokronogu 1805., pri sv. Trojici nad Vrhniko 1869., v pokopališki cerkvi v Gornjem gradu 1871, na Bohinjski Bistrici 1884, na Šmarni gori 1885, v Ko- Ko/.elj v poslednji dobi. mendi 1886 in 1911, pri Sv. Jakobu ob Savi 1887, v Cerkljah pri Kranju 1889, v Ribnici 1890, v Srednji vasi v Bohinju 1892, v Gorjah 1893, v Šent Kupertu 1896/7, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu 1901, pri frančiškanih v Novem mestu 1902, v Trebnjem 1903/4, na Homcu 1905 in 1912 3; v Zgornjem Tuhinju 1906, v Vodicah 1907/9, v Zapogah 1907, v Kamniku 1908/9. Prezreti poleg leb fresk ne smemo še raznih kapelic in znamenj. Koliko telesnega in dušnega napora je v teh delih! Pri Koželju je značilno, da pokrajinskih slik ni slikal kar pod milim nebom z barvami, ampak da si je zunaj napravil lo risbo in zaznamoval barve, doma pa je sliko v barvah izvršil. Pokrajinsko slikarstvo ga je vedno veselilo, čeprav se mu je mogel le redkoma posvetiti. Čim starši je bil, tem večje nagnjenje je imel do te panoge slikarstva. Ali so ga na to nagibali spomini na mladost, ko sta s Karingerjem slikala ljubljansko okolico, ali okolnost, da se je sin Maks posvetil skoro izključno tej stroki? Bodi kakorkoli, istina je, da je še zadnje dni pred smrtjo sklenil, da hoče o toplejšem času naslikati še marsikatero pokrajino. Kjerkoli je imel v svojem življenju kako večje delo, povsodi je skušal dotično pokrajino naslikati. Ko je slikal v Bohinju, je napravil dve pokrajinski sliki s Črne prsti, Vrata, izvirek Bohinjske Bistrice; na slikal je tri jezera Bohinjsko, Blejsko in Belopeško, dalje Kamnik, Triglav, Grintovec39) itd. Župnik Janko Petrič pri sv. Petru v Ljubljani ima njegovo sliko, ki nosi na lesenem okviru napis: „Pogled na cerkljansko faro s stolpa podružne cerkve na Spodnjem Brniku. Po naravi risal in slikal M. Koželj 1. 1899." S svinčnikom je pripisano: „Ta pokrajina kaže čas v začetku meseca septembra; solnce se je nagnilo proti zahodu." Za svoje samostojne kompozicije se je Koželj vestno pripravljal. Risal je osnutke, posameznosti in skupine. Mnogo njegovih načrtov in celo šolskih risb in vaj hranijo njegovi domači. Med Koželjevimi cerkvenimi slikami je mnogo kopij; včasih v posameznih delih, včasih v celoti. Kiihrichov križev pot je čestokrat posnel. Mnogo podob je povzel po Schnorru pa tudi po drugih starejših mojstrih. Nekaj slik je sam sestavil, kakor omenja v svojem življenjepisu. Škoda, da Koželj v najboljših letih ni imel nobenega mentorja, ki bi ga vzbujal, opozarjal, dvigal. Kaj bi se dalo iz te marljive, vztrajne, po napredku koprneče duše vzgojiti! Ker pa je le sam hodil po trnjevein potu svojega slikarskega poklica, ni čuda, da je kretal le po uglajenih tirih, da se je le redkoma vzpel na stermejša pota in da se v njegovem stvarjanju komaj pozna napredek. Ali niso freske pri Sv. Trojici nad Vrhniko iz 1. 18(59. boljše od vodiških, ki so nastale 40 let pozneje? Izmed barv je Koželju ugajala posebno okra. Nekdo ga je zato imenoval „der Ockerinaler". Ko je delal v Bohinju, je našel kraj, kjer se ta barva dobiva. Ker je tudi Valentin Mencinger rabil to barvo, ki je pri nas drugje ni lahko najti, je bil prepričan, da je bil Mencinger iz Bohinja, čeprav mu drugi podatki niso bili znani. In res je bil Mencinger rojen v Bohinju 1. 1702., kakor spričuje krstna matica v Srednji vasi. Kljub temu, da je bil Koželj v svojih računih silno skromen, je vendar vsled svoje marljivosti in varčnosti lahko izhajal, si kupil lastno ") V Slovanu, 1HH7, str. itCl, piše A. Mejne: „I'rcdlansko leto za svojega bivanja v Bohinju in na Bledu si je pridobil ta slikar tudi mnogo pokrajinskih risarij iz oudotne predivne okolice ter ob priliki pokazal tudi nekatere dotične kartone, iz katerih je sijala njemu že urojona risarska natančnost in trudoljubivosl." O Koželjevih slikah sodi: „Vso knžo ugibičnost, natančnost in mehkoto njego-»jogovega čopiča". hišo, preskrbel vso svojo rodbino in ostal čvrst do svoje starosti. Ko ga je kratka bolezen vzela, se je poslovil od nas skoro zadnji freskist in cerkveni slikar. Ali bo dobil kaj dobrih naslednikov? Nov prispevek o Čopu. Objavlja AVGUST ŽIGON. Dognati nam je mogoče slednjič problem srečno do konca, dolgoletni problem našega raziskovanja; tisti problem namreč, ki je nastal 1. 1903 v Zborniku Matice Slovenske, in ki mu je pomagala potem, sedem let kesneje, Carniola 1. 1910 za korak dalje. Po nadaljnjih spet sedmih letih pa mu pomagaj zdaj tu do končnega zaključka! I. Stvar je bila namreč ta: V posesti pokojnega svetnika Emila Gut-manna se nam je pojavila v Gorici nekaka zbirka Čopovih lastnoročnih pisem odn. fragmentov in konceptov za pisma, vsega vkup devet kosov, ki so prišli v Gutmannove roke iz posmrtne zapuščine njegovega osebnega prijatelja Levstika. Ta izvor listin ini je pokojni Gutmann večkrat in ponovno izpričal, a češ, da pa ne ve, odkod jih je dobil Levstik sam, ter da jih zato hrani v svoji posesti, ker o prejšnjem lastniku da nima ni slutnje. Rokopisi le zbirke imajo, kos za kosom, pa vsak s svinčnikom v zgornjem desnem voglu svoje prve strani po svojo črko iz slovenske abecede gaji06, ki dajo (kakor sem to že v Zborniku M. SI. 1. 1903 na str. 154 zapisal) — vse vkup naslednjo nepopolno abecedno vrsto: (a), b, c, č, d, e, (f, g, h,) i, j, k, (1), m, .... ker oklenjenih črk v Gutinannovi zbirki ni! Domnevati je dala ta vrsta črk, da je pač nekoč zbirka štela vsaj toliko številk, kolikor je črk od a do m: vsega vkup 14, — pet listin potemtakem več kakor jih je našel in ohranil Gutmann. In sodil sem takrat, da je to abecedno štetje v zbirki najbrže Levstikovo, ter da je Levstik imel resnično nekoč vsaj vrsto a do m vso pred sabo. In zastavil sem dokaz, da so prišli ti rokopisi Čopovi iz Čopove zapuščine (vsled nakupa od Čopovih dedičev) v Kastelčevo last; iz Kaslelčevih rok da poleni kot zanemarjeni papirji v ljubljansko licejko; iz licejke pa slednjič v Levstikovo uporabo. Ostali da so končno vsled nepričakovane smrti Levstikove v njegovi posmrtni ostalini, kjer jih je našel vse založene kot upravitelj zapuščine Levstikove pokojni K. Gutmann. Gutmanna je ta dokaz preveril. 1) — In vrnil je Gutmann ') Posebej, ko je imel in hranil še skupni ovoj k lom pismom, ki ga pa nioni I. 1908 ni pokazal z listi vred, pač ker so mu ni zdel nič važnega, ampak osebno sam o božiču 1. 1904 zbirko z ovojem vred spet ljubljanski lic. biblioteki, kjer je odtedaj pod: MS 389. Taka je bila situacija vse do 1. 1910; pa ti zasledim tega leta med drugimi papirji Čopovimi, ki jih še hrani ista knjižnica, (dne 15./IV.) štiri nove rokopise, vse same lastnoročne Čopove koncepte in odlomke pisem, in vse z enako signaturo kakor jo ima Gutmannova zbirka! Bile so to črke: f, g, h, 1, — prav one torej, ki so Gutmannu manjkale. Potrdilo je to dejstvo pravilnost dokaza v Zborniku M. SI. V., ter potrdilo zatorej nadalje, da je E. Gutmann vrnil svojo zbirko iz Levstikove zapuščine — pravemu lastniku; literarno pa nam je izpopolnila ta najdba črto od /; do m: vso torej do same črke a.2) Ostali sta 1. 1910 le še dve vprašanji: 1.) kaj in kje — a? 2.) ali morda kedaj sploh še kaj več, kot le do ohranjenega nam m v zbirki? In danes imamo tu končno — odgovor v rokah! 1.) Pod signaturo 23627, signirano še s staro Kastelčevo roko, je v ljubljanski licejki izvod znanega obsmrtnega lista Prešernovega iz 1. 1849. In sam sebi nisem hotel verjeti, ko sem zasledil letos nad to pa še drugo signaturo tam zgorej v desnem voglu na vnanji strani: s svinčnikom ter z Levstikovo roko — drobno črko a. To torej tista težava! To torej — končna rešitev tolikoletnega iskanja in ugibanja našega! To torej — tolika svetinja Levstiku? Ne kak Čopov rokopis kakor vsi ostali kosi, ampak — neka tiskovina! A kar že kosi /, g, h, /, potrjuje nam zdaj torej spet tudi a: Levstik je imel Gutmannove črke izposojene iz ljubljanske knjižnice! Toda izposojenih ni imel doma vseh, ampak le nekaj, le 9 kosov vse zbirke, pet pa (a, f, g, h, 1) jih je ostalo na svojem prvotnem mestu do dandanes, — nam za dobrodošlo, objektivno potrdilo izkopani resnici. Našel je Levstik kot skriptor licejke (I. 1873) rokopisne kose te adoemske zbirke pozabljene med nesignirano ter že zavrženo, iz biblioteke takrat izločeno ker češ da nepopolno ter deteklno šaro, izbrskal jih, zbral jih ter rešil sebi in nam, dodal jim še s Kastelčevo roko signirani ter že ustavljeni tisk iz ljublj. licejke pod črko a, pa signiral si jih o n sam sebi — in Leven z abecednimi znaki do črke m!3) le nebistveno postranski privesek; ovoj, ki ima kot naslov na prvi strani (dasi že gnjico, pa vendar nedvojbeno da) s Kastelčevo roko napis s svinčnikom: Čops M. Briefe kar potrjujo prvo točko mojega dokaza, lo da jo v toliko korigira, da niso prišli ti listi kot zanemarjeni papirji v licejko, ampak da jih jo Kastelee lepo zbral ter jih ovil s posebnim ovojem, a potem pustil biblioteki. 3) Camiola 1910, str. 214-221. 3) 1'rim. tu poročilo iz 1. 1874 v goriški „Soči", kjer nam je Kr. Leveč ohranil vest o vzroku, zakaj so je nameravani »Prešernov album'1 zakasnil preko določenega leta 1872: „V Ljubljani, 5. Jan. |Izv. dop.].....(J. Levstik — je namreč prevzel nalogo, naslikati vse literarno gibanje v Preširnovi dobi; lo delo bi bil 'udi do pravega časa izvršil, o našel jo v lom, ko je sestavek pisal, v lieoalni bi- 2.) Da pa res le do m, ta fakt nam izpričuje — ultima ratio! — pokojni Fr. Leveč. V svoji „Prešernovi mapi" nam je namreč skrbno ohranil svoj lastni svojeročni prepis vse te Levstikove zbirke, — prepis naslednjih, tako-le signiranih ter še dandanes tako-le kronološko urejenih kosov: Plavi Črni: Levstik: Vladimir Leveč: znaki: £em6etgf 10. 2(pril 1824. g ? 1) Zupanu | alt Prešernu a Seulberg, 27. 10&r 1825. / TOctclfo. 2) f1lf2 [Brez dneva: o Vodniku &c.]. e i\e2 Kopitar 3) b SoiDad), 21. Jaener 1830. č Kopitar 4) c Soibad), 16. May 1830. d Kopitar 5) Satbud), 23. 3unt) 1831. m Kopitar 6) d Saibad), 15. 106r 1832. b ne Kopitarju 7) morda Šafariku ? | Leveč Suibad), Dftcijouutag Madpii. 1833. i Kopitar 8) e Snibad), 2. 3fla« 1833. c Kopitar 9) Snibad), 12. 9Kot) 1833. jjji 10) Saibnd), 17. gnili) 1833. k Kopitar 11) [Brez dneva: o Mickiewiczu]. // 12) Komu in keil a j/■ [Brez dneva: o slov. metriki]. / Šafariku. 13) quandv? Prešernov smrtni list 8./II. 184!). a 14) Ta Levčeva zbirka, nam tu naravnost dragocen dokument, — izpričuje torej: vrsta listin se pričenja z a, ter se končuje z m, prav kakor so nam to doslej pričali že originali sami. A kar je tu novi prispevek, je to-le dejstvo: da preko m tudi v Levčevih prepisih ni nobene nadaljnje črke več, kakor je ni v originalih samih, da se torej zbirka listin tu in tam jenja z isto črko m\ Ali ne priča to soglašanje obeh zbirk, da kakor ne Levčevi prepisi, nastali po originalih, tako tudi originali sami, kar jih je imel nekoč Levstik, — ne preko signaturo »*? Poslednje odprto vpraSanje je torej dobilo tu svoj končni odgovor : zbirka Levčevih prepisov nam izpričuje kakor zbirka originalov kot poslednji kos — črko m; dokaz so nam vsled tega Levčevi prepisi, da tudi za njegovih, Levčevih dni ni zbirka Bezala — preko črke m, ampak da je imel tudi on, Pr. Leveč, kot zadnji kos zbirke Levstikove — črko m v rokah; in na podlagi tega dejstva nam Levčevi prepisi omogočajo trdni sklep, da nam izmed izvirnikov ni Levstik izgubil ničesar, ampak da so se nam ohranili vsi kosi, kar si jih je bil zbral ter jih sploh kedaj imel sam pred sabo v svoji zbirki a — m! blijoteki mnogo do sedaj še nigder porabljenih in nikomur znanih Preširnovih pisem, in pisem Preširnovih prijateljev, kakor: Andreja Smoleta, grašeaka Hude/.«, Matije (Jopa in drugih. I'oleg loga jo tudi g. De/.man, custos ljubljanskega muzeja, g. Levstiku blagodušno prepustil vso bogato Proširnovo zapuščino, kar jo muzej hrani, da jo pri svojem spisu porabi." (Soča IV.: 8./1. 1874. [štev. 2.] - Slovenski Narod 13./1. 1874. [štev. 9.]; Kr. Lovec, takrat suplont v Gorici, je bil o božičnih počitnicah 1. 1873 v Ljubljani, lor je izvedel iz pogovora z Levstikom samim o dogodku ter vzroku zakosnitve nameravanega životopisa Prešernovega: pa je takoj po svoji vrnitvi v Gorico lo literarno vest objavil v svoji „Soči" ter nam s tem ohranil dragocen podatek I Ii. In zoper ta rezultat nam tudi tisti dve mesti iz „Zvona" 1879, ki sta bili 1. 1903 v Zborniku M. SI. V. na str. 153 še nekak ugovor zoper popolnost zbirke, nista dandanes tu nikak argument več! In sicer kateri dve mesti ? 1. ) Na str. 68 Stritarjevega „Zvona" 1879 — Levčev stavek: „V rokah imam pisma Čopova, v katerih pripoveduje Kopitarju, da je Kastelec Kranjske Čebelice dal tiskati 1200 knjižic ne zato, da bi je toliko prodal, nego ker vsi mislijo, da je bo duhovščina mnogo požgala." A takega besedila ni nikjer v doslej nam znanih pismih Čopovih! Ali se nam ni torej vendarle tu katero izgubilo? 2. ) Na str. 226 istega „Zvona" (1879) — naslednji Levčev citat iz Kopitarjevega pisma Šafariku, ki v njem sodi dne 8./VII. 1831 Kopitar o Čopovi slovstveni zgodovini tako-le: „Es sind herrliche Beiträge und ich zweifle, ob Sie sonst woher eine (!) so brave Vorarbeit erhalten können. Čop ist ein milder Recensent und von extensivem Vergleichw/i^sgesichts-kreis." Toda, odkod ima Leveč ta citat svoj 1. 1879, ko je dotično Kopitarjevo pismo objavil prvič šele 1. 1899 Zbornik M. SI. I. na str. 109? Ali je imel Leveč v gorenji zbirki nekoč morda vendarle še kak vir, ki se ni nam ohranil? Odgovor k točki 1.): Prvo izmed teh dveh mest, ki sta le dozdevno ugovor zoper popolnost gorenje zbirke, je neka pomota Levčeva, ki je zmotno v svojem navedenem stavku citiral kot vir neka Čopova pisma Kopitarju, namestil znanega pisma Prešernovega Čclakovskemu z dne 29. aprila 1833! V tem listu svojem pa ne poroča Prešeren pravzaprav o natisku Kranjfke Zhbelize, ampak o Smoletovi zbirki narodnih pesmi slovenskih, ki da bi jih radi dali natisnili v Pragi, ker v Ljubljani da bi jih ne dopustila — prestroga cenzura. In tu dostavlja Prešeren : „ . . . Die Auflage müßte wenigstens zwölfhundert Exemplare betragen, indem wir darauf gefaßt sein müßen, dass unsere Geistlichkeit einige davon verbrennen werde, wie sie es theilweise mit der Zhebeliza thut."4) Izšlo je pri nas to pismo v tisku resda šele 1. 1882 v L j. Zvonu (na str. 49—53), kjer ga je objavil prav Pr. Leveč sam. Vendar pa vemo, da ga je Fr. Leveč že leta 1879 poznal, kakor tudi ono drugo Prešernovo Čclakovskemu z dne 22. avgusta 1836, ki mu je ž njim vred bil poslal poet svoj novi „Kerft per ,Savizi". Obedve pismi omenja namreč Pr. Lovec že v svojem članku o Prešernu v „Zvonu" 1. 1879, in sicer prvo na str. 38, drugo pa na str. 39, kjer se mu je primerila spet druga pomota, da je prenesel v Prešernov list z dne 22. VIII. 1836, kar piše Pre&eren Čelakovskemu pa že 29. IV. 1833: zadevo o natisku „slovenskih narodnih pesmi, katerih hoče Smole 6—7 pol na svetlo dati, a zaradi upora in kovarstva ,unserer jansenistischen Obsouranten' lo v Ljubljani ') Lj. Zvon 1882, str. 52. nikakor ni možno".') Kakor je Fr. Leveč sicer v svojem delu točen, se je pa tu zmotil ob istem Prešernovem pismu, da, ob istem Prešernovem besedilu dvakrat: da je enkrat prenesel, kar je pisal Prešeren, v Čopovo pismo; in da je drugič prenesel v Prešernovo pismo z dne 22. VIII. 1836, kar je pisal Prešeren že tri leta prej: 29. IV. 1833. Odkod in kako ta pomota, pa je težavno ugotoviti. Imel pa je Fr. Leveč tudi te dve Prešernovi pismi prav kakor Čopove rokopise iz istega vira: — iz rok Levstikovih. „Ta dva lista je g. Pa-tera našel v Češkem muzeji, a v Ljubljano prepisana prinesel pokojni Aleksander Aleksandrovič Kotljarevski 1874. leta g. Levstiku, s čegar dovoljenjem sta tukaj natisnena." Tako nam poroča sam Fr. Leveč v Lj. Zvonu 1882/49 v uvodu k objavi označenih dveh Prešernovih pisem.*) Toda v „Dostavku" na str. 112 in 113 istega letnika pa nam je sam popravil po podatkih iz Prage, da teh pisem Prešernovih ni našel Patera, a najbrže tudi ne Kotljarevskij v češkem muzeju, ampak ta domnevno pri sinu Čelakovskega; Prešernovih izvirnikov vsaj sedaj da ni v češkem muzeju, a tudi zapiska ne nikjer, da bi jih bil tu kedaj bral Kotlja- 5) Prešeren 29. IV. 18311 (Lj. Zvon 1882/52): „Den Dienst, den Sie dadurch der krainischen Literatur erweisen würden, wäre um zo wesentlicher, als der Opposition unserer jansenistischen Obscuranlen auf keine andere Art heizukommen ist, als dass man ihr zeigt, dass sie ganz vergebens sei " — K Smoletovi zbirki slov. nar. pesmi prim.: Illyr. Blatt, 1. Aug. 1823, Nr. 31, pg. 121 (članek: „Bin kleiner Versuch in krainerischen Volksliedern1', s podpisi M. C. in J., ki predlaga, naj se napravi zbirko slov. nar. pesmi). In tu bereš: „Kine hier in Vorschlag gebrachte Sammlung krai nischer Volkslieder könnte leicht und bald durch zwey auf einen Kndzweck hinwirkende Mittel zu Stande kommen: nahmlich 1) durch eine kritische Auflesung, Auswahl und Verbesserung mehrerer bereits im Lande umher schallender (iesiinge*); 2) durch verschiedene, jedoch non invitA MinervA neu verfaßte Heytriige." K zvezdici ob točki 1.) pa pod črto opomba o A. Smoletu: *) (Sine riil)iiilid)c Unternehmung, lueldje bereit* buvd) längere yeit einen aiijebiilidjen, beit Hkrbieitfteit betf uortrejflidjeit jdjottlaubijdjcn Btacpecfon itad)eijeniben jungen fraiuifdjru jßatdotett in SJnibnd) bejdjäftiget. Seine lßefd)cibeut)eit erlaube ti, eiuftroeilrn nur bie flu [angSbudjjtabcn [eind (djotl jeUt, unb in bie ^ufuuft geiuifs itodj mehr vereljrlidjen Uiiit). meni hieljev JU [ejfeu. — Sie ftttb A. S. [Deset let za tem — pa Prešernovo pismo (I. 1833) Celnkovskemu o natisku Smoletovo zbirke!) 6) Slov. Narod 1874 (9. maja, štev. 105): Tujci 0. in 7. maja. Europa: Kotljarevski iz Rima. - Laib. Zeitung 1874 (9. Mai, Nr. 105, pg. 744): Wugefoninieue grembe. Am 8. Mai. Hotel Kuropa: Jti>tljiHiU)«ro, s4kofe[fur. »tont. (Bil jo torej Kotljarevski 1. 1874 nekako dne 7. in 8. maja v Ljubljani, in sicer na poli ali iz Kima ali v Kim. V Levstikovi korespondenci ni nobenega pisma njegovega, ampak le ena sama vizitka brez dneva in kraja, z naslednjim dopisom: „Dem theuren Freund, I 1). Herrn Fr. Levstik, Bibliothekar | dos Lyceum zu Laibach in Krain | Alexandre Kolljarewsky docteur en - lettres, professeur de p/iilolof/ie slave ii /' lliiioersih' de Kieff. I schickt seinen freundlichen (iruss und bittet Ihn dorn Herrn II. KempIT, Bibliothekar aus Upaala mit Beistand entgegen zu kommen — Grüssen Sie Jurčič in meinem Namen I") revskij; če so pa bili vendarle, kakor je pripovedoval Kotljarevskij, Levstiku res kedaj v češkem muzeju, da so najbrže šli na Rusko.7) Odgovor k točki 2.): Drugo izmed navedenih dveh mest Levčevih, citat o Čopu iz Kopitarjevega pisma z dne 8. VII. 1831, pa je prevzel 1. 1879 Fr. Leveč iz istega vira, odkoder sta ga leto pozneje J. Marn8) ter J. Navratil9): iz Jirečkovega predgovora k Šafafikovi knjigi „Geschichte der südslawischen Literatur. L", ki jo je bil iz Safafikove rokopisne ostaline založil Friedrich Tempsky v Pragi že — leta 1864. .los. Jireček je bil prvi, ki je iz literarne korespondence Safafikove povzel omenjeni odlomek Kopitarjev ter ga objavil v predgovoru navedene knjige na str. IV., in sicer v naslednjem odstavku tako-le: Die wichtigste Quelle jedoch, welche Šafafik zu Gebote stand, waren Nachrichten des Humanitäts-Professors und späteren Bibliothekars in Laibach, Mathias Čop (Zhöp). Dieser liebenswürdige, bescheidene Gelehrte stand Jahre lang in regem Verkehre mit Šafafik. Šafafik war es nebst Kopitar, der, wie Čop selbst sich ausdrückt, „Interesse an Slavicis und Slovenieis so zu sagen ihm aufgedrungen". Mit einer Emsigkeit, die hohe Achtung verdient, trug Čop alles zusammen, wessen er über slowenische (windische) Bücher habhaft werden konnte, und schickte im Juni 1831 die über 100 Folioseiten starke Handschrift seinem gelehrten Freunde zur beliebigen Benützung zu. „Es sind herrliche Beiträge", schrieb Kopitar, durch dessen Hand die Handschrift nach Neusatz befördert wurde, „und leih zweifle, ob Sie sonst woher eine so brave Vorarbeit erhalten haben können. Zhöp ist ein milder Recensent und von extensivem Vergleichsgesichtskreis." — Čop hatte wohl die Absicht, und auch Kopitar rieth dazu, selbst etwas davon herauszugeben; indess es blieb beim blossen Wollen. Erst durch Šafariks Schrift gelangt nun das wichtigste daraus in die Oeffentlichkeit. — Auch später fuhr Čop fort, über einzelne neuere und ältere Slovenica Šafafik Mittheilungen zu machen.10) Levčev soodnosni citat iz Kopitarjevega pisma ne obseza nič več besedila kakor Jirečkov. Ni nam torej domnevati, da bi bil Fr. Leveč 7) Kotljarevskega prepis obeli pisem, ki ima na hrbtu opombo i njegovo lastno roko: „Dopisy V. Preščrna k Uelakovskeniu", hrani danes licejska knjižnica v Ljubljani. Zanimivo je, da prepis pravzaprav ni lastnoročen, ampak pisan z neko drugo tujo roko; Kotljarevskij je vanj lastnoročno pripisal le eno samo mesto: edinole tisto tri slovenske verze, ki jih Prešeren navaja iz svoje „Novo pisarijo" Čelakovskemu v listu 29. IV. 1833. 8) J. Marn, Matija Čop. (Učiteljski Tovariš XX. List 15.: 1. avgusta 1880, str. 280/81'; in ponatisek: Jezičnik XVIII. V Ljubljani 1880. Str. 40.) *) Navratil, Jernej Kopitar. (Kopitarjeva spomenica. Vredil J. Marn. V Ljubljani 1880. Str. 84.) ,0) Paul Jos. ŠafanVs Geschichte der südslawischen Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse herausgegeben von Josef Jireček. I. Slowenisches und glagolitisches Schril'llliuni. Prag 1804. Verlag von Friedrich Tempsky. Pg. IV. 2 imel L 1879 za dotično svoje mesto kak drugi vir, — najmanj pa, da bi si je bil črpal iz kakega nam poslej izgubljenega rokopisa gorenje Levstikove zbirke, ki bi bil segal kot nova točka morda tja preko abecedne serije a — ni. III. Iz ohranjenih nam Levčevih prepisov pa sledi nadalje še več podrobnejših dejstev! Med Čopovimi originali zbirke a — m imamo koncept prvega Čopovega pisma Kopitarju, koncept brez dneva in kraja, a pisan meseca januarja 1828 iz Ljubljane. Ta rokopis Čopov ima v zbirki dve signaturi s svinčnikom: najpoprej črko /, a potem preko nje poznejši definitivni znak e, kakor sem to označil 1. 1903 tudi v Zborniku M. SI./V. na str. 91. Neznatnost — to dejstvo za prvi pogled! A Levčevi prepisi nam tu govore drugače! Gorenji pregled njihov kaže, da imajo li prepisi — dve različni, dasi istoročni signaturi: a) Najpoprej tisto, ki sem jo podal zgorej ob desni strani ter jo označil z debelejšo kurzivo; ta signatura se popolnoma vjema z abecedno signaturo na originalih, vštevši celo 6 iz gajice; dali bi domnevati ti znaki, da so nastali ter prišli v prepise iz — izvirnikov samih, b) Poleg te, recimo definitivne signacije s črkami a — in, pisane z navadnim črnim svinčnikom, pa je v Levčevih prepisih šest kosov, ki imajo še drugo, rekel bi provizorično signaturo, — nekak prvi poizkus signiranja: črke a do /, in sicer takrat z modrim svinčnikom; natisnil sem jih v gorenjem pregledu z navadno kurzivo spredaj ob levem robu. Pa primerjajmo to poslednjo signaturo, ki se skonča s črko /, z ono, ki jo imajo isti kosi zbirke v Levčevem prepisu s črnim svinčnikom! In kaj se nam odkrije ? List z modrim prvotnim a ima kesnejši črni znak f rt n m n b „ „ „ ,, Č rt rt rt v C rt n rt rt ~ rt rt rt rt ^ rt rt n rt ^ » 1» » v & d rt rt n ~ rt r) rt » I rt n rt ri ^ Plava signatura da torej abecedno vrsto a, b, <\ , f, s črko Č iz gajice! Če pomislimo, da ima vsa zbirka signacijo s črnim svinčnikom, ne pa z modrim, je razvideti, da so kosi, ki so imeli najpoprej modre znake a do /(brez č), dobili res šele potem novo signaturo s črnim svinčnikom, in sicer znake b do /, toda brez a, zato pa z novo črko č, ki je prvotna signacija ni imela; poznejša je torej — signacija s ornim svinčnikom in s črko č. Taka je stvar — v Levčevih prepisih. Originali sami pa imajo le eno samo signacijo; — in sicer katero V Isti kosi isto, ki je v Levčevih prepisih pisana s črnim svinčnikom: signacijo b do f (s črko r). Iz lega sledi naslednje dejstvo: Ko je Fr. Leveč prepisoval dotične originale Čopove, niso bili ti še šifrirani. Signacijo zbirke z abecednimi znaki je pričel avtor teh Signatur šele — v Levčevih prepisih! In sicer najpoprej z modrim svinčnikom do črke /, pa jo ob tej črki prekinil, se premislil ter izpremenil in predrugačil to svojo prvo signacijo; signiral je kos za kosom, list za listom vnovič, in sicer najpoprej v Levčevih prepisih, z drugim svinčnikom in v drugi zaporednosti kakor prvič: namreč s črnim svinčnikom zgorej v desnem voglu vsake prve strani — takö, kakor kažejo v gorenjem pregledu signature a do m ob desnem kraju! V tej novi zaporednosti je prišel na prvo mesto kot a obsmrtni list Prešernov, ki mu potem slede rokopisi Čopovi od b do m. Vse to je nastalo torej najpoprej v Levčevih prepisih samih. In šele potem, ko je avtor teh Signatur dokončal svoje delo do črke m v prepisih Levčevih, je vzel originale pred-se ter prenesel vanje iz prepisov Levčevih svojo do stalnega ugotovljeno signacijo a do in, in sicer z istim črnim svinčnikom ter prav takö tja gori v desni vogal vsake prve strani. Pri tem delu pa se mu je primerila pomota: izvirniku tistega pisma, ki ga je Čop pisal kot prvo svoje pismo po svojem prihodu v Ljubljano Kopitarju na Dunaj meseca januarja 1. 1828, v odgovor Kopitarjevemu pismu z dne 12. XII. 1827, — je pripisal avtor označene signacije tja v zgornji desni vogal najpoprej črko /, tisto signaturo torej, ki jo je bil dal temu listu prvotno z modrim svinčnikom tam v Levčevih prepisih; a popravil je to pomoto svojo takoj ter pripisal preko črke / črko e, tisto signaturo torej, ki jo je dal listu v Levčevih prepisih ob drugi, definitivni signaciji svoji! Tako se nam je torej razjasnil pogrešek / in popravek e v originalu dotičnega lista Čopovega ter nam odprl zanimiv pogled v zgodovino vse rokopisne zbirke. In tako se nam je nadalje odkrilo dejstvo, da tiste signature z abecednimi črkami v Čopovih rokopisih niso starejše od Levčevih prepisov. Iz iste dobe so, pravzatrdno torej šele iz dni Levčevih, — ne Kastelčevih! Toda, je li pa avtor teh signatur Leveč sam? Naj so znaki resda le posamne črke, roko je v njih vendarle spoznati kot isto, in sicer v Levčevih prepisih in pa v originalih samih kot isto — kakor v tistem besedilu, ki sem ga v gorenjem pregledu Levčevih prepisov podal ob desni strani takoj za signaluratni a do m, onkraj štetja 1—14. Opombe so to, pripisane v Levčevih prepisih vsakemu posamnemu kosu zbirke na prvo stran tja nad besedilo; opombe, ki pomenijo, komu so pisana in naslovljena dotična pisma. In te opombe so v Levčevih prepisih brez dvojbe, kakor priča pisava, — Levstikove. Levstik je torej sodeloval pri teh prepisih; ni le dal originalov Levcu v prepis, ampak določil je Levcu — kjer je mogel — z lastnoročno na čelo pisma pripisanim imenom, komu je po njegovi sodbi pisal Čop dotični svoj list, z drugo besedo: določil Levcu naslove pisem; kjer pa sam ni mogel ugotovili adrese, je postavil na čelo vprašaj ali pa pustil list brez pri- pombe. A pustil je brez ugotovljenega naslova le štiri (g, b, j, h), od-nosno pet listov, če namreč označbi pri / (ÜKetelfo) — ne pritrdimo.11) Bil je torej Levstik, ki je Levcu z adresami komentiral zbirko v njegovih prepisih. In bil pa tudi isti Levstik sam, ki je Levčeve prepise signiral, in sicer najpoprej provizorično en del z modrimi črkami a do /, potem pa vso zbirko definitivno s črnim svinčnikom od a do m. Da so tudi te abecedne signature res Levstikova roka, priča že poteza pisave sama, posebej — tista značilna potezica na koncu besede pri zadnji črki: imel je namreč Levstik navado, da je pri svoji pisavi potezo na na koncu izvihral ali pa v zanjko zaokrožil; v abecedi omenjanih Signatur svojih jo je podrsnil pri vseh črkah, in sicer v Levčevih prepisih prav kakor v originalih samih. Kakor prepisom je dal namreč tudi svoji izvirni zbirki Čopovih pisem abecedno vrsto znakov a do hi Levstik sam: tam in tu je ista roka; adreso pa je v izvirnikih pripisal le pri dveh listih: pri listu / — „Wcttifo", ter pri listu / — „Safafiku", pri obedveh z lastno roko. IV. Določil je torej Levstik naslove pravilno listom: e, č, d, m, i, c, k, 1, — vsega vkup osem kosom. Nedoločene je pustil štiri: g, b, j, h, — ker je ob b rekel le, da „ne Kopitarju". Preostane le se kos f, ki je ob njem Levstik izrekel domnevo, da velja — Metelku : domnevo, ki je že Leveč ni odobril. Zdi se mi pa prav, da si ogledamo pobliže tudi to stran Levstikovega truda vso, kos za kosom po tisti zaporednosti, ki jo določa gorenji pregled Levčevih prepisov, in ki sem jo v tistem pregledu naznačil s tekočimi številkami 1—14 ob desnem robu; opomniti moram posebej, da sem prav v ta namen dodal pregledu tisto štetje jaz, — za oporo temu-le poglavju! 1.) ücmbcrci, 10. Vlpril 1824. 681 g: Čopov list, ki mu je Levstik postavil spredaj na čelo, tja na tisto mesto prve strani, kamor je drugim listom zbirke pripisal adreso, — z rdečim svinčnikom krepak in velik vprašaj v Levčevem prepisu. Levstiku je ostalo torej takrat (in tudi potem vse žive dni) neugolovljeno ter tisli vprašaj potemtakem brez odgovora: komu je Cop namenil ta svoj lisi? Vladimir Leveč je bil, ki je v tistem očetovem prepisu poizkušal odgovoriti Levstikovemu vprašanju s pripombo: „Zupanu ali Prešernu", ki jo je pripisal tam ob rob lastnoročno s svinčnikom. A je li pogodil pravo ? Pismo ni literarno pismo; vsebina so mu osebne Čopove in pa ljubljanske lokalne razmere. ,2) Kakor je razvideti iz besedila, piše tu Čop ") Pri dveh listih (g, b) je poizkušal v Levčevih prepisih kesnejo določili naslov pokojni Vladimir Leveč: pripisal je namreč on tiste opombe, ki sem jih v gorenjem pregledu natisnil ob skrajnem desnem robu z drobno kurzivo. Koliko se je posrečil Vladimirju Lovcu ta njegov poizkus, o tem v naslednjem. ") Objavila Oamiola 1010, str 217. nekomu že tretjič, ne da bi čakal njegovega odgovora. Odlomek imamo tu pred sabo nekega osebno-intimnega prijateljskega dopisovanja, ki je trajalo torej med Čopom in tukajšnjim neznancem že dolgo dobo ter se razvijalo povsem neprisiljeno. Povod temu odlomku z dne 10. IV. 1824 pa je dalo, kakor priča Čop sam, neko pismo, ki mu je došlo v Lvov iz domovine: „ein Brief, den ich von meinem Laibacher Freunde und Agenten Masek erhalten, über dessen Inhalt ich Lust habe, mit jemand zu sprechen, und da Laibacher Sachen hier niemanden interessieren können, so wende ich mich an Dich — Du wirst mir diesen, vielleicht lästigen Besuch zugutehalten." Kdo je bil ta — Masek, ljubljanski prijatelj in „agent" Čopov? In kdo in kje — pa neznani nam prijatelj, ki mu Čop tu piše „o ljubljanskih zadevah": tolik prijatelj, da se je Čop ž njim tikal? V ostalini Čopovi, ki jo hrani ljubljanska licejka, je 15 pisem iz Ljubljane s podpisom: „Masek", ali „Martin Masek", ki Čopa od kraja do konca tika kot dobrega prijatelja. Pisma sezajo od 1. 1823 do 1827 ter so naslovljena v Lvov vsa izven enega samega, ki je pisano Čopu — 11. VIII. 1825, torej o počitnicah — na Dunaj. Iz teh pisem sledi, da je bil dopisnik — sošolec Čopov. L. 1823, meseca marca (datum je listu s pečatom vred odtrgan) — mu piše: „Unser Mitschüler Machin ist von Wien gekommen, Mau kommt als gra-duirter Doctor gleichfalls in einigen Tagen." In 7. junija 1826 spet: „Unsere Mitschüler Orel, Doctor in Laibach, Wochinz Kaplan bey St. Peter in Laibach; Baraga ein sehr frommer Priester Kaplan bey St. Martin vor Krainburg 13) und Keck — lassen Dich schönstens grüßen, und wünschen Dich alle in unserer Mitte je früher desto lieber." A 24. marca 1827: „Von Keck, Orel und seiner Geinahlinn eine Empfehlung, der Bruder der Gemahlinn des Orel ist bey seinem Vater zu Hause. Ob der Crobath geheirathet hal, ist mir wie auch dem Orel unbekannt." Šolsko izvestje ljubljanske gimnazije za 1. 1814 izkazuje Čopa kot prvega premianta v šesti šoli: „in II. humanitatis classe"; ostala dva premianta izmed običajnih treh sta — Smolnikar Andreas & Mau Mat-thaeus. Za njimi slede običajni štirje odličnjaki: Koss, Kek, Dobrautz, Rosmann. Med ostalimi sošolci Čopovimi so tega leta res: Barraga, Machin Martin, Orel Joseph, Teuschel Ignatius in sam „Masek Martin Carn. Lo-eopolitanus", le Wochinza ni. 14) V takratnem zadnjem letu gimnazije torej je Masek res Čopov sošolec v Ljubljani, 1. 1813/14. Iz Maskovih pisem sledi nadalje, da je bil tista leta v Ljubljani Masek (ali po današnje: Mazek) v službi pod direktorji — normalnih šol l3) Nečakinjo Baragovo, vdovo pl. 1 löffern, je Cop kesneje menda nameraval poročiti, pa ga je smrt prehitela. (Jelovšek K., Spomini na Preščrna, str. 129). H) Juventus eaesarei regii gymnasii Labacensis e morihus et progressu in litteris consa exeunto anno scholastieo Ml) ('(!(! XIV. I*g. .') & 4. (Iz prejšnjih let pred 1. 1814 nima izvostij ljublj. gimnazije tu ne licejka no muzej v Ljubljani). ljubljanskih: pod Mešutarjem, Jelovškom in Šlakerjem. Tako piše Čopu v Lvov leta 1823 (najbrže 15. marca): „Dem Meschutar wollte ich nichts erwähnen; denn er ist ein gar seltener Heiliger, der nur svojo mauho hval, und überall seine Größe und Ehre sucht, und Werke anderer und großer Männer als Nulle erklärt, denn ich kenne ihn genau." In 19. nov. 1824: „Unser Meschutar kommt auch von Laibach weg, nach Triest als Schulenoberseher mit 2500 fl. Gehalt. Wann Du als Director nach Laibach kommen willst, werde Dir schon zu wissen geben." Dalje 23. dec. 1824: „Was mich betrifft bin mit meiner Familie gesund, nur das -loch des Herrn Meschutar ist schwer, wünsche nur, daß er bald nach Triest abkratzen möchte." — A 22. V. 1825: „Übrigens habe ich Dir zu sagen, daß ich seit der Übersetzung des Meschutar recht zufrieden lebe unter dem prov. Director Franz Jellouschek und Katechet dazu. — Für die Directorstelle ist der Hr. Poklukar der erste Vorgeschlagen(e), Professor der Theologie in Klagenfurth, der früher in Görz war." In 11. VIII. 1825 na Dunaj Čopu, ki je tiste počitnice prebil v prestolnici cesarjevi: „Ich muß Dich schon mit einer Bitte belästigen, da Du in Wien ein so starker Bekannter der Großen bist: Erfahre mir ganz bestimmt, ob die Directorstelle für die Normalschule zu Laibach schon vergeben worden ist oder nicht, und ob dem Hr. Pokluker Professor der Moral in Klagenfurth oder dem Schlaker Katecheten bey den Klosterfrauen in Laibach; denn hier ist man darüber ganz ungewiß, und um so mehr, da Pokluker der Erste, und Schlaker der Zweyte von Consistorio 15) und beym Gubernio ist das Entgegengesetzte geschehen. Dieses bitte mir noch vor Deiner Abreise nach Lemberg zu berichten. — Was mich betrifft bin ich gesund saniml meiner Familie, und mit dem Herrn Director Franz .lellouschek ungemein zufrieden." Gubernialni šematizem ljubljanski za 1. 1820 priča na str. 301, da je bil imenovan za novega direktorja normalk „Herr Johann Nep. Schlacker, Wellpriester", ki o njem kot svojem predstojniku poroča Mazek Čopu 15. I. 1827: „Was mich besonders betrifft, so bin ich noch immer unter diesem Director so zufrieden, wie ich unter dem Meschutar, der in Triest unzufrieden lebt, unzufrieden lebte." In tu nam uradni šematizem kranjskega gubernija podaja 1. 1822 poslednji potrebni podatek: „K. k. Muster-Ilauptschule zu Laibach. — Schuldiener: Hr. Martin Masek, woh. in der St. Petervorsladt 21." Zasledovati je Ma/.ka v tem uradnem viru ter v tej službi do 1. 1827; iz česar sledi, da je Mazek prevzel službo šolskega sluge na ljubljanski normalki I. 1821, ter bil v tej službi vsaj do 1. 1827. Vendar pa je služil na tem svojem mestu še dalje preko 1. 1827, le da je po tem letu uradni šematizem opustil njegovo ime ter ga označal le z opazko: 1 Schuldiener. Ali je Mazek obiskoval tudi kaj »filozofije" v Ljubljani, po našem sedmo in osmo šolo, ne vem. Gotovo je, da je končal takratno gimnazijo 1. 1814, in postal potem 1. 1821 šolski sluga. Umeli je torej, da ") Tu je v pismu izpuščeno: „vorgeschlagen wurde". je s svojo srednješolsko izobrazbo bil lahko tudi še profesorju Čopu, nekdanji sošolec, dober prijatelj — in v šolskih zadevah izveden ter zanesljiv „agent". A v kakem smislu to? Čop si je želel službe v Ljubljani, in — Mazek je Čopu poročal o vseh izpremembah na ljubljanskih šolah zvesto in točno, pa tudi „agitiral" pri takratnem predstojniku gimnazije Frančišku Hladniku in drugod za Čopovo namero. Iz 1. 1824 se nam tisto Mazkovo pismo, ki o njem piše ter nam ga deloma celo dobesedno citira Čop v svojem gorenjem odlomku z dne 10. aprila 1824, ni ohranilo. A pač pa iz tega leta naslednji dve drugi, ki naj jih za primero Mazkove „agenture" tu objavim obe: Söeftcr grcunb! Saibad) am 19. 96« 1824 'Ser §ett frlabuif trug mir auf Dir ju jrhreibeu, bajj ber §err ^rofeffor SHebijb in bil Sogif,6), als ^rofeffor ber Sitteratur, fommt, tueil jejjt bafj fflricdjifchc abgefommcn ItttJ, uub bie Sitteratur aber alž ein neuer ©cgcuftaub bei $l)ilofophie eingeführt Worben ift. Übrigen* uerfidjcite er mich, bafi bcr $en @i*lcr aud) nicht lange bleiben fann, unb id), jagte er »erbe aud) uid)t lauge fcnu. Sa weif) 'd) uidjt, ob er üicllcicht um bie $cn-fionierung |eiitju|jchrciteu beult über wa* immerV 3u bcffeu bin id) DoOtontmcii überzeugt, baj* Dir ber Qea $>labutt [ehr gewogen ift. Uufei SRefdjtltat tomtnt aud) uon Saibad) weg, uad) Xrieft als Sdjulobeifcbei' mit 2500 f|. ©ehalt. Sann Du als Director uad) Saibad) (oiumeit wiüft, werbe Dir jdjon ju wiffett geben. SBaiui etwa* 33cftimmtercS in ijjiiiftcht ber sJ3ejehungen gcjdjehen Wirb, Werblich Dir jehon beftimmt fchieibcn. iöon Weuigfciteii weift id) Dir nitfjtt »efuubcics jui jdjreibeit, baji bcr SBolf Wubcp nial»SHath üou Trieft, S3ifd)of oon Saibad) ift, ift Dir ohne biefs befauut. Sebewohl in beffen unb id) uevblcibc Dein alter Wafet (m./p.) Naslov na vnanji strani lista: »on Saibad) Poštni pečal: LAIBACH I Dem §od)cbelgeborucu ftenu | ÜH'iiii üRattjiai Dfdjopp j ^rofeffor bcr 2. frumaui ;täts-l$laffc \ ju Seulberg | in Walijieu | In drugo pismo: Siebfter ftrcimb! Saibad) am 23. X"» 1824 Vlui 23. b. 9Jc. erhielt id) Dein oom 12. December baticrtcS Schreiben, Worin Du mid) erfudjteS Dir wegen bes £>rit. tHefciclj etwa* ScftinimtereJ jn fageu. ,\d) ging gleid) WbcubS |Um frcim ftlabuif, uub ridjtctc ihm sMeS uon Dir au* ' Wobei) id) nid)t ermangelte bn« Wothiurubigc uon il)in auszufragen. Wauj beftimmt raun man fich oom fterru ffirbirl) noch nidjt uerficheru; aber jooiel ift gewif), baft et wähicub bcr ftcrbft'ftrricu in Söicu war, um fid) alle* Wßglidjc oorju> bereiten, bcjuubcv* tjat er fid) beum frciin Söilbe [an] empfohlen, wie aud) beim frofrathe SfteL ber fdjou uon jcl)e l)cv [ein |nr| warmer ftreuub ift. (Sr bereitet fid) wirtlich, mit allem ftlcific auf beu (Suucurs; jebod) fagte mir bcr fterr QhSfectl Süeuu e* auf beu (Sončni* lebiglid) fommen jolltc, fo würbe ein Dfdjopp gewifi ohne weiter« uiel bef|cr inodjeu j ober es foiumt auf bie *I}atiouaut«. l£r fuplirt jdjou jefot bieje Sebitamcl, wofür 172 fl begeht, unb bic Wejdjidjt (unt« tterfol) aber faerr iBaufdjet. Die pl)ilojopl)ijd)e Direction ift ihm jebr geneigt, ohne w.-iter* '") T. j.: v sedmo šolo, ali po takratnem v I. leto „filozotije". Osmo ali H. leto »filozofijo" so imenovali „Kiziku". auch bie ^ßrofefforeu, inbem jeßt ade unter beut Sute beš öerrn SRauuicher ftehen; dichter ober ift || Weg, jo beute Dir nur, wie man in folcben gälten bie (Soncurje jenfuriten wüibr — unb befto mehr ba Dir bie hhtlofohhijchc Directiou wirtlich uid)t geneigt ift.I7) Den Goncur* für bie Sitteratur wirb auch ein fehl gelehrter Staun mitmadjcn, bei in 2Bicn bei) einem 9)hnifter al* Jgofmeiftev ift, unb auch jdjon etwa* in Druct bcjörocitc; aber ben |9cahmen| bon ihm üerfprad) mir ber Jjett sj3iäfcct crft ben anbern Xag ju jagen. Übrigen* jagte ber ijjrr. ^ßräfect wirb Dir 9cebich wegen feiner bieten Dtcuftjahie uorgejogen werben, wenn er nur einen mittelmäßigen Concuij mad)t. Übrigen* fagte er mir: (£r foll auf fein SSatevlaub |utd)t| oergcfjeu; beim c* werben in ber Stülpe für ihn hier ©teilen uacant, unb er foiniut gemife bann, wenn aud) jcjjt mit beut Siebicl) nicht bie Anbetung gcjdjieht; weil $ett UiSlei unmöglid) länger al* bieje* 3abr nod) au*halten fauu.IS) ©oüicl [oll Dir hin 5Rtd)tfd)uur bicneii, wenn id) Dir wa* Säeftimnttcic« jagen lanu, werbe gewiß uidjt oerfäumeu. SBoiu $ettu frlabnif eine (£m)>fchluiig, nub er ift für Did) gewiß ganj eiugenonimcit. 3Ba* mich betrifft bin mit meinet framilic gejuub, nur ba* Jod) be* $ettn SWe« jcbutai ift jd)Wer, münjdjc nur, bafi er halb uad) Iiieft abfraftcu möchte. Jen ^Jebarj ift fehl erftcu Siooembet Schier geworben unb bat beu Sllaubcr unb ftoüitar wiebec iiirücf gelaffeu. ©onttft weiß id) Dir nidjU Weite* jjU jagen; uon beut |j neuem ibifdjoje ift aud) uod) alle* ftifl. Jjjr. u. Manaual jdjiieb mehrere hiftorijdjc Wujjahc, bie im .v>oiiuaiH'ii[d)cm Wihioc abgebiudt fiub. ÜDcau fpiidjt, bafi er um bie Sßtofeffut bei lateiuijdjcn $bilo|lo|gie uub bei äBeltgefd)id)te an bem Sijceum jn Saibad) coucuriircu werbe, uub mädjtigc gicunbc bchm Wiiiiftcrium habe. Sebe wohl unb ocigicß nidjt auf Deinen Did) liebciibeu prieuub Wattiii SKafet [m./p.] l7) Ravnikar. Mazek mu piše o njem tudi 8, I. 1827: „Kaunichor ist noch philosophischer Director, hat aber schon anno 1821 dio Kesignation eingeschickt, man hat i Ii n aber noch dazu .... beredet, sagt aber immer, dafi er diese Last abschütteln wird, und (ließ darum weil sie ihm nichts geben z. B. eine Gubernial-raths-Stelle." In 24. III. 1827: „Der Herr Kaunichor kommt nach Triest als (iubor-nial-Kath, und statt seiner ist der jüngste Domherr Pelerinami zum Philosophischen Director ernannt worden." In dalje 28. IV. 1827: „Der Herr (iubernial - Kath Kaunichor ist den 23. April von Laibach nach Triest abgereist, und er freuet sich sehr darüber, daß er wog kam, denn er war der Laibacher philosophischen Directum schon satt. Internes: Mayer dürfte von Laibach bald wogkommen als Itischof von Klagenfurth und an soino Stello Meschutar als (iiibcrniul-Kath nach Laibach, oder Kaunicher zurück und Meshutar in Triest als Kegierungsrath." i). VII. 1827. „Der Herr (Iubernial-Kaunicher lobt recht zufrieden in Triest." '") Prim. tu Čopov list ogat vir za biografijo njegovo. V. 2.) iicmbiTO,, 27. l()bt 1825. ■-= f: drugi, nam z našega stališča prav tako težavni list Čopov — neznancu! Levstik je zapisal tu z navadnim svinčnikom na čelo Levčevemu prepisu ime: SDtetelfo, ter ga podčrtal z rdečim svinčnikom. Isto ime (Wotclfo) imamo tudi na čelu izvirnika samega, s svinčnikom ter z isto roko, Levstikovo roko — kakor v Lev-"evein prepisu. Toda, že Lovec sam je dvojil o pravilnosti te Levstikove določbe. V svojem Prešernovem življenjepisu omenja namreč (v „Zvonu" '• 1879 na str. 37) Fr. Leveč ta odlomek Čopov, a ga ne adresira Metelku, ampak — Prešernu: „Kako živo brigal se je mladi Prešireo za vse slovenstvo, jasno vidimo iz pisma (do sedaj še ne nalisnenega), katero je prof. Čop 27. dec. 1825. 1. pisal o Metelkovi slovnici Prešinili, tadaj čelvertega leta pravoslovcu." Pa je tudi ta Levčeva določba naslova nepravilna! Zdi se mi po vsebini pisma prav, da ni Fr. Leveč tu pritegnil Levstiku. Čopov list je precej ostra ocena Metelkove slovnice „Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen. — Laibach, 1825." Pisal je slovnico Dolenjec Metelko, pa jej ugovarja Gorenjec Čop — na podlagi svojega domačega, gorenjskega narečja! A malo verjetno, da hi bil svojemu staremu učitelju Metelku pisal Čop, ski •omni in taktni Čop, svoje ugovore takö hladno stvarno ter takö brez vseh ovinkov, ko je vendar poznal ceremonioznega patriarha, nekdanjega svojega profesorja Metelka, ter vedel, da je zelo občutljiv gospod. In prav nič nam ni znano, da bi si bila Čop in Metelko kedaj kaka posebna prijatelja, ki bi si bila kedaj kaj dopisovala; kar vemo, je bilo razmerje med Metelkom in Čopom vedno nekako bolj oddaljeno, in prav gotovo da nikoli ne täko, da bi si bil Cop mogel dovoliti nasproti starini Metelku ogovor: „Lieber Freund", — kakršnega ima v tem svojem pismu!2'') Slednjič pa je v leni pismu samem stavek, ki priča, da pismo nikakor ni moglo biti namenjeno avtorju slovnice samemu, — stavek v Čopovi opombi k str. 4. Metelkove gramatike, in sicer k besedi „goluf": p a g. t. Golüf (oder go'ff, denn wir sprechen das I mouilliert aus, und solche Kalle wird es wohl viele geben, wo aber freylich jeder das seinige wird behaupten wollen) dieses goluf also sehe ich noch immer von goliti ableiten — das Wort ist deutsch36). Schiller [0,851 hat ausdrücklich: gelf ohlapnim, frans; gelphheit pravitas. Kilianus: gholfs, obliquus. Noch in den Nibelungen (2707 — .tragen gellen 111111") erklärt Zeune gelf durch falsch (Hagen zwar durch: keck, ü ber in ii t h ig, aber kaum nölhig). Sagen sie doch das den Herren, damit sie sich nicht länger mit der Etymologie von golili bemühen, die ohnehin gegen alle Analogie ist. Uibrigens mochte der Slawe freylich an sein goliti anspielen — da ihm die Wurzel fremd war. Ks findet sich diese Bedeutung von ogoliti auch in andern slaw. Dialekten.27) ") Saj je še 1. 18110 prigovarjal Kopitar (v svojem pismu ddlo.: Wien, d. 1. May 18."M)) Metelku, naj se približa Čopu ter prične ž njim slovenski slovar! 1'iše namreč tam Kopitar: „Sie sollten sich mit Hrn. Zhop vereinigen, um dann Iheils selbst, durch Ihre Schüler, auf einzelnen Oktavblättern das Lcxicon, so wie euch ein Wort beifällt, (oder auch zur Abwechselung mit Dobrowsky, dann Lixicis aller andern Mundarten in der Hand) aufzuschreiben; dann diese einzelnen Walter alle Wochen alphabetisch ordnen lassen. In Jahr und Tag ist so Vuk's Lcxicon entstanden! Aber anfangen muss man. Dimidium facti qui bene coepit, habet, sagt unser lloraz. Die hoc tibi ipsi, et Zliopio cum salule mea." — In za sklep pisma še enkrat opomin : „Sie einmal et Zhop, cum diseipulis macht (Mich an das Invenlariuni, 111 dixi. — Valete et favele Voslerrimo .larnejo." (Jagio V., Neue liriol'o, pg. 170 nasl.). 2") Metelko navaja namreč razne tako besodo, ki imajo pri nas glas f, ter razlaga postanok toga glasu iz /> in celo 1»; za poslednji slučaj navaja kot vzgled betedO golaf: „in golxf, golüfa, goltat* hetriegon, schoiut das f aus v entstanden zu seyn, also aus golu v, golvatn, in der 4. Form g»lit', ogelit'." -1) Carniola 1910, 210. Ali bi Čop bil res takö pisal, če bi veljalo njegovo pisanje naravnost Metelku ? Saj vendar tu nekomu naroča, naj pove ta njegov ugovor „den Herren"! In če polemizira izrecno zoper neko določeno Metelkovo razlago, je pač mislil Čop med temi „gospodi" v prvi vrsti avtorja slovnice Metelka samega, in pa nadalje vso njegovo šolo! Nikoli torej ne, da bi veljalo to pismo Čopovo Metelku samemu, — in prav je, da je Fr. Leveč že 1. 1879 to Levstikovo določbo zavrgel. Pismo Čopovo velja nekomu, ki mu je bil poslal v Lvov ne vemo odkod, nekaj knjig, ki jih je Čop ravnokar pred nekaj dnevi prejel, med njimi tudi slovnico Metelkovo, ki je bila izšla — dobrega pol leta prej v Ljubljani.28) Prijatelja sta si bila Čop in pa ta naš neznanec, ki je moral biti tudi nekak slavist, učen literaren mož, — ker mu Čop na koncu pisma svetuje, naj si gre pogledat v poljski slovar Lindejev besedo cz o p. Iz tega bi človek domneval, da je ta neznanec imel tako dragoceno knjigo kar pri roki, morda kar v svoji biblioteki! „A propos! Schreiben Sie doch nicht meinen Namen Tschop — hier heiße ich nicht so, man spricht das Zh ganz anders aus, und ich gebe mir gar keine Mühe die Aussprache zu berichtigen. Schlagen Sie im Linde czop nach, so werden Sie die Ursache finden."29) Vendar pa ogovarja Čop tega neznanca, dasi sta si zaupna prijatelja, s spoštljivim „Sie", kar priča, da je morala biti neka razdalja med njima. A bi li Čop — tako ogovarjal Prešerna? In pa, ali naj je Prešeren poslal Čopu — tiste knjige, med njimi Metelkovo slovnico, ki je bila ljubljanski tisk? Kar vemo, je bil Prešeren takrat dijak na Dunaju, ne pa v Ljubljani. In naj bi li res Čop njemu, mlademu Prešernu naročal, naj pove ljubljanskim slovničarjem, da goljuf ni iz „goliti" ? Ne, Prešernu to pismo Čopovo ni moglo veljati! Oporeči pa moram tu tudi svojo domnevo iz 1. 1910, češ, da bi utegnilo biti to pisanje Čopovo namenjeno — Kopitarju.30) Pač bi bil utegnil poslati Čopu v Lvov Metelkovo slovnico — Kopitar iz Dunaja, prejemši jo kot slavni oče slovenske filologije iz Ljubljane. Pač bi bil utegnil Čop naročati Kopitarju, naj opozori ljubljanske slaviste, med njimi Metelka, da je „goljuf" — nemška beseda. In zelö hi se skladalo s Kopitarjem, če Čop svetuje: „Schlagen Sie im Linde ezop nach . . ."; loda je Ii Kopitar pisal kedaj Čopovo ime — Tschop? Ohranil se nam je Kopitarjev lastnoročni dnevnik o Kopitarjevi korespondenci ves. In iz teh zapiskov sledi zoper tisto mojo domnevo iz 1. 1910 — dvoje ugovorov. m) Prta.: Laib. Ztg. 1825 (Intelligenz - »lall Nr. 42: Frey tag, den 27. May 1825, pg. 1174, prvič): „ZI. (150. Ankündigung einer neuen (iramniatik. | So eben hat die Presse verlassen, und ist hier im Priesterhause zu haben: Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche lllyrien und in den benachbarten Provinzen, vom Professor Metelko. | . . . ungebunden 2 fl. M. M., auf 12 Kxemplare wird eins uuontgoldlich verabfolgt. [ Laihaeh den 27. May 1825." ") Carniola 1910, 217. ,n) Carniola 1910, str. 215 (v naslovu). Kopitarjev vsakodnevni zapisnik korespondence izpričuje namreč vsega vkup le naslednje dopise Kopitarjeve — Čopu: 1826 23 Sept. Zhop. 25 Okt. Zhop. 12 Dec. Zhop. 4 April Zhop. 5 .July Zhopp. 22 Nov. Zhopp. 2 Dee. Zhopp. 20 Febr. Zhopp. 10 März. Zhopp. 3 April. Zhop. 15 May 1831 1827 1828 1829 1832 Schaffarik Zhop. Zhop in l.aibach ") Zhop. weg. der Hibi Zhop. Zhop. 1833 0 July Zhop cum recepisse. |S July III»rf. iW pacchelto Zhop a n I'. I i. 20 -)- r. 15. 30 Stol. 2. — Volliggi 17 m; Cm] 8 Aug. Zhop. 9 Nov. Zhop. 28 Dec. Zhop. 20 Jan. Zhop. 24 Jan. Zhop. 1 Febr. Zhop. 15 - Zhop. 3 April Zhop. 23 May Zhop. 1 July Zhop. 9 - Zhop. 20 - Zhop. 27 Aug. Zhop cum billets an Krab. 25 Sept. Zhop. [et Seh nieller. 10 Oct. Zhop. 17 Nov. llamuljak. Zhop. 2 .lau. Zhop in 1.. 10 Febr. Zhop. 20 — Zhop de 1 Kalanehich 3 Palkovioh 1 Albanita |2.r> April. 1'. 111 . 11. ■ l I 8 May Zhop. 37) 1 Der. 1830 2 Jan. 13 — 10 Febr. 20 April Zhop. 30 April Zhop. 17 Juny Pfarrer A reo in Wodltz. — — inclusa ad Zhop. 80 July Zhop. 18 Okt. Zhop. 1831 7. Febr. Zhop de Olag. I'risianis. |!l. Kohr. [IIäff. Von Zhop afduBa | 8 März Zhop. 15 März Zhop ul eopiet (Magol 2 April Zhop. |Assem. 31 May Zhop. Vsega vkup torej — 46 listov Kopitarjevih, ki nam ni izmed njih ohranjen ali vsaj znan ni eden!33) A je li kje kaj sledu, da bi bil Ko- ^1) Dotu rokopis Kopitarjev v ljublj. lieejki, oditi: Jagie V., Neue Briefe von Dobrowsky, Kopitar und anderen Süd-und Westslaven. Berlin 1897. Str. 823 - 850. ") Literarnega historika našega naj tu opozorim še na naslednjo, v istem dopisnem dnevniku Kopitarjevem skrilo iu oeito epizodo med Kopitarjem in ljubljanskim cenzorjem Pavškom, ki je bila posledica razponi s Čopom I. 1833: 1833 25 April 1'auschek. 28 May l'auschegg cum Biiliano epistolis. 22 Jim. l'auschegg cum 2 Bog. pro ephein. /tf. VII. 1888: pamflet o Čopu, /'res', in Čelakooskrm v ljublj. „Illt/r. Blatt", Nr. '27.1 19 July l'auschegg 8 Sept. l'auschegg 30 Doc. l'auschegg et napoti cum f. 1. Drugih pisem 1'avšku ni no prej no potoni! 1'azi pn še: 1834 24 März KarnolT de Zupan, Zhop et meis 1835 28 May Metelko de 'l*p. **) Domnevno so zgoreli ti kakor tudi Safarikovi listi, pisani Čopu, vsi v pitar pisal kedaj Čopovo ime — Tschop? V podanem zapisniku njegovem srečujemo od pričetka dosledno le Zhop. To bi bil prvi ugovor. A poleg tega pa še posebej drugi: ne vjema se namreč uvodni stavek Čopovega fragmenta z dne 27. decembra 1825 z dati Kopitarjevega zapisnika! Čopov uvod: „Lieber Freund, Aus Ihrem langen Stillschweigen könnte ich zwar schließen, daß Sie böse auf mich sind — aber ich will lieber voraussetzen, daß es Ihnen an Zeit, Stoff oder Lust mir zu schreiben fehle",34) — priča namreč o nekem že daljšem dopisovanju Čopovem z našim neznancem. Kopitarjev zapisnik pa, ki seza že od leta 1816 navzgor, izpričuje, da je Kopitar pisal šele 1. 1826 prvi dve pismi Čopu: 23. septembra prvo, 25. oktobra drugo, — torej skoraj leto dni šele za gorenjim Odlomkom Čopovim z dne 27. XII. 1825. Seznanila sta se bila Čop in Kopitar osebno sicer že najmanj štiri leta poprej, — najbrže jeseni 1. 1822, ko je Čop potoval iz Keke na svoje novo službeno mesto v Lvov — preko Dunaja; ob podobni priliki nekako, kakor Miha Terlej, ki je takrat prvič videl Dunaj in Kopitarja, o čemer piše sam v svojem prvem listu iz Novega Sada 29. novb. 1822 Čopu tako-le: Da* SBun ift wa* ffltajeftiitijdje*, etttoS ju raujchenb, & ju fehr mit sbirri überfüllt Lang jurad) mir Stoß ju, uub munterte mich auf, noch s4iaai Sagten, eine Über-febunj uad) Semberg, tdria über (im Kalt ba* neue ©nm. in Saibad) errichtet werben füllte) uad) Saibad) aujujprechen. CW) bautte ihm für ten troffteiefaen Stach & empfahl mid) janunerub, [einer iffroteltiott ISr wie* mid) an Kopitar au, id) müßte buichaii*, meinte er, meinen obgleich, |mi« perjönliä)| unbetannten Sanbsmaun feben. 3d) jai) in bei taij. iöibliothrf aud) biete Seltenheiten. Sehalbacher, ber mit befonbcicr Sldjtuug von bit fpiad),**) Ijattc mid) beim Kopitar aufgeführt Diefer (i. e. Kopit.) fprad) uoitheilhaft twu beinern litterar. SüMifen; bicjei Sfteinung gab id), kakor fzer, einen orbentlidjen Pötiflej. Per parenthesim, ber dkuiuerucur füll, wie mir Strzetelski faßte, von Plume nach Sembeig gcfdjriebcu haben,: „Du beftheft ungeheure Jt'cuutnifse.". . . Dein uou Öeimweh gequälter bid) liebeuber & fdjäUcuber Michael Terley. A naj se je s Kopitarjem seznanil Cop morda še prej, recimo že leta 1816/7, ko je študiral na Dunaju svoje III. filozofsko leto, ali pa res šele leta 1822, ko nam njihovo osebno znanje že zatrdno izpričuje gorenje pismo Terlčjevo,36) — zapisnik Kopitarjev je priča, ki ugovarja, da hi bilo pa tudi kaj dopisovanja med njima, vsaj s Kopitarjeve strani, že pred 1. 1826. Ker pa uvod Čopovega lista / dokazuje, da piše tu Čop nekomu, ki sta si bila ž njim že pred 27. decembrom 1825 trajno v korespondenci, le da je iz one strani nastopil v zadnjem času dolg pečeh t majorja Pfeiferja (t 20. V. 1011), v nekdanji hiši pokojnega Miha Kastelea v Ljubljani (Poljanski nasip, štev. 22), — v letih po smrti Kastelčeve edine hčere Amalije, 28. II. 1870 poročone Pfeifer (umrle 1. XI. 11)08). ") Carniola 1910, 215. ") Slavni knjigotržec dunajski za tistih dni, ki je Čop bil ž njim že tedaj in potem do konca življenja v stalnih stikih. ") Takrat je Čop spotoma v Lvov obiskal na Dunaju tudi svojega dunajskega ravnatelja „l'ilozofije" — Pr. Wilde-ja. (01. na koncu dodana pisma Čopova, Stev. r,.) premor, — smemo zatorej pač zatrdno reči, da ta Čopov fragment o Metelkovi slovnici iz 1. 1825 prav gotovo ne velja Kopitarju. Toda, — komu pa? Zdi se, da pač nekomu prav v Ljubljani sami, kjer je izšla 1. 1825 Metelkova slovnica, ki jo je bil malo pred 27. decembrom tistega leta (1825) prejel Čop v Lvov,37) in ki se tega dne našemu neznancu zanjo zahvaljuje, da mu jo je doposlal: v Ljubljani, kjer je neznani nam dopoši-ljatelj Metelkove knjige, sam vešč slovenskega jezika in pač, kakor se zdi iz Čopovega pisma, tudi slovenske slovnice, — imel Metelka v svoji bližini ter bil domnevno osebno znan ž njim, živeč morebiti v njegovi bližnji okolici, da bi mu bil lahko vsaki dan povedal in izporočil naročeno zadevo o goljufu. Kako naj bi mu bil Čop sicer brez te možnosti sploh naročal kaj takega, ko bi vendar tako naročilo ne imelo sicer pravega smisla, ampak bilo le prazno delo! A kdo naj bi bil — ta ljubljanski dopisnik in prijatelj Čopov? Ohranila sta se nam tu dva pomožna vira o korespondentih Čopovih, oba v ljubljanski licejki: a) Naslednji Čopov lastnoročni seznam njegovih dopisov iz 1. 1832, — in sicer v nekem izvodu Frankovega ljubljanskega koledarja za lo leto:38) 18 3 2. Januarius. ■'• exP- 4. rut Waschek in Lemberg 2. Saliner — an Kolirinnnn & Schwei- 13. Rätter an Schaffarik. gerd tu Wien mit *45i>ftnniaeu aejeubet 13. b° an Kopitar — exp. IT). 50 fl C. M. 15. Rohrmann & Schweigerd") 2. exp. 3. au .laues 10. au Schtibart in Srieft. 37) Ko na Dunaj Kopitar sam im šele nekako tri mesece kesneje, 1. 1826, nekako meseca marca, kakor o toni poroča Metelku sam v svojem pismu ddto. Wien, 22. März 1810: „Freund! Velele prasdnike. Ihre Grammatiken habe ich er, hallen; bitte nur noch um den Preis (den Ihnen auch Hr. Kaunichor auf meine Rechnung auszahlen kann, gegen Vorweisung dieser Zeilen). Anzeigen werde ich das Work, und zwar günstig und wohlwollend, aber erscheinen kann die Anzoige erst im July-Qunrtal, frühestons. Soviel derweil zur Vorwissenschaft. | Ihr gehorsamer Diener j Kopitar. | " (.lagič V., Neue Hriefe, pg. 175). Opomniti je, da tu napovedano ocene o Metelkovi slovnici Kopitar ni objavil ne „im .Iuly-Quartal" ( Jahrbücher der Literatur 1820, zv. 35), ne poslej! M) ifalcubcr bcr f. t. Saubu>iitl)id)afte; MejeUjdjajt <» il'raiii, für ba« Schalt-acht-1832. Stetfafit uon ftriebrid) Ktlton R-ratd, f. f. ißrofejfor am atabciuijdjeu (Uuuutafium ju Saibad), uub luirflicheiu SRitnUebC bcr f. f. Sanbluirtjd)aftM%[elrjd)aft in Sl'rniu. zehnter 3ahraoua. Saibad). (Sebvuctt uub otsbflt bet) 3flnaj Miau« ISblcn u. Srlcinmanr. [Licejka : 22187]. — Spredaj na prvem praznem listu vezanega izvoda si jo zapisal Čop s črnilom Savijev beneški naslov: Stwio: S. Gio. (irisosloino N. 612.r>. V koledarju samem pa jo uvezan pri vsakem mesecu po on list močnega pisnega papirja za zapiske in dnevne opombe; in na te prazne liste si je vpisoval Čop vso loto datum in naslov vsakega svojih pisem, mesec za mesecem, kakor jih je odpošiljal zaporedoma svojim dopisnikom, in kakor jih podajam tu v natisku. '") Pripisal si je Cop tu isti naslov, toda brez dneva s svinčnikom ob rot): 20. exp. 21. on Debelak. 25. an Schubart. 26. exp. 27. an Savio. 30. au Prethern. exp. 31 31. an $r. Jordan. Februarius. am 4. an Skarzynski exped. am 8. gebr. au Kopit, (mit Sinjchl. an Rohr. & Schw.) exp. 9'«' 9. au Rohrmann & Schweigerd mit 35 fl. 11. Budik 1 11. Prefhern i »«Oenfurf 14. Scbr. au Gollmayr. 14 D"' Prefhern. 15. au SchmidT Söudjhanblung in 3Bieu 20. exp. 21. an Schaffnrik 21. an Prefhern — 21. exp. 22. an Debelak — Martins. 6. Sßirj an Steinsberg 7. äJcarj au Janes, exp. 8. 8. an Snvio. 13. an Prefhern. 15 au (iollnuiyr [18 nil SliortBkll.») 16. au Viditz. 17. an Stronski. 27. SJcärj an Prefhern 30 [M.]41) au Kopitar, (exp. 31.) Aprilis. 5 au Stronski — [6. an KnpplUoh.] «) 7. au (iollmnyr. Majus. 15. an Prefhern 18. an Savio. 19. an Kopitar. 25. an Stronski") 25. au Janes — 29. Schubart in Srieft 31. an Schubart mit <ßoftroag. erb. 40 fl. 31. an Rohrmann & Schweiger mit $oftn>. erb. 150 fl. 31. an Rohrin. & Schw. gefchrieben (mit SBriefpoft) Junius. 4. Juny au Edlauer — exp. 5. 5. au Budik J exp. 22. 18 au Kuhn & Millik. 19 au Skarzynski 25. an Gollmayr — 25. exp. 26. au Rohrman & Schweig. Julius. 2. July an Janes mit ^ßoftiuageu: 3tt Zhbeliza (mit 5 fl BN.) §oun>alb3 Xheatcr 4'f* S8ä[nb]chen. 1. exp. 2. July an Kopitar (ddo. l July Oejdjricbfitc« Sd)t)") 3. July au Terley (exp. 6?) jugleid) an Viditz — M 9 Smith & Meynier in Srieft. 6. Schaffnrik — exp. 14. 12. mit ^ofttuagen erpcb. an (Jollmayr 100 fl. 36 xr 12. 12. b° -• an Selimidr.s S3ud)b. in SBicu 63 fl 80 xr b° — au ©räffer S3ud)h. in b° 26 fl 20 xr «Rohriniuiu & Schweig." Opombo |>ač samemu sebi, da mora tisto dni pisati tej knjigarni na Dunaj. *") Zapisal, a spet prečrtal Cop sam; zalo tu oklenjono. 4I) Cop je tu prvotno zapisal 29., a prečrtal spot ta datum tor pripisal »prej: 30. ") Zapisal, prečrtal potom Cop sam; zato tu oklenjeno. 43) Čop je tu prvotno zapisal 23., a potem 3 s kesnejšo črtico pri gorenji kljuki trojko popravil v 5; zato torej: [28] 25. **) Kar jo lu v oklepih, je oklenil in spet prečrtal (Jop sam. 14. an §. Draschler gejchirft 33 fl. CM. 19. an Smith & Meynier in Iricft mit ^oftm. 48 fl 22. [i<).| au Kopitar.45) 24. au Budik. 2(5. an Janes 30. exp. 3t. au Schafl'arik. 31. au Edlauer — Auf/u.stus. 1. exp. 2. Aug. an Savio 2. Aug. an Kopitar exp. 3. 11. au Debellak 11. au Stronski. 11. an Dberft Vocher 12. an Rohrm. & Schweigerd (Wegen „Wa-aa.y f.*6) a. Sit. wofür 3 fl 29 xr ju jaljl.; Boehl, Teatro esp., früher jy. Scfcb., ParnaS Polski; Old engl. Drama; Vigny, Elevations; A. De-sehampS, Les Ituliennes; Weg. Db. Voch.) 13. Kug. au D» Ullepitsch mit $op>. 40 fl lS'/g xv an M1' Banfield 23. au Kopitar. 23. an Janes mit SBoftWagen 10 fl. September. 17. an Kopitar 17. au Jordan exp. 19. 21. au Janes. Octobet. 10. au Schubarl 11. an d" Monti, opp. post., Forcen. 15, Carrer — Bentivogl. Petrarca c. not. Bing. 11. exp. 12. an Kopitar. 12. au Kuhn & Millik. exp. 13. 13. au W. v. (iandin. 13. nu Savio exp. 14. früh — 14. an Rohrmann & Schweigerd exp. 15. 15. an Schaffnrik. exp. 10. 15. an Gollmayr — exp. 16. 16. au Smolnikar. 16. an [Schaffarik] 47) Viditz — exp. 17. 23. an ©oubiii 30. au Kopitar, exp. 31. November. 4. Nov. |nn Savio] u. 8. au Savio. erp. 8. 8. |-,.| au Janes mit *TJoftw. 10 fl 48) 6. au v. Gandin 12. Nov. au Schubart (metbenb, baf; id) ihm 12 Dutj. Pratike ä 23 xr 4 II 36 xr erpeb.) 14. Nov. an Kuhn & Millikowski exp. 15 Nov. 18. au Schmidl. exp. 20. 20. au Slomfhek — |»;. nn Vlelll]«») 27. exp. 28. au Savio. 29. an Waschek exp. 30. December. am 3. au Rohrmann & Schweigerd mit $offo>ag. 285 fl am 4. gefd)rieb. au Rohrmann & Schw. exp. 5. (: befteOt: Schleg. Reflex. — Sainte-Beuve Crlt. — Guaila, Addio — glflgel »Ott - Walker — Bach Naohtr. Furip. |M)-. je Cop potem prečrtal, a predenj pripisal: S. ZatO tu 151 oklenjen. 4') Zapisal in poleni spet prečrtal Cop sam, kar označam z voglatim oklepom. '") Zapisal prvotno, a poleni prečrtal Cop sam; nad to prvotno besedo pa Je potem pripisal i [phlg. 11. au Slomfhek 21. |ifi.| an Schaffarik — 5I) Prejemniki Čopovih pisem so Banfield [13./8.] Budik [11./2., B./6, 24./7., 4./12.| Draschler [14/7.: 33 fl CM.] Debelak [20./1., 21./2., 11./8.] Edlauer [4./6., 31./7.] Gandin W. v. [6./10., 13/10., 23./10.] Gollmayr [14./2., 15./3., 7./4., 25./6., 12./7.: 100 fl 26 kr, 1B./10.] Grilffer, Buchhlg. in Wien JI2./7.: 26 fl Hribar [27/12.] 20 kr.] Prof. Jordan [8I./1., 17./9.J Kopitar [31./1., 8./2., 30/3., 19./5., 1./7., 22./7.,2./8.,23./8., 17/9 ,11/10., 30./10.] Kuhn&Millikowski[I8./B., 12./"0., I4./11J [Kuppitsch: 6./4.] Prefhern [30./1., 11./2., 14./2., 21./2., 13./3., (20./24. III."), 27./3., 15./B.] Hohrmann & Schweigerd, Wien [2./1., 15./1., 31./5.: 150 fl; 2Ö./6., 12./8., U./10., 3./12: 285 fl. 4 4/12.] Savio [26./1,, 8./3., 18./5., 1./8., I3./I0., 4. & 8/11., 27./11.] b) Ohranila so se pa nadalje Čopovih v ostalini njegovi, in sicer letnice: Antoniewiez Karol B [na Dunaju]. [Appendini: ad Brossowich.] Archer Vincenc 1833. (I0./XI.) Bandkie G. Samuel (Eno samo). Beneditseliitseh Joseph (Eno, brez leta). J/Beneditschitsch Mary 1821, 1825, 1826, 1827. (13 brez letnice, 4 brez dneva). Borkowsky 1824, 1825; 1828. Bossowsky Micha! |„Mioholo Scalzo"| [18271, 1828, 1829, 1830, 1831. Bautz (?) Carl (eno, brez dneva). Brossowich Giovanni 1823, 1824, 1825, 1826; 1827, 182h |k pismu 20./X. 27. an [Sohaffkr] ") Hribar. 1. 1832 torej bili: Schaffarik [13./1., 20./2., 6./7., 30./7., 15./10., (15./12. !)-21./12.J Schmidl, Antiquariat in Wien [15./2., 12./7.: 62 f 30 kr., 18./11.] Schubart, Buchhlg. in Triest [19./1., 25./1., 29./B., 31./5.: 40 fl; 10. & 11./X., 12./11.] Skarzynski [4./2, 19./6.] Slomfhek [20./11., 11./12.] Smith & Meynier, Triest [9./7., 19./7.: Smolnikar [16./10.] 48 fl.] Steinsberg [6./3.] Stronsky [I7./3., B./i., 25./B., 11./8.] Terley [3./7.] Dr. Ullepitsch [13./8.: 40 f 12';2 kr. štip ] Viditz Stef. [16./3., 3./7., 16/10.] [Vielli: 26./11.] Vocher, Oberst [11./8.] Waschek [3./1., 29./1I.] Zhop Janes [2./1., 7./3., 26./B., 2./7.: Zhbel. III.; 26./7. 23./8.: 10 II, 21./9., 8./11.: 10 fl.] tudi pisma naslednjih dopisnikov iz let, ki jih kažejo imenom dodane 1828: priloga: Appendinijevo pismo 22./IX. 1828|, 1829; 1881 (zadnji dve). Budik 1831, 1832. Corinini 1832. (13./III.) Costa 1832, 1988, 1834. Celakowski Kr. Lad. 1835. (Eno samo: 10./III.)") Debellak Mathias 1829; 1881, 1832, 1833, 1834. (2 brez dneva). Dudkowski Kranz v. 1824. (18./IX.) Edlauer 1832. (Eno samo: 15./X.) Kick Joseph 1825, 1826. Gandin W. v. 1832, 1833. ") Najpoprej zapisal tu Čop IS., a potem popravil: 21. ,J) Prečrtal Čop sam ter pripisal zraven: Hribar. ") Ohranjeno v Prešernovi zapuščini, objavil L. Pintar v ZMS VI., 186/(1. A v zapisniku Čopovem neomenjeno! u) Objavil L. Pintar. (ZMS VI., 1901, str. 183). Gollmayr Math. 1823, 1824, 1825; 1828. 1829, 1830,1831, 1832, 1833, 1834.») Gromadzki Leo 1828. (30./I.) Gunz Leop., Prof. 1817. Eno sämo: 13./II.)56) Gusel Marcus 1830. (Eno: 30./VIII.) Hill 1822, 1823, 1828. Hribar Lovro 1823, 1824, 1826, 1828; 1832, 1833, 1834. Jordan Phil., Prof. 1829, 1831, 1832, 1833. Kauscheg Jos. 1835. (2./IV.) [Kopitar . . . ]. Kluczenko Basil. 1822, 1823, 1824, 1826. Lehmann Carl 1828. (28./IV.) Linzbauer 1826, 1828, 1832. Martinach Lucas 1823, 1829. Martinet Franz 1828. (Tri). Masek Mart. 1823, 1824, 1826, 1*26. 1827. Prof. Mauß [„Mutius"] 1829. Eno sämo: 13./I.) Motsingthon Moses 1821, 22, 23, 24, 26. ") Neumann L. 1832. (20./I.) Palacky 1833. (Eno sämo: 26./I.)58) Peesenegger 1822. (Eno sämo: 14/XII.) Perko Friedr. 1825, 1826, 1827, 1829. Pluschk Ferd. 1829. (Eno sämo: 16./VII.) [Prefhern: 1832.] — Danes v ljublj. muzeju. ") Ramousch Thomas 1822. (Eno sämo: 27./VHI.60) Savio Fr. 1822, 1824; 1828; 1831, 1832, 1833, 1834 (31./V.). Schubart Paul (Trst): 1827, 1829 (po eno). Schulz Leop. v. Strasznicky in njegova soproga Sofie 1829, 1830, 1834, 1835. Seidl Louis Osw. 1823. (Eno sämo). Seshun Andre 1833, 1834. Siemianowicz 1827 (15./X.) Skarzynski Jan. B. 1827, 1828, 1829, 1831, 1832, 1833. Slomfhek M. 1832, 1833, 1834. Smalwood Eduard (eno, brez dneva). L Smole Andrej 1823, 1824. 61.) Smolnikar P. Bernhard 1828, 1829; 1832, 1833, 1834. Sodia Mart. 1833 (4./III.) Stanig Val. 1833 (28./VII.) Steinsberg Karl 1829, 1830. Stronski Franc. 1832, 1833, 1834. Terley Mich. 1822 ter vsa leta do 1835. Tomafsich Jos. v. 1821, 1823, 1828. Tomasin Barth. 1831 (22./1II.) Torre Lucas 1828 (8./VI1I.) Tursa 1^29 (eno: 7./III.) - ad : Skarzynski. Ullepitsch Dr. 1832 (17./VIII.)") Viditz Steph. 1823, 1824; 1826 pa vsa leta do 1834. Vielli Antonio 1823, 1824, 1826. Vielli Andreas 1825. (Eno: 29./X.) Vraz Stanko 1834. (Eno; 24./I.) Waschek Nicolaus 1827; 1831, 1832, 1834. Zaleski Waclaw 1827, 1828. Zawadelli 1828 (dve). Zarboni, Guilelmo de, 1829. (12./VUI.) Zhop Janes 1827 (eno za god); 1831, 1832, 1833, 1834.") In če si ta dva nova vira o dopisnikih Čopovih pogledamo pohliže v smislu tukajšnjega vprašanja našega, nam prispeva edinole drugi nekaj podrobnejših podatkov o Čopovih ljubljanskih korespondentih. ») Objavil deloma L. Pintar. (Lj. Zvon 1900, str. 757 & 1902, str. 633: Pismo ddo. 15. I. 1824). '*) In So eno poleg: Gunz L. — An Prof. Konihold, Wien. (Objavil L. Pintar: Lj. Zvon 1909, str. 703). ") Prim.: Slovan 1917, str. 118/119. M) Objavil L. Pintar. (ZMS VI./183). »•) Objavil Fr. Leveč. (Lj. Zv. 1888.) «°) Objavil L. Pintar. (ZMS VI./174). ^') Obj. L. Pintar. (ZMS VI./176 n.) ") List Čopov: 13./VIII. 1832. ftl) Objavil doloma L. Pintar. (Lj. Zvon 1900, str. 769/66). Izpričuje nam, da so Čopu dopisovali iz Ljubljane dotičnega, za nas tu važnega leta 1825 le: gospa Beneditschitsch Mary, Masek Martin, morda ■ tudi Smole! A Benedičič je bila gospodinja Čopovih bratov in sester, a ne slavist, ki bi imel Lindeja pri rokah.M) Mazek in Smole pa sta se, kakor nam pričajo njihovi listi, s Čopom tikala, — in ni si misliti, da bi bil Čop ni tega ni onega ogovarjal z bolj oddaljenim „Sie", kakor gorenjega neznanca.65) Iz istega razloga si tudi ni domnevati, da bi Čopov list veljal morda Tomažu Kamouschu, ki je bil v Ljubljani že dolgo let učitelj na normalki in Čopov poseben prijatelj; Čopovo pismo iz Reke z dne 1. avgusta 1822, objavljeno v Zborniku M. SI. VI/174, dokazuje, da sta se že takrat tikala obojestransko. In takö se nam tu odkriva čudno dejstvo, da ni Levstik imel tu pred sabo lahke naloge, ampak resno težaven slučaj. Saj še mi, — navzlic novemu gradivu, ne moremo tu preko nenadne težave, ampak postaviti si moramo tu še vedno odprt vprašaj na tisto mesto, kjer je Levstik zapisal ime äRcielfo! In odpraviti se moramo iskat si za odgovor še več in še nadaljnjega — materiala! (Dalje prih.) Wer waren die Gründer von Sittich? 1'. ROBERT SKNN, Sittich. Die Krage nach den Gründern von Sittich ist schon wiederholt aufgeworfen und von verschiedenen Gesichtspunkten aus behandelt worden. Um der Wahrheil näher zu kommen und um Missverständnissen vorzubeugen, sei daher im Nachfolgenden auch in der Carniola zu dieser Frage Stellung genommen, nicht etwa, um sie endgültig zu lösen, was heule wohl kaum mehr möglich sein dürfte, sondern um die in der Ci-«terzienser Chronik ') von mir kurz niedergelegten Gedanken des Näheren auszuführen. Wer kann nach den uns bekannten Aufzeichnungen als Gründer von Sittich überhaupt in Betracht kommen? **) l'rhn. zndej dodana pisma Čopova, šlev. (i. ") Ma/.ek je sicer prvotno pisal ime Čopovo 1. 182.'t in 1824: Xjdjupp; toda že 22. V. 1825 ima pa že naslov: „Dem . . . Herrn Mathias Zhop", in takö potem dosledno na vseh nadaljnjih pismih. Čopov popravek! „Schreiben Sie doch nicht nieinen Namen Tschop" pa jo z dnö 27. dec. 1825, - torej iz dni, ko je Mazek že več ko pol lota poprej pisal: Zhop. Ze zatö no moro lorej tudi s te strani no veljali lo pismo Čopovo njemu! ') Redigiert von 1\ (ircgor Müller im Cist. Slifte Mohrorau (Vorarlberg), •lahrgang 2(1 (1(114) u. 802 U. n. :!1(). Gemäss der uns vom Sitticher Chronisten P. Paulus Puzel2) im Wortlaut überlieferten Stiftungsurkunde vom Jahre 1136, die mit einer in Reun, dem Mutterkloster von Sittich, aufbewahrten Abschrift des Originals aus dem XVI. Jahrh. übereinstimmt,3) sowie nach dem zweiten Stiftungsbrief von 11454) übergeben drei Edelleute: nobiles quidam viri Henricus, Dietericus5) et Megenhalmus ein praedium in loco, qui vulgo Sittik appellatur, mit den dazugehörigen Einkünften, Jagden u. s. w. der Kirche von Aquileja als Eigentum (in proprietatem), worauf Patriarch Peregrin petentibus iisdem viris, also auf Bitten der Edelleute, Mönche aus Reun berief und ihnen das praedium Sittik zur Errichtung eines Klosters überliess. Der erste Gedanke, die Anregung zur Klostergründung in Sittich ist demnach von den drei urkundlich genannten Edelleuten ausgegangen, die ihr Gut vielleicht zufolge eines Gelübdes oder wie Puzel6) meint, wegen eines Streites unter der Bedingung an den Patriarchen abtraten, dass daraus ein Kloster würde. Dies ist die erste Tatsache, an der wir festhalten müssen: die eigentlichen Gründer Sittichs sind drei Kdelleute, die einstigen Besitzer des praedium Sittik. Wenn somit Patriarch Peregrin seihst vielfach Gründer von Sittich genannt wird,7) kann dies wohl nur in dem Sinne gemeint sein, dass er als Sachwalter der eigentlichen Stifter deren Vorhaben realisiert und energisch durchgeführt hat. Nur in diesem Sinne schreibt auch Puzel:") Fundator primÜS fuit Pelegrinus Aquilejensis Patriarcha. Wir finden das eifrige Entgegenkommen und die Rührigkeit der Patriarchen für Sittich ja sehr hegreiflich. Ihren weit ausgreifenden politischen Plänen entsprach diese Kloslergründung ganz und gar; richtig geleilet konnte die Cisterze für Aquileja ein mächtiges Bollwerk werden, eine „strategisch" günstige Operationshasis in einem Gebiet, auf welchem sich die stolzen Patriarchen bereits mit kühnen Bivalen im Kampfe messen mussten.") Gewiss, Peregrin und seine Nachfolger haben aus kluger Berechnung die rasche Kntwickelung Sittichs gleich ursprünglich als ihre eigenste Sache angesehen und zu ihrer Verwirklichung auch alle Hebel jn Bewegung gesetzt, 2) Kopie seiner bekannten Idiographia mon. Slttlc. im Sitticher Archiv S. 18 3) Cfr. Cist. Chronik Nr. Iii), (11 Jahrg. 18,90) S. ;i II. <) Pasel l. c. s. 28. s) Statt „Diolerious" hal l'u/.cl einmal auch „Thcodoricus"; cfr. I. c. S. l.'f; ebenso Valvasor VIII. S. (>91. ») l'uzel 1. c. S. 12 f. 7) Cfr.. /.. lt. neueslens wiedin' Dr. Milko Kos: „Oglojski patriarhi in slo-vonske pokrajine do srede 13. stoletja" im „Casopis za zgodovino in narodopisje, 13. letnik, Maribor 1917 str. 3. ") I. c. S. 12. ') Cfr. Dr. Aul. Meli, die historische u. territoriale Entwicklung Krains vom X. bis ins XIII. Jahrb., Graz Styria, 1H8K, S. 5:1 IT. doch sind die Gründer der Abtei im genauen Sinne des Wortes nicht sie, sondern die im Stiftungsbrief erwähnten drei Edelleute. Wer waren nun diese? Welchem Geschlechte gehörten sie an? Puzel10) nennt sie Brüder, ebenso die in der erzb. Bibliothek zu Agram aufbewahrten „Notata de monasterio Sitticensi",11) in beiden, ungefähr der gleichen Zeit entstammenden Quellen wird aber betont, dass über ihre Familienangehörigkeit nichts bekannt sei. Seine eigenen Mutmas-sungen kleidet Puzel in die Worte: Conjectura est, eos fuisse vel Auer-spergios, qui antiquitus in ea vicinia possessiones habebant, et multi postea in Ecclesia monasterii sepulti sunt, habueruntque familiaria no-mina in sua familia Theoderici et Megenhalmi. Vel Weixelbergios, quorum Castrum avitum adhuc extat vicinum monasterio fueruntque primi Ad-vocati monasterii. Vel denique Sitticos de familia Sitich, quae nobilis olim, elapso vel moderno saeculo extincla est, unde et monasterio una cum nomine mansisse creduntur insignia. Puzel, dessen Bericht eine ganz frappante Älinliekheit mit den Worten Valvasors aufweist, möchte augenscheinlieh die Auersperge Stifter von Sittich sein lassen. Die Gründe, die er vorführt, haben ja auch manches für sich. Die Auersperge12) waren seit jeher grosse Wohltäter der Sitticher Mönche gewesen, ihr nahegelegenes Stanunschloss Turjak ermöglichte intimen Verkehr; manche der Güter die schon 1135 oder 1136 zur Vergrösserung des unzureichenden praedium Sittik hinzugekauft werden mussten, mögen Auer-spergischer Besitz gewesen sein. Aber eben weil diese Adelsfamilie schon vor der Entstehung Sittichs in Krain fest ansässig und reich und mächtig war und den Patriarehen von Aquileja bekannt sein musste, wäre ihr Namen im Stiftungsbrief gewiss angegeben und hervorgehoben worden, wenn die genannten drei Edelleute durch nähere Verwandschaft ihr angehört halten. Da dies nicht der Kall ist, müssen wir schliessen, dass sie mit der Stiftung von Sittich nichts zu tun hat. Übrigens hat sich, soviel uns bekannt, von allen jenen, die sich mit der Entstehungsgeschichte unserer Abtei eingehender beschäftigten, kein einziger für diese von Puzel selbst nur als Vermutung geäusserte Ansicht entschieden. Weit mehr Beachtung verdient die von dem Klosterchronisten an zweiter Stelle berührte Überlieferung, da sie nach dem Ergebnis neuerer Forschung, wenn auch nicht auf unanfechtbare Gewissheit, so doch auf grosse Wahrscheinlichkeit Anspruch erhebt. Nach ihr wären die Stifter von Sittich die Herren von Weixelliurg, dieselben die bei Badics 13) als l0) 1. c. S. Ei. ") Manusrripl aus dem XVII. .Ix In*., von Sebastian'Ihunner veröffentlicht in: »Wissonshaflliebe Studien u. Mitteilungen aus dem Koncdictinor-Orden" II. Jahrg. (1H8I) III. Heft, S. (Iii ff. '-) Cfr. 1'. v. Kadics: Herbard V111, Freiherr zu Auorsperg, Wien 1862, Einleitung. ") Die (iegonlibte Albort und Fötor von Sittich, Wien 1866, 52. Edle de Patris (urk. „Pris"), von Meli14) als comites de Creina oder Carniola angegeben sind, da alle drei Namen, so verschieden sie lauten, sich in derselben Familie vereinen. Nach Meli entstammen die drei in Frage stehenden Brüder dem salzburgischen Grafengeschlechte von Piain; Heinrich wird nach Besiz-zungen zu Pux in Obersteiermark auch Heinrich Pris von Pux genannt,15) Dietrich und Meinhahn treten schon 1130 als Zeugen auf, in einer für Admont ausgefertigten Urkunde. 16) Meinhalms Sohn ist Albert, der Graf von Weixelburg, dem Stammschloss der Krainer Linie, daher die Benennung „comes de Creina"; seine Tochter ist die in der Gründungsgeschichte von Sittich mehrfach erwähnte Sophie, Markgräfin von Istrien. Emma, die leibliche Schwester der drei Brüder treffen wir als Gemahlin des Woluradus (Wolfrad Graf von Treffen), dem wir mit dem Sitticher Abte Vincentius in einer St. Ruprechter Urkunde vom .lahre 1163 begegnen. 17) Dieser Ehe entstammte der spätere Patriarch Ulrich II. von Aquileja (1161 —1182), den wir oft in Sittich finden18) und zu seinen grössten Wohltätern zählen müssen. Der soebengenannte Graf Albert von Weixelburg ist der erste Vogt von Sittich und nach einer Bemerkung bei Valvasor19) und beim Klosterchronisten20) scheinen dieses wichtige Amt anfänglich der Reihe nach nur Weixelburger innegehabt zu haben: Umstände, die uns bewegen könnten, die Weixelburger Grafen Stifter von Sittich zu nennen. Dass Markgräfin Sophie von ihren Eltern, den Weixelburgern sagt: „. . . qui et dictum coenohium fundaverunt et ibidem ecclesiasticam sepulturam sunt consecuti"21) und sie sich selber auch „Sitticensis coenobij fundatrix" 22) nennt, ist unseres Erachtens nicht so aus8hlaggebend, wie Milkowicz glaubt.23) Wie könnte sie denn dann gelegentlich einer Schenkung von 8 Hueben an das Kloster noch i. .1. 1238 von sich sagen „. . . ego Sophia .... videns et videndo intelligens, fratres Sitticenses et ecclesiam Sitticensem nullius terreni commodi et rerum transeuntium aliquod speciale emolumentum a me fuisse conse-culos, viscera charitatis ab eisdem claudere min potui . . .M?24) Doch mögen sie und ihre Eltern und noch Andere immerhin „fundator Sitti- ") Dr. A. Meli, 1. c. S. 63. ") Milkowicz „Die Klöster in Krain S. 33. '*) UB. für Strm. I. 137, cfr. Meli, 1. c. S. 63. ") Iv. Steklasa, zgodovina župnijo Šent Kupni, Ljubljana 1918, str. 36. Schumi UB. I. S. 120 f. •") Cfr. Puzel, 1. c. ad annos: 1162, 116», 1177, 117«, 1181; Siehe auch: Časopis za zgodovino 1. c. str. 3. ") Valvasor V lil. S. 604. -°) Puzel 1. c. S. 13. -') Schumi UB. II. S. 71 u. 72, llrk. v. 1238. ") ibid. S. 40 f. ") Die Klöster in Krain S. 34. ») Schumi UB. II. S. 71 I. censis" heissen: diese ehrende Bezeichnung hat inYäTfen Klosterurkunden jeder hervorragende benefactor, und in Puzels grossen Nekrologien23) stehen unter der mit obiger Stelle fast gleichlautenden Rubrik: „nicro-logia eorum fundatorum et benefactorum, qui suas sepulturas in priori Ecclesia Sitticensi . . . habuerunt" mehr denn 200 Namen aus allen Adelsfarnilien bis ins XVI. .lahrh., offenbar nur Namen hochherziger Gönner. Auch müssten wir auf Grund dieser Ausdrucksweise die Auersperge noch eher als die Weixelburger „Stifter" von Sittich nennen! Sicher hatten die Herren von Weixelburg zu Sittich gleich ursprünglich enge beziehungen unterhalten und sich um die Hebung der Abtei grosse Verdienste erworben; ihre Schenkungen machen einen wesentlichen Teil der Klosterbezitzungen aus.26) Müssen sie aber deshalb das Klosler auch gegründet haben? Gehören die urkundlich erwähnten drei Stifter, deren einer bald Dieterich bald Theoderich heisst, wirklich dem gräflichen Geschlechte von Piain an ? Der Beweis hiefür ist noch nicht erbracht. Die tiefgreifenden und kritischen Untersuchungen bei Milkowicz,27) noch mehr die Kürzere aber übersichtliche Zusammenstellung hei Meli28) bringen zwar Licht und Klärung in die verwandtschaftlichen Beziehungen und die Zusammengehörigkeit all' der verschiedenen Namen der Zweige und Linien des Weixelburger Geschlechtes, zwingen uns aber keineswegs, in demselben die Gründer von Sittich zu suchen. Milkowicz selbst gibt zu, dass die Geschichte eben dieses alten Geschlechtes in Krain noch dunkel sei und dass für seine Behauptung eigentlich nur die Überlieferung spreche. Dieselbe Überlieferung spricht aber nicht nur für die Weixelburger. (Die Ausführungen in Schumis „Archiv" I. S. 233 decken sich mit den Untersuchungen bei Milkowicz und Meli.) Ks erübrigt uns noch auf eine dritte ebenfalls bei Puzel angedeutete Möglichkeit hinzuweisen, dass nämlich die drei rätselhaften Edelleute dem Geschlechte „der Herren von Sittich" angehörten, die das praedium Sittik als Stammsitz hesassen und von ihm ihren Namen ableiteten oder ihren eigenen Namen auf das Gut übertragen hatten, wie dies bei so vielen alten Geschlechten, z. B. eben den Weixelhurgern oder den Auer-spergern, Weissensteinern u. s. w. der Kall ist. Puzel seihst hält auch diese Annahme nicht für unmöglich, da er in der Eingangs erwähnten Stelle darauf hin weist, wie ein Gesohlecht der Sitticher mit dem Wappen des Klosters bis in sein .lahrhundert2") hinein existiert habe. Ganz entschieden verleidigt diese Ansicht der bei Aufhellung des Klosters noch lebende Prior und äbtl. Sekretär P. lgnaz Fabian! in seinem 1783 zu Wien in Marian, Austria Sacra erschienenen Bericht über die ") Anhang zu seiner Idiographia. -<) Cfr. Cist. Chronik 1914, 2« Jahrg. Nr. 802 8. »» f. ") 1. c. S. 88—86. m) 1. c S. 68—64. •») Pasel slarl) 1721, 20. August. „Erzpriesterey und Zisterzienserabtey des Stiftes Sittich".30) Seine Worte lauten also: „Will man sich jedoch bey dem Namen Sittich einige Muthmas-sungen erlauben, so wird es der Wahrheit immer gleichförmiger sein, wenn man dafür hält, dass die ersten Besitzer des Ortes Sittich, nämlich Heinrich, Dietrich und Megenhahn, mit dem Zunamen Sitticher geheissen haben, von welchen der Patriarch Peregrin gedachtes Guth Sittich erkaufet, und zu der Absicht eines Stiftes gewidmet hat. Denn soll es wohl nicht den Grund der Wahrscheinlichkeit haben, dass jenes adeliche Geschlecht der Sitticher, welches doch seine Sprossen bis in die Hälfte des letzten Jahrhunderts hinausgestrecket hatte, und in seinen Stammen-hüchern, gleich dem Stifte Sittich, jederzeit einen Papagey im Schilde führte, seinen ersten Ursprung von den jemaligen Bisitzern des itzigen Sittich herleite? — Dieses zu verneinen, inüsste man in der Geschichtskunde des Alterthums allerdings ein Fremdling sein, und ja nie bemerket haben, dass unsere Vorfahren, besonders die von höherer Geburt, mit ihren Güthern und Schlössern fast allzeit einerley Benennung geführt haben". Wir Hessen einen allerdings nicht ganz unparteiischen Vertreter dieser dritten Meinung hier absichtlich in ausgiebiger Weise zu Worte kommen, weil dieselbe von Milkowicz und Meli nicht einmal erwähnt wird. Aber klingt sie denn so ganz und gar unmöglich? Die Existenz der Sitticher lässl sich nachweisen,31) die Analogie für Namensüher-tragung von Stanunschloss auf Familie oder umgekehrt ist am Beispiel anderer alten Geschlechter gegeben. Wenn auch die Gleichheit der Wap-penzeichen, das Vorkommen des Papageies im Wappen der Sitticher wie des Klosters in unserer Frage durchaus nicht von entscheidender Bedeutung ist, da die Stiftswappen erst sehr spät eingeführt worden sind, so verleiht dieses Moment der hier angeführten dritten Meinung doch eine gewisse Wahrscheinlichkeit. Jedenfalls darf sie nicht als von vorneherein unmöglich ignoriert werden. Die Frage nach der Familienzugehörigkeil der Stifter von Sittich wird wie schon bemerkt, wohl für immer eine offene bleiben. Mag mau auch für die eine oder andere Ansicht bessere Gründe haben, sicher beweisen lässt sich keine. Um aber endlich auf die eigentliche Veranlassung zu diesen Zeilen zurückzukommen, ist an dieser Stelle zu betonen, dass von einem Albert Sittich und dessen Tochter Sophie als Gründern unseres Klosters nicht gut gesprochen werden kann. Albert und Sophie, deren Namen mit der Entstehung und ersten Entwicklung von Sittich sich allerdings enge verknüpfen, sind nach dem Vorausgegangenen uns gut bekannte historische '") Copie nach dein Original im Archiv zu Sittich. ") Cfr. z. B. „Archiv I'. valerl. Geschichte u. Topogr. f. Kärnten", XIX (1906) S. 104 ff; auch „Beitrüge zur Krl'orschg. vaterl. Gesch. f. Steiorm.," XXXIII. (Neue Folge I.) 101 ff, XX. 10:i ff), ferner: Studien u. Milleilungen XV. 266 ff. Persönlichkeiten, die ohne Zweifel dem Geschlechte der Weixelburger angehören. Albert ist der durch zahlreiche Urkunden32) als „advocatus Siticensis" genügend bekannte Graf, Sophie seine Tochter, die marchio-nissa Histriae, Sittichs grosse Wohltäterin. Wenn wir die Stifter von Sittich der adeligen Familie der Sitticher entstammen lassen möchten, kämen eben nur die urkundlich erwähnten drei Brüder Heinrich, Dietrich und Meinhalm in Betracht, und nur in diesem Sinne sprah sich der Verfasser jener Artikel in der Cist. Chronik aus. Zemeljski potres pri Brežicah in Krški vasi dne 29. januarja 1. 1917. Kerd. SEIDL. Leta 1917. so poročevalci na Kranjskem ') prijavili 233 zemeljskih potresov, ki so so se izprožili v 126 dneh. Število potresov je narastlo tako nenavadno visoko ker se je dogodil kmalu po početku lela raz-devajoč potres, in so mu sledili običajni dodatni potresi, ki so se ponavljali do konca lela. To potresno delovanje se je začelo s silnim glavnim potresom, ki je izbruhnil 2 9. januarja ob 9. uri 23 minut zjutraj v vzhod njem delu Kranjske ob deželni meji proti Štajerski. Razdejanje je zatorej zaseglo kraje obeh dežel, ki ju ondi loči reka Sava. Na Štajerskem je grozna podzemeljska sila najhuje zadela mesto Brežice in je ondi povzročila veliko škode na mnogih zgradbah; slično je zadela vasi v okolici mesta. Na Kranjskem je najbolj močno trpela ") Cfr. /.. H. Schumi ÜB. II. 5. ') Po ljubljanskem potresu II. aprila I. 1895. je cesarska akademija znanosti "a Dunaju zasnovala redno opazovanje zemeljskih potresov v Avstriji z namenom, da se bistvo teli priroduih pojavov bolje spozna. V to svrho je ustanovila «) nekaj opazovališč s sej/.iiiografskiini instrumenti, />) trajno poročanje o potresih po poročevalcih v kolikor moči mnogih krajih po vseh deželah države. V vsaki deželi deluje poseben poverjenik, ki mu je skrb, da pridobi poročevalce, vodi poročanje, zbira poročila in jih vsako leto sestavi v skupno deželno poročilo. Dezidua poročila je objavljala akademija vsako leto v skupni „kroniki". L. 1904 je c. kr. Osrednji zavod za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju sprejel potresno nalogo od akademije v svoj delokrog, iu izdaja odtlej ono „kroniko". Poročila poročevalcev hrani imenovani zavod v posebnem arhivu za nadaljnjo znanstveno uporabo. Ravnateljstvo tega zavoda je drage volje dovolilo, da prijavi pisec gorenjega Članka, ki je dež. poverjenik za Kranjsko, pregled potresov I. 1917 na podlagi 'branih poročil, ki so last zavoda. Za prijazno dovolitev bodi izrečena Uglednemu ravnateljstvu najlepša zalivala. Krška vas, ki leži le 2 km jugozapadno od Brežic. To je razmeroma imovita vas, ki šteje 91 hiš in poleg njih gospodarska poslopja ter ima nad 500 prebivalcev. Nekoliko manj je oškodovalo župno vas Čatež, l1/2 km jugovzhodno od Brežic. Na Kranjskem je bolj ali manj hudo prizadelo še nekako 20 sosednjih vasi, in sicer ne le take, ki ležijo v ravnini ob Savi in Krki kakor Brežice in Krška vas, ampak tudi gorske vasi, ležeče po bližnjih b rezinah Gorjancev, ki se spuščajo ondi do Save pri Čatežu in do Krke pri Krški vasi. Škodo na zgradbah v krškem okrajnem glavarstvu so uradno cenili na 548.000 K (po cenah, ki so veljale pred sedanjo vojno). Prišteti pa je treba še škodo, ki je nastala, ker se je pobilo mnogo posode in drugih stvari, in ker je zmrznilo obilo poljskih pridelkov, ki so bili v poškodovanih shrambah izročeni mrazu brez varstva. Težko poškodovane hiše, in takih je bilo dovolj, so prebivalci morali zapustiti. Prebivalstvo, kolikor ga je bilo prišlo ob streho, je bilo pomilovanja vredno. Tedanji hudi zimski mraz (—10° C) v krajini, na debelo zasneženi, je še nemilo pomnožil težave in nadloge. Prav tako je vplival tudi položaj, ki je nastal spričo dolge vojne. Moški so bili povečini odsotni, zaposleni v vojaški službi. Prve noči si ljudje zaradi ponovnih potresnih sunkov niso upali bivati pod streho; še noči so prečuli pri odprtih ognjih pod milim nebom. Potem so se za silo ustanovili po lesenih kočah, skednjih in hlevih. Primanjkovalo je živeža in razsvetljave. Nili kruha niso mogle gospodinje napravljati, ker je potres porušil zelo mnogo krušnih peči. Samo malo časa — menda 10 sekund — je trajalo grozno zibanje tal in hiš in cerkev — in izpremenilo se je življenje prizadetih ljudij v zgolj bridkost in trpljenje, in zazijalo je neskončno gorje v vseh oblikah. Na Ijudomilo priprošnjo deželnega predsednika, grofa Atteins-a je vojaška oblast priskočila na pomoč s šotori, odejami, vojnimi kuhinjami i. dr. in je tudi kesneje pomagala obnavljati nesrečne prizadete naselbine. V središču potresnega ozemlja, to je v Krški vasi, v Brežicah in v bližnji okolici teh krajev, se je očem nudila žalostna slika razdejanja. Po cestah so ležali poditi pažni zidovi, padli dimniki, odvržena strešna opeka, odleteli nastavki in okraski s pročelij mestnih hiš in obilo odpadlega in v prah zdrobljenega ometa z zidov. Glavni zidovi slabejših in starejših stavb so zevali navpičnih in poševnih razpok, zlasti nad okni in vrati. V stanovanjih so bila tla in hišna oprava posuta z drobcu ometa, ki se je bil sesul s prepočenih stropov in sten ; stenske podobe in razni po omarah nastavljeni predmeti so ležali na tleh, lončene in železne sobne peči je prevrnilo, krušne peči so se ali porušile ali so zevajo prepočile. Grozoto le slike so izpopolnjevale hudo razpokane slone, zlasti ob robeh, kjer se stikajo zidovi med seboj in stropom. Nekaj posebno značilnega so bile v razdelnih ali vmesnih stenah (med sobo in sobo) diagonalne razpoke, ki so se v sredi stene križale. Fizikalni značaj potresnega gibanja si lahko predočimo, ako se spomnimo valovanja vode, ki naslane, kadar nanjo pade kamen. Ob točki, kjer je padel kamen na vodo, se vzdigajo valovi in razhajajo na vse strani, seveda z enako brzino. Valovanje se torej širi v krogih. Valovi so ob središču najvišji, najkrajši in najhitrejši; čimbolj se od ondi oddaljujejo, tem plitvejši, daljši in počasnejši so. To pa zato, ker gibna sila pojema, ko se prostira od središčne točke na večje in večje krogove. Naposled opeša v precejšnji daljavi od središča in valovanje neha. Slično valovi trdna zemlja ob potresu, to se pravi oblika njenega površja se enako preminja kakor oblika površja na valoveči vodi. Valovanje tal ob močnem potresu so ljudje že dostikrat videli (na pr. ob zagrebškem potresu 9. novembra 1. 1880). Mirni opazovalci pogostoma čutijo, kako se jim tla pod nogami nagnejo, dvignejo, nagnejo na nasprotno stran in greznejo — znamenje, da je odšel val pod nogami. Opazovalec čuti, kakor da se ziblje v čolnu na nemirni vodi. Drevesa, brzojavni drogovi, zidovi, cerkveni stolpi in hiše stoječe na valujočih tleh nihajo sem ter tja kakor narobe obrnjeno nihalo stenske ure, obkratu pa se dvigajo in grezajo. Na prostem stoječ človek čuti bolje dviganje in grezanje, (navpično komponento gibanja); v hišah, zlasti višjih oddelkih pa zaznavajo bolje „ tresenje, miketanje, drinanje sem in tja" (vodoravno komponento gibanje). Le-ta je najjačja, kadar je nihajoči zid na koncu zamahljaja ali sem ali tja in je na tem, da kolebne nazaj na nasprotno stran. Ako recimo južni zid pri hiši nihaje z orjaško potresno silo zamahne na južno stran, severni pa na severno, tedaj se odtrgata hreščeč od vzhodnega in od zapadnega zida, ki ju vezeta. Razpoke, ki pri tem nastanejo, začenjajo pri tleh in režijo čim više tem bolj na široko. Navzven nihajoč zid se izbuhne navzven, ako stranska robova trdno držita sosednja zida, in ostane izbuhel, ako se ne more vrniti v prejšnjo stojo, ali pa se celo prevrne in zruši. Kadar se zid izbuhne, lahko prepoči ondi, kjer je najšibkejši, to je pri vratih in oknih. Cerkvi prizidan stolp niha, kolikor ga je v stiku s cerkvijo, skupno s cerkvijo, kar ga pa je nad cerkvijo, niha samostojno za se. Lahko se zgodi, da zaniha spodnji del na to stran, gorenji pa ob istem času na nasprotno. Gorenji del se potem odtrga in ako se ne prevrne, ostane prepočen v višini cerkvene strehe. Tako je prepočil na primer stolp Župne cerkve v Čatežu. Slična usoda zadeva ob močnem potresu dimnike. Le-te udari strešni oder, da prepočijo ondi, kjer pomolijo izven strehe. Tako si razlagamo poglavitne poškodbe, ki jih je močni zemeljski potres zadal zgradbam v Brežicah in Krški vasi in po okolici teh krajev. Ob potresu prihajajo iz potresnega izvorišča (izhodišča, središča, žarišča), ki biva globoko (nekaj kilometrov) pod zemeljskim površjem, raznovrstni valovi; poleg omenjenih povprečnih, ki povzročajo valovanje •al, tudi kratki, brzi podolžni valovi, ki jih ne čutimo, ampak prestopivše v zrak slišimo. Ker so globokega glasu jih nazivljemo podzemeljsko grmenje ali bobnenje. Spričo svoje brzine prihajajo poprej ko mehanski valovi. Ako imamo v spominu fizikalno razlago potresnih pojavov, ki smo jo tu pravkar podali, tedaj umemo, kar pripovedujejo osebe, ki so bile priče nesrečnega potresa v Krški vasi in okolici. Tamošnja gospa županja J. Ajster-jeva mi je pripovedovala o njem tako-le: »Začuli smo najprej votlo bobnenje. Brž na to je začel potres s silnim sunkom od spodaj navzgor, potem je drmalo sem in tja. Moja hči je stala v kuhinji in je videla, kako je ognjišče od-skakovalo. Zidovi in stropi naše pritlične hiše so strahovito pokali, v strešnem odru je grozeče hreščalo, en pažni zid se je zrušil ropotaje na zemljo, vso opravo In tla v sobi so pokrili drobci ometa, ki so se odkrušili s sten in s stropa. V prah zdrobljen omet je napolnil sobo, da je otemnela. Dekla, stoječa na dvorišču je videla, da se je hiša nagibala sem in tja, in videla, kako se je porušil dimnik. Streha je brzo otresla sneg raz sebe". — Poštarica, gospa A. Tomažič je dogodek popisovala tako-le: „Bobnenje sem preslišala. Začutila sem v uradu samo silno stresanje. Knjige, uradni spisi in poštni zavoji so popadali s polic, peč se je prevrnila, stene so pokale in s stropa se je odluščil omet v toliki množini, da je bila soba polna prahu. Tla pod menoj so se dvigala kakor čoln na morju, ampak hitro, ponovno. Ko je to minilo, sem šla na piano. Pred hišo pa je ležal nasip snega, ki se je ob potresu zrušil s strehe, in mi je zastavljal pot. Tudi strešne opeke je dosti padlo. Na cesti je bilo že polno prestrašenih, in v zmedi na pomoč kli-čečih vaščanov, Brzojavni drogovi so se majali, to sem videla na svoje oči, in brzojavna žica je glasno brnela. Nekateri so mi pravili, da so videli, kako se je treslo površje ceste". — Orožniški nadstražnik g. Cešnik je doživel dogodek takole: „Bil sem v orožniški vojašnici v Krški vasi, v sobi prvega nadstropja in stal sem pred oknom ter gledal proti vzhodu na bližnji most čez Krko. Kar je zadonelo drdranje, kakor da so pelje voz čez most. Koj na to so je silno zatreslo, ne valovito, nego brzo je miketalo sem in tja. Zidovi in stropi so strahovito pokali, tramovje izpod strehe jo silno hreščalo V sobi je zatomnelo od v prah zdrobljenega omota, ki je padal s stropa. Na za padu i strani sobe je stala lončena peč na kamenilem podstavku. Mod tresenjem se je peč razcepila, srednji in gorenji del je vrglo v vzhodni smeri v sobo, spodnji dol z žrjavico je ostal na podstavku. V sosednji sobi jo lončeno peč istotako razklalo in vrglo v vzhodni smeri. Ondi je stala visoka omara za obleko. Nagnila se jo navspred in bila bi padla; v hipu pa so se ji odprla dvojna vrata in se uprla ob tla. Puško orožnikov so visele druga poleg druge na kljukah, zakrivljenih navzgor. Potresna sila jih jo dvignila iz kljuk in vrgla na tla. V sobi postajnega poveljnika v zapadnem oddelku hišo (tudi v I. nadstropju), jo stala ob vzhodni sloni okrogla visoka lončena poč. Oo-renji in srednji del peči je odtrgalo in vrglo 2'/j '" daleč v stran." — V Malenicah pri Krški vasi mi je pravil viničar .1. Kruleč to-le: „Stal sem pred hišo. Kar je zadonelo strahovito grmenji! od Mrzlavo vasi (od severovzhoda) semkaj. Ko sem o lern premišljal, so se mi zazibala tla pod nogami, kar odskakovala so; oprl som se na lopato, ki sem jo imel v roki, da ne padem. Drevesa so se majala, neki hrast se je močno pripogibal proti tlom, tudi bližnji kozolec se je vidno tresel. Streho so kar brž otresle sneg, ki jo bil to zimo prašen. V župni cerkvi v Čatežu je udarilo ob zvon. Od vseh strani mi je ropotauje in hreščanje glušilo ušesa Sosedje so prestrašeni in kričeč privrevali i/, hiš. Ko se ozrem, zagledam, da so je bil zrušil hiši, kjer stanujem, ves viianji zid na pažni strani od streho do tal, in dimnik je odvrgel vrh. V stanovanju so hudo razpokah zidovi, peč se je zrušila, ura in podobe so padle raz steno na tla." Učinki potresa so bili najsilnejši v Krški vasi in v Brežicah. Zatorej sodimo, da je bilo med tema krajema površno središče potresa, to je ločka, ki leži na zemeljskem površju nad podzemeljskim izvoriščem potresa, ampak ne vselej prav navpično nad njim. Od ondešnjega površnega središča so se razprostrli talni valovi na vse strani. Gibanje se je razširilo čez vso Kranjsko, čez velik del Štajerske in Hrvatske in še preko mej teh dežel v sosednje dele Ogrske, Koroške in našega Primorja. Potres je bil seveda praviloma vobče čim dalje od središča tem slabejši. Ampak še v daljavi 160 km od imenovanega središča (v Trstu, nad Štajerskim Gradcem, ob Uni na hrvatsko-bosenski meji itd.) je bil potres človeku občuten. — To dokazuje, da je kamena zemeljska skorja iznenadno prožna. Občutno zatresena ploskev je bila tolika, da meri njen premer najmanje 320 km, bržkone skoro 350 km. Ob središču pri Krški vasi in Brežicah je dosegla potresna sila osmo stopnjo deseterodelne potresne lestve (Eorelove in Mercallijeve). Ljubljanski potres z 1. 1895. je bil za jed no stopnjo silnejši, čutili so ga 480 km daleč od Ljubljane (v Landškrounu ob češko-moravski meji, v Nagy Becskereku onstran Tise, in v Schaffhausenu ob Renu). Odkar poznamo fizikalni značaj potresnega gibanja in vemo, kako deluje potresna sila na vso zgradbo in na njene dele, odtlej moremo tudi reševati vprašanje, kako naj se gradijo hiše in druge stavbe, da uspešno vzdržijo pozemeljski razdiralni naval. Ker stavbe in njih deli (zidovi idr.) oh potresu sem ter tja nihajo z ogromno vodoravno silo, ki jih trga in lomi, in tudi z navpično silo valujejo, tedaj ni zadosti, da imajo stavbe le navadno stojno trdnost, ki ki jih varuje, da se ne zrušijo zaradi svoje teže, ki deluje le v navpični smeri. Zoper nihanje vobče varujejo železne vezi. So pa tudi še posebna stavbinska pravila, ki so vredna, da se v potresnih deželah sprejmejo v zakonite stavbinske predpise. Profesor zagrebškega vseučilišča dr. A. Mohorovičič, ravnatelj tainošnjega zavoda za meteorologijo in geodina-iniko, je priobčil izborno razpravo „0 delovanju potresov na zgradbe"2) in je sestavil v njej (na str. 70—79) 15 takih pravil. Bodi nam dovoljeno, da navedemo poglavitna izmed njih, četudi brez fizikalne utemeljitve. Na visečih tleh, zlasti na strmo visečih in pa na robu strmine naj se vobče ne gradi. Temelj zgradbe bodi, če le možno, monolit, to je en sam kos, napravljen iz betona, lahko tudi iz vidikih kamenov, spojenih trdno med seboj. Vobče se ne zahteva, da bi se postavila zgradba na blok iz betona. Temeljni zid bodi dovolj debel in dovolj globok. Stavba, zgrajena z navadnim mortom (malo apna in mnogo ■) A. Mohorovičič. Djelovanje potresa na zgradbe. Posebni odtisk iz „Vi-jesti hrvatskoga društva inžinira in |arhitekta. Zagreb 1911. - (ilej tudi: S t ra d a I, "autechnischc Studien anlilulich (les Laihachcr Krdbebens. Sonderabdruck aus d. ZUohr. d. Clsterr. Ing. u. Architekten Vereines. Wien ISilC. peska ali celo le svišča)3) je slaba proti potresu, premalo je vezana in ni monolit. Jemlje naj se cementov mort. 1'olem so zidovi lahko tanjši in stavba vendar odoleva brez škode najjačjim potresom. Treba je, da so stropi in krovi kolikor moči trdni in da so trdno zvezani z zidovi. Pažni zid bodi toliko čvrst kakor vsi drugi zidovi in bodi čvrsto zvezan s stropovi in s krovom. Čim več je v notranjščini stavbe čvrstih srednjih zidov, tem močnejša je. Oboki naj se zamenjajo s traverzami, ker oboki razrivajo zidovje, traverze pa ga vežejo. Razdelne stene naj bodo lahke. Težak nakit, zlasti na krovu, naj se opusti. Stranska krila naj se čvrsto vežejo z glavno zgradbo, ali pa naj se stavijo sama zase. Krov bodi lahek, čvrst in čvrsto vezan z zidovi. Dimniki naj bodo lahki in čvrsti. Kjer stopajo izven strehe, morajo biti z njo čvrsto zvezani. Visoki naj ne bodo nad (10 cm, ako pa morajo biti višji, naj se jim vrh veže na štiri strani s krovom. Da ob potresu ne pada strešna opeka na ulico, naj se ob robu strehe nastavi železna rešetka, da opeko zaustavlja. Nesrečni glavni potres in dolgo trajajoči dodatni potresi bodo predmet posebne monografske razprave. Za sedaj podamo le kratek pregled čez potresno dobo, kolikor je spada v 1. 1917. in kolikor utegnemo spoznati njena poglavitna svojstva na podlagi opazb s Kranjske. Najprej se zahvalno spominjamo p. n. poročevalcev o potresih, ki so s svojo pozornostjo in dobro voljo, s prijaznim trudom in vztrajnostjo poročali o poedinih pojavih in podali gradivo za proučevanje skrivnostnega podzemeljskega delovanja. Zahvala pristoja zlasti poročevalcem v okolišu središča potresov, ti so: g. de Cecco, trg. knjigovodja v Skopicah; gdčna Kr. Demšar, učiteljica v Cerkljah; preč. g. Fr. Gabrič, župnik v Cerkljah; gdčn. A. Jak, učiteljica v Vel. Pod logu; gospa A. Kocijančič, šolska voditeljica v Bušeči vasi; g. A. Lainut, nadučitelj v Čatežu; gospa Al. Tomažič, c. kr. poštarica v Krški vasi; preč. g. F. Zor ko, župnik v Čatežu. Tem in vsem drugim poročevalcem izrekamo s tem najtoplejšo zahvalo in priznanje. Njih delo in trud služita pred vsem dontoznanstvu in vedi. Iz proučevanja podzemeljske sile, ki povzroča človeku vsekdar nedobrodošle potresne pojave, pa so vzniknili tudi praktiški uspehi, ki jih izvaja že sedaj gradbena tehnika (glej omenjene razprave Mohorovičič-evo, Stradalovo in druge). Upati smemo še nadaljnjih uspehov; saj se je človeku posrečilo celo izpodnebnim silam izviti iz rok gonobno moč gromske strele, dasi prihaja iznenadoma. Poročanje o potresnih pojavih je v minolem letu bilo kolikor toliko omejeno zaradi razmer, nastalih spričo dolgo trajajoče vojne. Več poročevalcev zlasti izmed našega vsestransko delavnega učiteljstva je bilo odpoklicanih v vojno službo, in ni bilo možno vselej nadomestiti jih. Na mnoge poizvedovalne dopise, ki jih jc razpošiljal poverjenik oh poedinih potresih, žal, ni došel odgovor. Poleg tako oslabljene organizacije za poročanje prihaja v poštev še drug vpliv. Ta je duševno razpoloženje J) V Čatežu, Krški vasi itd. so največ trpelo hiše, ki so bile zgrajene s takim slabim lnorlom, da se je v prah razsul, ako sem ga med prsti drobil. Pripomba pisateljeva. v prvih dneh potresne dobe. Ako prihajajo, potem ko so že prvi sunki rušili domovja in pregnali prebivalce, še nadaljnji izpodzemeljski sunki, roj za rojem, sicer večinoma zmerni, vmes pa tudi grozeči in silni — tedaj je umljivo, če se pozornost odvrne od misli na mirno opazovanje in zapisovanje. Znanstvenemu zanimanju prihajajo ob tej priliki na pomoč novodobni sejzmografi, to so naprave, ki samotvorno napisujejo vsak potresni zagib. Ne daleč od izvorišča pri Brežicah je napisoval tamošnje potrese sejzmograf observatorija v Zagrebu ob vešči skrbi ravnatelja A. Moho-rovičiča, profesorja na zagrebškem vseučilišču. Razdalja Brežice — Zagreb meri samo 30 km. Priporoča se torej, da sporočeno nepopolno vrsto potresov izpopolnimo po zapiskih zagrebškega sejzmografa4). Od početka potresne dobe, to je od prvega in glavnega potresa ob 9. uri '23 minut dne 29. januarja do konca leta 1917. so prijavili poročevalci s Kranjske vštevši prijave v ljubljanskih dnevnikih 213 potresov izhajajočih iz izvorišča pri Brežicah in Krški vasi. Omenjeno izpopolnilo šteje 30 potresov (med temi 20 s prvega dne, 10 iz dobe od 30. jan. pO 26. aprila). Izpopolnjeno število obsega torej 243 potresov. Tudi lo Število smatramo le za približno pravo. Morda je vanje zašlo tudi kaj takih dogodkov, ki so jih opazovalci lt; pomoloma zaznavali za zemeljske potrese; še več isti nitih potresov pa je morebiti opazovanju in sporočevanju ušlo. Morebiti tudi zagrebškemu sejzmogi-afu. Potresi, ki prihajajo iz bolj privršnega, plitvega, ne globoko pod zemeljskim površjem ležečega izvorišča, ga namreč bržkone ne dosegajo, in se na njem ne zaznamujejo. Na p o e d i n c mesece so se brežiški potresi porazdelili kakor kaže razpredelnica 1. I. ■lan. 29.- 81. febr. nie. npr. maj junij julij avg. spt. okt nov. dec. Skupaj 4K 44 Il> 25 :tl 1« 12 1S 9 7 4 11 284 Podzemeljsko gibanje je bilo ob počelku najživahnejše. Prvi dan se je po grozovitem prvem glavnem slresanju izprožilo še 34 potresov, med njimi dva glavna, ki sla se razprostrla daleč na okoli (<>b 11. uri 29 minut zjutraj in ob 10. uri 1H minul zvečer). Drugi dan je bilo S, tretji dan 8 sunkov, skupno v treh dneh 48 sunkov. Meseca februarja je prirojilo 44 potresov v 21 dneh. Meseca marca je prijavljenih Ki sunkov. Meseca aprila je podzemeljski nemir i/.nenada na novo narastel *) Zagrebški observatorij (kr. zemaljski zavod za meteorologiji! i geodina-•niku) objavlja zapiske vsaka dva ledna in obvešča z njimi interesente. Gospodu ravnatelju prof. Moborovičiču izrekamo toplo zalivalo za prijazno pozornost, s ka-'"r<> nam je dal zapiske na razpolago. in izprožil se je 10. dan meseca ob 3. uri 14 minut četrti glavni sunek. Tudi mesec maj je bil še precej nemiren. V poletnih mesecih so prihajali sunki redkeje, še bolj v jeseni; meseca novembra so prijavljeni le štirje potresi iz le jednega kraja; ta je bil najmirnejši mesec vsega lela. Meseca decembra je število prijavljenih potresov narastlo na 11. Čudno je, da je zaznamoval zagrebški sejzmograf brežiške potrese le v prvih mesecih (do konec aprila), pozneje skoro ne več. Domnevno si razlagamo to tako, da so potresi i z prva prihajali iz glo.bo-kega, kes ne je iz plitvejšega izvorišča. Kakor se pomika zračna toplina ob vplivu solnca od zimske nižine do poletne višine, tako ima tudi pogostost potresov določen letni lir. Ampak le-ta nam je še skrivnosten; neznano nam je, katera pri-rodna sila ga določuje. Iz petnajstletnega opazovanja na Kranjskem (1901—1915) posnemamo da je bilo potresov: pozimi 84'6, spomladi 29*6, poleti 13*7, jeseni 221 odstotkov celoletne vsote (zima = dob., jan., fehr.). Zemeljski potresi se torej najpogosteje izprožajo pozimi, nekoliko manj pogosto spomladi, še manj jeseni, najredkeje pa poleti. Zimskih potresov je skoro trikrat toliko kakor poletnih. Natančnejša določitev v razpredelnici II. kaže da je najvišja točka Število potresov nu Kranjskem v 11 ') letih 1901- -191 5. Jan. febr. ne. npr. unij in n n m hi R|)t. okt. nov. (tre. skii|iiij Absolutno..... 88 121 108 75 57 28 45 82 79 79 60 797 odstotki celoletne ur, 139 12-9 9*9 68 50 47 40 • 47 8-1 <»•:) 92 100*0 uravnani p<> nu (n I 4. v tiru prisojena mesecu februarju (13'9°/o)> najnižja v avgustu (4'0 °/0)-Razlika je prav znatna. Kcilno upadanje Števil od najvišine v februarju do najnižine v avgustu in nato redno naraščanje do zimskega vrha Izpričuje zakonitost prav določno.s) Ako bi zgolj slučaj določal število po- ') Letni tir potresov za Kranjsko si lahko predočilimo s krivuljo, ki si jo narišemo držeč se gorenjih številk (mesere 1 —XII vzamemo za abscise, gorenja od-stolna števila pa za mesecem pristojajoče ordinate). Malemališki izraz za to krivuljo nam podaja ta-le enačba: x) 2 x) .1 \) •I x) y 8-:W 4-:i6 sin (08 5 0 9 90 sin (3274 0 0-92 sin (315-0 " 0-38 sin (34-4 0 Konstante v tej enačbi (funkciji) so izračunane z gorenj i m i odstotnimi števili po metodi najmanjših kvadratov in po Hessel-oveni navodilu (harinonska analiza). Čas se lu šteje tako, da je za sredo januarja x 0, za sredo februarja x = 30, marca x = 60 itd. tresov vsakega meseca, tedaj bi noben mesec ne imel prednosti nasproti drugim mesecem, to se pravi, število potresov bi bilo enako v vseh mesecih. Brežiška vrsta potresov je očitno stala v oblasti rednega tira. Iz-prožila se je v zimskem času, ko je razpoloženje za potrese najvišje. Bazpoložava je v poletju znatno upadla. Najnižina pa se je zakesnila, ker je nastopila še le v novembru. Ako razvrstimo brežiške potrese po njih jakosti, tedaj dobimo to-le razpredelnico: III. Stopnja v potresni jakostnl lestvi Število potresov VIII, razdevajoč potres 2 VII, skrajno jak „ 1 VI, zelo jak 1 V, jak „ 12 IV, zmeren „ 59 III, slab „ 153 II, zelo slab „ 15 Skupaj 243 (Od 80 potresov, prištetih iz zagrebškega sejzmografskega zapisnika, smo dodali 10 zmernim, 20 slabim potresom, domnevaje, da je taka razdelitev približno primerna.) Dosegla sta torej 2 potresa gonobno stopnjo VIII. (29. jan. ob 9. uri 23 minut in 11. uri 29 minut predpoldne) in sta povzročila omenjeno ogromno škodo; 1 je bil skrajno močen (.jak) (VII. stopnje, 10. aprila (ob 3. uri 14 minut zjutraj), 1 zelo močen (29. jan. ob 10. uri 18 minut zvečer), 12 jih je bilo močnih (V. stopnje), 59 je bilo zmerno močnih (IV. stopnje), 153 je bilo slabih in 15 zelo slabih (II. stopnje) potresov. Število „zelo slabih" potresov, ki jih čutijo le posebno občutljive osebe, če imajo priliko, da ob času potresa opazujejo mirujoč, je bilo bržkone dosti večje; toda take slabotne zgibe ljudje večidel prezro in le malokdaj poročevalci sporočijo o njih. Nekoliko jih bržkone tudi tiči med 153 „slabiini potresi". Ako je to umovanje upravičeno, tedaj potrjuje brežiška vrsta Pravilo, da so slabejši potresi med vsemi najpogostejši, in dn s o močnejši potresi tem redkejši, čim višje ] a kos t ne Hlop nje so, in da njih pogostost prav hitro pojema ob rastoči jakosti.6) Knačba kaže, da je letni tir potresov v glavni stvari enostavna sinusna krivulja 4\'l(i sin (" I x) z ednini vrhom in ednini dolom; z njo se zlagata se dve sinusni krivulji (člana z dvakratnim in trikratnim x), ki sta pa spričo malega koeficienta (0'H0 in 0'92) dosti plitvejši in manj vplivni. Četrta komponenta ima •ako neznaten koeficient, da ne prihaja v poštev; lahko jo prezremo in izpustimo. 'I To razmerje in pa pogostost potresov sploh je imel pred očmi ravnatelj ta Ako po razstavi m o brežiške potrese v skupine po velikosti občutno zagibanega ozemlja, dobimo pregled, ki nam ga nudi razpredelnica IV. Pri tem smo vzeli kot merilo za primerjanje premer zagibanega ozemlja, merjen po kilometrih. Za središče tega ozemlja smo domnevno smatrali v vseh slučajih kraj med Brežicami in Krško vasjo. Potresom, ki jih javlja samo po eden kraj, seveda ni možno določiti, kako in kam so se razprostrli. Istolako ne onim, ki jih je zaznamoval samo zagrebški sejzmograf. IV. Premer potresenega ozemlja Število (in čas) potresov Jakostna stopnja 350 km 300 „ 200 „ 130 _ 50—100 , 10— 50 „ Potresi, ki jih javlja samo po e d e n kraj 1 (29. jan. 9. u 23 m zj ) 1 (29. jan. 11. u 29 m zj.) t (10. apr. 3. u 14 m zj.) 1 (29, jan. 10. u 18 m IV.) 6 48 155 VIII. VIII. VII. VI. j v , Skupaj 213 Ako bi poročanje bilo popolnejše, bi se pač marsikateri od potresov, ki so javljeni samo iz ednega kraja, pomaknil v najnižji oddelek (10—50 km), ki smo ga vzeli v poštev. Tudi že brez tega dostavka kažejo števila gorenje razpredelnice, da so potresi, ki zganejo majhno ozemlje dosti pogostejši, nego tisti, ki zganejo veliko ozemlje, ali z drugo besedo rečeno: najpogostejša je razpoložava, da se i z proži le malo obsežen potres; razpoložava, da se i z proži potres' ki zajame velik prostor, pa močno pojema, čim večje ozemlje jemljemo v misel. Ker so obsežnejši potresi navadno, pa ne vedno tudi močnejši (jačji) potresi, se priključuje lo pravilo neposredno pravilu, ki smo ga izvedli iz razpredelnice III. Potresi, ki so izhajali iz krajine pri Brežicah in Krški vasi, so se prof. dr. A. Mohorovičič, ko je I. cit. napisal to-le: „II Zagrebu imamo po jeden veoma jaki potres na 100 godina, a po jedrni potres, koji nanaša manje štete, najmanjo ua 10 godina, te po 3 jača potresa svakih 5 godina — Računa se, da obična zgrada redovno trnje 150 do 200 godina. Ta če dakle zgrada i mat i, da pod-nese za svog vijeka po I veoma jaki potres, 15-20 jakih potresa, oko 100 slabijih potre8a, a oko 1600 do 2600 veoma slabih potresa, kojima je izhodišlo ispod Zagreba ili u neposrednoj bližini. Priračumuno li k tome još potrese, kojima je is-hodište u manjoj ili večoj bližini od Zagreba i od kojih se i Zagret) trese, to do-lazimo do veoma velikih brojeva. (»Inda slijedi, da je neobhodno potrebno, da se kod gradnje kuoii u Zagrebu osobiti obzir uzme na pogibelj od potresa, le da se polnši neslo više, samo da bude /grada čim sigurnija od potresa " pojavljali po eden ali več na dan in sicer ali v posamnih dneh ali pa po 2, 3, 4 in več dni zaporedoma, potem so nekaj časa izostajali, nato pa zopet nastopali v krajši ali daljši skupini dni. Pregled čez to zapo-reditev potresov nam nudi razpredelnica V. in sicer v drugem stolpcu. V. Skupine potresnih dni Število dni v edni Število skupin skupini dejansko ako bi vladal slučaj 1 27 49-9 2 17 169 8 2 57 4 2 1-9 5 1 07 6 3 02 7 — 8 — 9 — 01 10 — 16 1 Število skupin 5;! 754 Vrstili so se tako, da je bilo 27 posamezno stoječih potresnih dni (prejšnji in sledeči dan sta bila brez potresa); nadalje je bilo 17 dvodnevnih skupin, sta bili 2 tridnevni, 2 štiridnevni skupini, edna petdnevna, 3 šestdnevne skupine in edna 16 dnevna skupina potresnih dni, lo je takih, ko se je pojavilo po eden ali več potresov v 2, 3, 4, 5, 6, Ki zaporedoma si sledečih dneh. Največja skupina je obsegala Ki dni ob početku potresne dobe, to je od 20. januarja do 13. februarja ko se je v«ak dan izprožilo po eden do 35 potresov. Vseli skupin potresnih dni je bilo 53. Največ je posameznih potresnih dni (27), pogostost torej tudi verjetnost, da se potresi ponavljajo 2, 3. 4......dni zaporedoma je tem manjša, čim daljšo skupino dni imamo v misli, "i sicer pojema verjetnost ob rastoči dolžini skupiti prav brzo. Lahko se vprašamo, je li dejanska razvrstitev potresnih ('n i v skupine zgolj nekaj slučajnega, ali pa se izraža v njej "eka zakonitost. Slučajnost Iii se kazala v leni, da bi ne bilo med po* 'resi katerega koli dneva nobene vzročne zveze s potresi naslednjega "'leva; ali z drugimi besedami,*da bi potresi katerega koli dneva ne vplivali na izprožitev potresov drugega dneva. Prav tako pravimo, kadar "K-ceino kocko, da zgolj slučaj določa, kako pade, ker so vržaji neza-vistii dnig od drugega. Kako se jemljejo slučajnosti v račun, to nas uči matematika. (J. Bernoulli 1713, Legendre, Gauss, Laplace, Czuber, Koppen i. dr.) Matematiško rešitev tega vprašanja podajejo števila v tretjem stolpcu razpredelnice V. Ondi je naznanjeno, da bi bil slučaj ustvaril 75 skupni potresnih dni in ne le 53, kakor jih je bilo v resnici, in sicer bi bil ustvaril 50 enodnevnih, 17 dvodnevnih, 5 do 6 tridnevnih skupin, skoro 2 štiridnevni skupini in komaj edno 5 ali večdnevno. Ako primerjamo dejanska števila s slučajskimi, se pokaže to-le: v istini je bilo eno- do štiridnevnih skupin 48, slučaj pa bi jih bil priredil 74; nadalje je bilo v istini pet in večdnevnih skupin petero, slučaj pa bi bil takih naklonil le edno. Torej so daljše skupine potresnih dni dejanski dosti pogostejše, kratke pa dosti redkejše, kakor če bi slučaj določeval razvrstitev. Zmanjšano število kratkih in pomnoženo daljših skupin pomenja, da vobče potresi katerega koli dneva pospešujejo zoritev in i z p r o -žitev sledečih jim potresov, ali z drugo besedo: povod, ki deluje na to, da se potres izproži, traja dalje nego le eden dan. Potresi torej nagibljejo na to, da se pojavljajo v skupinah ali rojih in to nagibanje traja dalje nego en dan. Tem močnejše je bržkone za oddelke dneva (poldneve, četrtinke dneva, ure). Spričo takega vplivanja nastajajo roji potresov, in umljivo nam je, če se kaže tak vpliv po izredno jakem potresu včasih iznenadno dolgo časa. Vsak kesnejši potres, ki se je izprožil po takem začetnem potresu, zovemo dodatni potres. Vsak dodatni potres lahko vpliva enako kakor začetni. Ako se pojavljajo med dodatnimi potresi tudi nenavadno jaki, tedaj nastajajo iz rojev sestavljene roj ne dobe, ki trajajo po mnogo mesecev. Prav tako rojno dobo je zasnoval nesrečni začetni poglavitni sunek, ki se je bil izprožil pri Brežicah in Krški vasi dne 2 9. jan. 1917. Začetnemu poglavitnemu sunku je sledilo še isti dan 34 potresov. Med njimi sta bila dva glavna sunka, ki sta se razprostrla na veliko ozemlje, prvi (ob 11. uri 29 minut zjutraj) na ozemlje s premerom 800 km, drugi (ob 10. uri 18 minut zvečer) na ozemlje s premerom 180 km. Tako je bil dan povod, da so se potresi neprekinjeno vrstili dan za dnevom do 13. februarja. Hoj je torej obsegel 16 dni. To je bil prvi in najdaljši roj. Sledili so potem še živahni 2—6 dnevni roji do 24. avgusta. Odtlej so se pojavljali potresni dnevi le večinoma posamič, redkeje po dva. Tudi v tej razvrstitvi se kaže neko pravilo. Tako je trajala potresna roj na doba pojemajo do konca leta. Boji vobče polagoma pojemajo in rojna doba naposled neha, ker so potresi kot začetniki roj ne dobe po naših krajih vendar le primeroma redki pojavi; tudi verjetnost, da se izproži izredno jak potres brzo pojema ob rastoči jakosti, in tudi verjetnost da nastopi mnogodneven roj, izdatno upada oh rastočem številu dni v skupini. Ves ta običaj zemeljskih potresov, ki smo ga spoznali iz njih dejanski opazovane zaporedilve zgolj inateinališko, znači ne samo brežiško vrsto potresov, nego velja pač sploh za tisto pleme potresov, ki jih geologi imenujejo g r udov ne ali tektonske potrese, da jih ločijo od vulkanskih potresov in od vdornih potresov. Rojevanje se povoljno ujema z nazorom geologov, da grudovne potrese povzroča premikanje v kameneni zemeljski skorji. Le-ta namreč ni cela, nego je razpočena na večje in manjše kose ali grude, ki se tiščijo druga druge, prav kakor se tiščijo kosi prepočenega zidanega oboka. Ogromna teža poraja med zemeljskimi grudami primerno orjaške napone. Trenje med grudo in grudo ovira, da se naporu ne morejo sproti uveljavljati. Kadar pa rastoči napon ob prelomini med dvema sosednjima grudama premaga ovirajoče trenje, se gibljivejša obeh grud mahoma premakne sledeč težnosti. Pri tem se osvobodi obilna delovna sila (energija), pobudi prožnost kamenin, in le-te se zatresejo; tresenje pa se razširi od izvorišča na vse strani, prav kakor valovito tresenje na vodi, če je padel nanjo kamen. Tak pojav med zemeljskima grudama je tektonski zemeljski potres. Ko se je gruda premeknila, pride v nov položaj, ki pa redkokdaj pomenja že novo ravnovesje, pogosteje pa je povod nadaljuim, kmalu sledečim premakom in premake spremljajočim potresom. Tudi se lahko zgodi, da pobuda, ki jo oddaje potres sosednjim grudam, ondešnje napone ali izproži, ali vsaj podviza njih dozoritev. Takisto pospešuje vobče vsak grudovni potres priprave za sledeči potres ali v istem ali v sosednjem ozemlju. Tisto svojstvo potresov, da se radi javljajo rojema, ki nam ga je poprej odkrilo zgolj mate-matiško izvajanje, bi bilo potemtakem tudi fizikalno utemeljeno. Čim izdatnejša je pobuda, ki izhaja iz začetnega glavnega potresa, tem živahneje in tem dalje časa sledijo potem roji dodatnih potresov. S ponovnimi premaki se naposled ustanovi ravnovesje, ki zadošča za daljšo dobo. Med to mirno dobo naraščajo naponi nanovo, in kadar dozorijo, izprožijo zopet novo potresno rojno dobo. Zaradi tega se ponavljajo v delajočih potresnih izhodiščih roji in skupine rojev od časa do časa. Kamenene grude se premikajo bolj ali manj globoko pod zemeljskim površjem. Pri potresih po naših krajih ne segajo poedine premaknitve do zemeljskega površja, celo pri izredno močnih potresih ne. Podoba je, da s<" izravnajo že pod površjem. Da bi se bila spričo potresa tla kje vidno premaknila, bodi dvignila ali grcznila, to je pri nas neznano. V novejšem času so nekateri geofiziki opozorili na to, da je izvo-rišče velikih potresov toli globoko pod zemeljskim površjem (25 in več kilometrov) da se to ne strinja z razlago geologov. Izrekla se je zatorej domneva (Branca in drugi), da nekatere potrese povzročajo nagle iz-Premembe (eksplozije?) v podzemeljski magmi v veliki globočini (niagmatni Potresi). Geologi se nasproti temu mnenju lahko sklicujejo na to, da se nahajajo površna središča 95 °/o potresov, ki se pojavljajo po zemeljski Obli, v mladih, zatorej še visokih slemenskih gorovjih (Alpe, Apenini idr.) (De Montessus, Les treinblements de terre, 1906). Taka gorovja so nastala v nedavni dobi zemeljske zgodovine, ko se je kamena zemeljska skorja, ki odeva jedro zemeljske oble, zopet nenavadno izdatno prelamljala in razkosavala na grude, in so se grude premikale in nagubavale seveda ob potresih. Grudovni potresi bi potemtakem izpričevali, da se razvoj teh gorovij nadaljuje še v sedanji dobi. Geološka razpoložava za grudovne potrese pri Brežicah in Krški vasi se kaže v načinu, kako je tamošnja krajina geološko zgrajena. Ogromna gruda Gorjancev (Uskoških gorä) je ondi od-krhnjena ali odlomljena proti Savi in proti Krki. Da spremljajo znožje Gorjancev prelomi ali prepoke, ki segajo globoko v zemljo, to naznanjajo topli vrelci. Kajti prav ob teh prepokah je našla na nekaterih točkah voda pot iz globočine navzgor na površje in prinaša s seboj toploto iz globočine. Topliška črta ob Savi ima toplici pri Čatežu in Samoboru (pri Sv. Heleni) in teče v smeri od severozapada proti jugovzhodu. Topliška črta ob Krki pa ima toplici pri Bušeči vasi in pri Kostanjevici (Dobe, 1 km od Kostanjevice) ter teče približno v smeri od jugozapada proti severovzhodu. Obe črti se sečeta pri Brežicah skoro v pravem kotu. Ob tretji taki črti so Gorjanci na južni strani odrezani od ravnine ob Kolpi na Hrvatskem. Prostrana Krška ravnina je pokrita z mladimi naplavinami, ki jih je marljivo naše ljudstvo naselilo s prijaznimi vasmi in pretvorilo v rodovitno polje. Skalna podlaga te ravnine leži sedaj več sto metrov niže od višin Gorjancev. Na podlagi novejših izkušenj v geologiji domnevamo, da je ta razlika nastala, ker so se Gorjanci dvignili ob omenjenih prelomih nad svojo okolico — ne nagloma, nego polagoma so se dvigali ob neznatnih malih dvigih, ki so se ponavljali vztrajno v neštetih tisočletjih in stotisočletjih, ter tako narastli na sedanjo večstometrsko razliko. Premikanje se vrši še sedaj — izpričujejo ga mali potresi, ki se pojavljajo leto za letom po nekolikrat ob krškem, ob savskem in ob kolpskem znožju Gorjancev in iznenadjajo za nekaj trenotkov prebivalce Novega mesta, Kostanjevice, Samobora, Jastrebarskega in Metlike. Včasih je zagib silnejši in porodi kar roj dodatnih sunkov. Tako je 1. 1906. v dobi od 20. oktobra do 20. novembra v Bušeči vasi in okolici vznemirjalo prebivalce kakih 50 potresov, potem ko je prvi, poglavitni, bil toli silen, da so prepočili zidovi in oboki. Vse lo je bilo že pozabljeno, ko je v januarju 1. 1917. v bližnji soseščini na drugem kraju iste prelomine zgrabilo zemljo [znova, topol pa z izredno narastlo silo, da je viharno vzlre-petala in grozovito stresla človeške domove, ki so se bili zaupali navidezni negibnosti in popolni trdnosti tal. In ko se je bila zemlja po nekolikih groznih sekundah pomirila, je bilo izvršeno neizmerno gorje, ki ga prizadeti ne pozabijo kmalu. Naj bi jim lajšala nesrečo sočutna pomoč dobrih src, in naj bi ob blagohotni podpori države in dežele porušeni domovi vzrastli nanovo, ličnejši in udobnejši nego so bili poprej! Zanima nas še vprašanje, kako so li vplivali brežiški potresi na druga kranjska potresna izvorišča. Smeli bi pričakovati, da so jih pobujali na čilejše delovanje. Razven potresov, ki so izhajali iz izhodišča pri Brežicah in Krški vasi, so poročevalci prijavili v letu 1917. na Kranjskem še 20 potresov, ki jih izkazuje razpredelnica VI. VI. Štev. in Dan mesec Potreseno ozemlje Premer potresnega ozemlja 1 17. januar Severno vznožje Gorjancev pri Novem mestu 45 km 2 6. februar Krška dolina pri Novem mestu .... 10-15 „ 3 1. julij Klevevž in okolica........ 10 „ 4 8. februar Zatičina in okolica........ 25 (70?) , 5 25. marc 00 „ 6 26. n 20 „ 7 2. oktober Črnomeljski okraj ..... . . 30 „ 8 4. novem. Vače in okolica......... 40 n 9 4. y> 15(?) „ 10 8. oktober Postojna, Snežniška graščina..... 30(?) „ 11 26. febr. Izvorišče Hrvatsko primorje..... 270 „ 12-20 Devet potresov, naznanjenih iz le po ed-nega kraja......... ? Povprečno število potresov na Kranjskem je v zadnjih 15 letih iz dal no pojemalo. To kaže na podlagi kronike 1. cit. razpredelnica VII. VII. Število potresov na Kranjskem Petletje Povprečno BtovUo potresov v erfnem letu 1001 1005 1000 1010 1011 — 1915 09 63 28 V prvem omenjenem petlelju (1901—1905) je bilo naznanjenih povprečno na leto 09 potresov, v drugem 011, v tretjem samo 28, najmanj potresov izkazujejo lela 1911—1914, namreč po 21—25; v kesnejših dveh lotih se je število zopel nekoliko dvignilo, in sicer v letu 1915. in v 'ctu 1910. na enako število 48. Ako primerjamo število potresov, ki so se 1. 1917. izprožili na Kranjskem izven potresnega ozemlja pri Brežicah in Krški vasi, lo je 19 (po razpredelnici VI., ako odštejemo od zunaj došli hrvatski potres) s številom potresov, ki so se pojavili v zadnjih šestih letih povprečno na leto po vsej deželi, to je 21—48, tedaj uvidimo, da v letu 1917. iz izvorišča pri Brežicah in Krški vasi ni prihajala znatna pobuda drugim kranjskim potresnim izvoriščem. P o b u j e -vanje ni sezalo preko svojega ozemlja, ondi pa je bilo živahno in je naprožilo obilen roj potresov. Zagonetno svojstvo zemeljskih potresov je njih letni tir, ki smo ga že omenili; nič manj zagoneten ni dnevni tir potresov. Ako bi zgolj slučaj določal njih nastopanje, bi ne imel nobeden dnevni čas prednost nasproti drugemu; število potresov bi bilo ob vseh urah enako, na vsako uro bi prišlo 4'2 odstotkov celodnevne vsote (4'2 X 24 = 100), na vsake tri ure pa 12'5 odstotkov (12*5 X 8 100). Istinita razdelitev je drugačna in kaže, da tiči za raznimi slučajnimi vplivi vendar tudi tu zakonit tir. Ker ga pa slučajni vplivi močno zakrivajo, se pokaže pravilni tir še le iz večletnega opazovanja. Iz čim več let je vsaka vsota vzeta, tem večja je verjetnost, da so se v njej že izravnali slučajni prebitki nekaterih in primankljaji drugih poedinih zneskov, ki so v vsoti sešteti. Razpredelnica VIII. nam kaže dnevni tir potresov računan iz petnajstih let opazovanja na vsem Kranjskem. Strnili smo po tri ure v en oddelek, da se tudi na ta način izravnajo morebitne nepravilnosti, in pa da se olajša pregled. Pri tem žrtvujemo nekatere podrobnosti dnevnega tira, a glavno bistvo se pokaže jasno. VIII. Dnevni tir potresov (Orislolki c-elodnevne svetle potresov, veljavni /.a vsake tri ure skupaj). Ure predpoldne Ure popoldne o :i 3 d (i il !) 12 12 :i 3 0 0 !) 9-12 Kranjska dežela 1901 -1915 Krški okraj li)17 . . 170 120 150 14-4 10.1 115 87 * 17-3 91 0 0 * [10-5 13 1 142 91» 14 5 120 Največ potresov se povprečno izproža v prvih treh urah popolnoči, namreč 17'()°/o; proti jutru in predpoldne pojema njih pogostost in v času od 9.—12. ure je najmanj potresov; ta oddelek dneva znači torej njih dnevno n a jm a n j i n o (minimum). Potem rasle pogostost, dokler zopet doseže po polnoči že omenjeno najvišino (maksimum). Ta zakonitost velja ne samo na Kranjskem, nego na širnem ozemlju, kajti našli so jo v Blioni obliki tudi drugod po Kvropi (v Švici, na Saksonskem in Češkem). Ako delimo dan na dve polovici, ki se ločita ob 0. uri zjutraj in ob 0. uri zvečer, tedaj prihaja na svetli del dneva, („beli dan") od 6. ure zjutraj do 0. ure zvečer B8'4 °/n, na temni del (noč) od 0. ure zvečer do 6. ure zjutraj pa dosti več, namreč 01 ".'{"/o potresov. Brežiška potresna doba je vzbuknila 29. januarja ob 9. uri 28 minul zjutraj; torej ob dnevnem času, ko so običajno potresi redki. Isto do- poldne je privrelo do 12. ure še 21 potresov; ta izredna skupina je povzdignila število potresov trournega oddelka od 9. —12. ure predpoldne na najvišino 17'3°0, in le-ta stoji na mestu, ki pristoja najnižini v dnevnem tiru. Slično nepravilnost doživevamo včasih v dnevnem tiru topline; ako n. pr. pride zimskega dne topel jug ob jutranjih, redoma najhladnejših urah, in se potem umakne hladnejšemu vetru. Vendar se je v brežiški potresni vrsti obdržal tudi ponočni povišek, le oslabel je na 14'4 % 'n premaknil se je na trourni odsek, ki traja od 3.—6. ure zjutraj. Slično se je najnižina premaknila na odsek, od 12.—3. ure popoldne trajajoči. Pojavila se je tudi še izredna najmanjšina od 6.—9. ure popoldne z zneskom 9'9 u/o- Slično se rada pojavlja taka drugotna najmanjšina tudi sicer na Kranjskem. To se razodene, ako določimo dnevni tir natančneje, namreč z zneski za vsako uro posebej namesto za tro-urne skupine. * * Ako pregledamo svojstva gonobnega glavnega potresa z 2 9. januarja in dodatnih potresov, ki nam jih je razodela pričujoča razprava, in jih strnemo, tedaj poreče m o: Prvi glavni potres je bil po jakosti VIII. stopnje, imel je privišno središče nekako med Brežicami in Krško vasjo in se je človeku občutno razprostrl na ozemlje, ki meri v premeru približno 350 km. Naznanjalo ga je podzemeljsko bobnenje, nato je buknil silen sunek od spodaj; temu je sledilo valovanje tal, ki je trajalo kakih 10 sekund in je v okolici privršnega središča razklalo zidove in oboke, vrglo pažne zidove in dimnike itd. Iz načina, kako potres zagiblje zidovje, izvajamo pravila, kako je treba graditi stavbe, da odolevajo izredno jakim potresom. Prvemu glavnemu potresu je sledilo na Kranjskem do konca leta 243 dodatnih potresov. Med njimi so bili najslabejši in najmanj obsežni najpogostejši; jačji in obsežnejši so bili tem redkejši, čim večjo silo in obsežnost imamo v mislih. Poznejši potresi so imeli bržkone plitvejše izvorišče nego prvi. Bilo je četvero izredno Jakih „glavnih" potresov. Dodatni potresi so se vrstili tako, da je v obče vsak potres pospeševal zoritev in izprožitev naslednjega. Zatorej so nastopali potresi v rojih. Glavni in dodatni potresi so bili po svojem bistvu grudovni ali tektonski potresi. Izprožali so se bržkone ob preloininah, ki spremljajo znožje Gorjancev ob Savi in ob Krki in se značijo s toplicami. Prvi glavni potres je nastopil pozimi, torej v tisti letni dobi, ko so potresi najpogostejši; nastopil pa je ob takem dnevnem času, ko so potresi vobče redki. — * * Ti uspehi naše preiskave zvenijo morebiti preprosto in skromno -in vendar nam odpirajo vpogled v delovanje ogromne in skrivnostne podzemeljske sile. Tudi nam nudijo nasvete, kako se je ubranimo, da ne zapadejo naši domovi v njeno kruto oblast. Ta znanstveni vpogled in taka umna samopomoč se zelo razlikujeta od nazorov, ki so jih imeli ljudje pred stoletji o bistvu zemeljskih potresov, in ki so se morebiti ohranili med preprostim ljudstvom do današnjega dne. Napredek je velik. Uspehi, ki smo jih navedli, se naslanjajo na ženijalne spoznatke, ki so jih v novodobni geologiji zasnovali in izpopolnjevali svetovni učenjaki. Proučevali so sile, ki bivajo v notranjščini zemeljske oble in povzročajo vulkanske pojave, ustvarjajo tople vrelce, pretresajo zemeljska tla, gradijo gorovja in doline, dvigajo in grezajo celine in morsko dno. Našli so, da je samo j edna temeljna sila, ki vse to povzroča, in ta sila izvira iz ohlajevanja zemeljske oble, ki plava v breztoplotnem vsemirju. Tudi ta misel je preprosta, a obkratu je veličastna. Preprosta je, ker nam jasno razodeva zvezo raznovrstnih pojavov; veličastna, ker nam kaže, kako priroda z enostavno silo trajno uprizarja velike dogodke, in skrivnostno izvaja z njo neomejeno oblast, delujoč po neizpremenljivih zakonih. Nepoučenec ne sluti in ne uživa občutkov, ki jih budi spoznavanje, ne pozna tega čistega vira, ki bogati in povzdiguje človeško življenje. Versteinerungen aus dem Oberkarbon von Jauerburg-Assling in Oberkrain. von Dr. KRANZ HKItiTSCH (Graz). Kine mir vorliegende, im geologischen Institute der k. k. Universität Graz anbewahrte Kossilsuite aus dem oben genannten Gebiet gibt mir Veranlassung zu den Folgenden Zeilen. Das Oberkarbon von Jauerburg-Assling hat zuerst Peters einer kurzen Erörterung gewürdigt ')• Er scheidet dort unteren und oberen Kohlenkalk aus. Aus dem unteren Kohlenkalk, der z. T. diliin geschichtet ist, Tonschieferlagen führt und aus Schiefeiii und Sandsteinen besteht, nennt er auf der Kuiidorlsangabe „Lepehiagraben bei .lauerburg" folgende Fossilien: Ppoductus punetatus Marl. Pnutuctus vom d' O r b. Fenestella 'plebeja M' Coy Poteriocrin us .*>'/>• Zu dieser Liste bemerke ich in straligraphiseher Beziehung einiges. ') Jahrbuch d. k. k. geolog. Keichsanstalt. VII. Bd. S. li.TJ. Fenestella plebeja und Poteriocrinus sp. scheiden für die Bestimmung, oh Unter- oder Oberkarbon vorliegt aus. Productus puncfatus ist nach Frech typisch für Unterkarbon 2), kommt aber auch im Oberkarbon vor, so z. B. in den Karnischen Alpen 3), im Ural, in der Stufe des Spirifer mosquensis und mit Productus cora in Bussland, im Oberkaibon von Nordamerika. Productus cora ist eine Art, deren Umfang und Bedeutung von den Korschern in so verschiedenem Sinne aufgefasst worden ist, daß es unmöglich ist festzustellen, was in der Literatur dem Typus von Productus cora d' Orb entspricht4). Sehe 11 wie n tut Recht, wenn er ihn nicht für entscheidend hält für die Krage, ob Unter- oder Oberkaibon vorliegt5). Productus cora wird angegeben aus dem Oberkarbon der Karnischen Alpen6) ferner aus dem Trogkofelkalk 7), doch meint Tschern y sehe W, daß der Productus cora aus dem Trogkofelkalk wohl besser als Productus Pratteni ZU bezeichnen ist. — Productus cora wird ferner angegeben aus dem Oberkarbon des Ural, aus dem russischen Oberkarbon, wo es eine Stufe „Schichten mit Productus cora1' (d. i. ein Aequivalent der Ottweiler Schichten) gibt, ferner aus dem Oberkarbon von Nordamerika, der Sahara und aus dem permischen Productuskalk der Saltrange. — Productus cora wird auch aus dem Unterkarbon (z. B. Vise, Kohlenkalk von Aachen) angeführt, wobei angegeben wird, daß er mit dem Productus corrugatus M' Co.y ident sei. Mit Recht hebt Tschernischew8) die wesentliche Verschiedenheit des typischen Productus cora von Productus corrugatus hervor. Ks scheint daher klar zu sein, daß die Anführung des Productus cora aus dem Unterkarbon auf einer unrichtigen Identifizierung mit Productus corrugatus besieht. Ks ist daher aus der von Peters gegebenen Liste zu schließen, daß nicht .unterer Koblenkalk", sondern Oberkarbon vorliegt. Nach Peters haben sich noch Stäche und Stur mit dem Karbon von Assling - .lauerburg beschäftigt. Stächeg) erwähnt schwarze und graue Kusulinenkalke im Gebiete der Karbonschichten des Leptingrabens bei .lauerburg und weiße, dolomitische Kusiilinenkalke von Assling. Stäche10) führt Pusulinenkalke, welche Quarzkörnchen führen, aus dem Hangenden der Erzlagerstätte von Beichenberg, ferner Fusuli-nenkalke von mehreren Punkten des Durchschnittes längs der Krzstraße -) Poldtany Kozldny, l !><)<>, s. 187. •) Schellwien, Palaeontographica, •'»). Bd. s. 25. *) Tichernyschew, Memoire« du comitö göol. St. Petersburg. Vol. Iii Nr. 2. s. (i2i fr. Abhandlungen cm hoch. Die Zellröhren strahlen leicht aus einander. Die Böhren-zellen haben eine Feinheit beiläufig so wie bei Chaetetes radians Fischer; sie sind daher viel gröber als bei Chaetetes in/'lata de Kon. Das Stück ist als Steinkern erhallen. — DieMikrometerniessung ergab folgende zahlen; Weite der Zellen von Wand zu Wand — 0" Iii—0*22 mm. „ „ „ „ Boden „ Boden — 0*15—0*21 mm. Dicke der Wände 0*05—0*09 mm. M „ Böden 0*02—(T04 mm. Die Zellenröhren gehen in größeren Stücken fast gleichmäßig parallel, in kleineren Stücken zeigt Hieb eine radiale Anordnung von der Anheftungsstelle aus. Zellteilung ist häufig zu sehen, besonders an ") Verhandl. der u. u. geol. Relohsanstalt ihm. s. :ts:t. '-') Denkschriften d. kals. Akademie d Wissenschaften in Wien Mathem.-naturwiss Kl. 82. Bd. 1910. Kig. 1. Chaetetes sp. n. (in natürlicher QrOfie). den Basisteilen. Die Böden stehen in ziemlich gleichen Abständen von einander. Die Wände sind dicht. Wandporen fehlen. Im Querschnitt, der an einem anderen Stück zu sehen ist, beobachtet man viel mehr Septen-artige Vorsprünge als bei Chaetetes radialis. Die Röhrenzellen sind prismatisch. — Der Querschnitt erinnert an Chaetetes Beneckei aus dem Lias. Im allgemeinen herrscht Übereinstimmung mit Chaetetes orientalis Stuckenberg aus dem unteren Kohlenkalk des Ural.13) Leider sagt dieser Autor über den Querschnitt, über Septen u. s. w. nichts. Daher ist keine Identifizierung möglich. Chaetetes Fischeri Stuckenberg und Chaetetes niosqiiensis S t u k -k en ber g14) sind viel feinzelliger. Ich hoffe, von dein oben beschriebenen Chaetetes Exemplare im Kalk zu finden, welche eine leichtere und sichere Vergleichung ermöglichen. Chaetetes n. sp.f Die Stücke sind Steinkerne in phyllitischem Tonschiefer- Die Stöcke sind 5 cm hoch. Die Zellröhren sind wenig radial angeordnet. Die Form der Zellröhren und alle sonstigen im Längsschnitt beobachtbaren Verhältnisse stimmen mit der vorhin beschriebenen Art überein. Ein Querschnitt wurde nicht beobachtet Die Messung mit dem Mikrometer ergab folgende Zahlen: Weite der Zellenröhren von Wand zu Wand — 0"3— 0'4 mm. „ „ „ Boden „ Boden — 0'65—0*52 nun. Dicke der Wände 0"22 — 03 nun. „ Böden 0'18—004 mm. Vorkommen: .lavornikfall bei .lauerburg. Fenestella plebeja M' Coy. Diese Form kommt mit dem erst beschriebenen Chaetetes zusammen auf einem (Jesteinsstück vor. Es ist ein Abdruck, der, soweit das des Erhaltungszustandes wegen zu beurteilen ist, mit F. plebeja übereinstimmt. F. plebeja kommt im Nötscher Unterkarbon und im Oberkarbon der Kainischen Alpen vor. Bemerkenswert ist der Umstand, daß ich keine der von .1 o linsen15) beschriebenen launischen Feneslellen erkennen konnte mit Ausnahme der häufigen /''. plebeja. Fenestella surculosa E i c h w. Fenestella surculosa Eichwald, Lethaea rossica. Vol. 1. p. 300, Fenestella surculosa Stuckenberg, Memoires du comite geol. St. Petersburg. Vol. X. Nr. 3. 1895. S. 143. Tfl. XXI. f. 3, 4. IJ) Memoires du comite geol. St. Petersburg. Vol. X. Nr. 8. s. •>:«). Tfl. VII. Pig, (l. ") Memoires du comite geol. St. Petersburg. Vol V. Nr. 4. S. 53, 54. ») Neues Jahrbuch f. Min. Geol. Pal. 1000. II. ti-) Vom Javornikfall bei .lauerburg liegt mir eine Reihe von Stücken vor, welche Abdrücke beziehungsweise Skulptursteinkerne in phyllitischein Tonschiefer sind. Die Erhaltungsbedingungen sind daher ungünstig. Soweit überhaupt Details zu sehen sind, stimmen sie mit der oben genannten Art überein. Sehr gut ist die Übereinstimmung in der Dicke der Äste und der Quersprossen. Maiyinifera pusilla S c h e 11 w i e n. Manjinifera pusilla Schellwien. Palaeontographica, 89. Bd. S. 20. Tfl. IV. Fig. 20. Es liegen mir drei Steinkerne der kleinen Klappe in phyllitisehem Schiefer vor. Sie sind ganz schwach konkav. Mit der Abbildung bei Schell wien herrscht gute Übereinstimmung. Die Stücke stammen von Javornikfall. Productus cancriniformis Tschern. |Fig. 2.] Fig. 2. Fig. :i. Fig. 2. Productus cancriniformis Tsehem. (in natürlicher Grosse); der in der Wirbelgegend vorspringende Zipfel ist nicht der Wirbel, sondern Gestein. Fig. 3. Productus carnicus Schellw. (in natürlicher Grolle). Productus cauerini formte Tsohernyschew. Memoires du comite geol. St. Betersburg, Vol. III. Nr. 4. p. :t7.i. Productus cancriniformis Sehellwien. Palaeontographica. '19. Bd. S. 22. Tfl. VIII. Fig. 20—21. Productus cancriniformis Schell wien. Abhandlungen der k. k. geol. Beichsanstalt. XVI. Bd. S. 48. Tfl. IX. Fig. I — 51. Productus cancriniformis T s c h e r n y s c h e w. Memoires du comite geol. St. Petersburg. Vol. XVI. Nr. 2. S. 298, 020. Tfl. 52. Fig. 5—0. Productus cancriniformis Gortani. I'aleontographia italica. Bd. XII. S. 21. Tfl. I. Fig. 22. Mir liegt in grauschwarzem Kalk von Assling eine Venlralklappe vor. Es gleicht vollständig dem von Sehellwien aus dem Ohcrkarhon der Krone abgebildeten Exemplar. Sehr gut ist auch die Übereinstimmung mit den von Schellwien abgebildeten Stücken aus dem alpinen Perino-karbon; weniger gut stimmt es mit den von Ts c Ii e r n isohe W aus dem Karbon des Ural beschriebenen Exemplaren. Sehr schön ist die Skulptur zu sehen: über die ganze Oberfläche der Schale verlaufende konzentrische Längsfallen und eine sehr feine Badialslreifung, feiner viele kurze Stacheln. Die Art ist typisch oberkarbonisch, wie ihr Vorkommen zeigt: Schwagerinen Kalk des Ural. Spiriferen Schicht unter der Ganiitzen (hämisches Oberkarbon). Trogkol'elschichtcn des Trogkofels und von Neiimarkll. Permokarbon des Col Mezzodi. Productus elegans M' l'oy, Productus elegans M'Coy. Sc h eil wien, Abhandlungen der k. k. geolog. Reichsanstall Bd. XVI. S. 52. Tli. VIII. Fig. 14—17. Vom Javornikfall bei .lauerburg liegen mir vier Exemplare der kleinen Klappe als Skulptursteinkerne vor. Die Oberfläche ist mit kräftigen, konzentrischen Falten bedeckt, die ziemlich enge aneinander stehen. Die für diese Art charakterische Stachelskulplur ist gut zu zehen. Die Art kommt im Permokarbon von Neumarktl, in anderen Gegenden im Oberkarbon vor. Spirifer carnicus Sehellwien |Fig. 3.1. Fig. 4. Fig. 5. Fig. 1. Spirifer Irigoualis var. latus Sehellw. (in natürlicher Grolle; der Wirbel- gogend ist abgebrochen). Fig. 5. Khynchonella all', grandiroslris Sehellw. (in natürlicher (iriitte). Spirifer carnicus Schell wien. Palcontogiaphiea, 39. Bd. S. 45. Tfl. IV. Fig. 1—5. Kin etwas verdrücktes, aber gut bestimmbares Kxemplar aus phyl-litisehem Tonschiefer von Assling. Durch die Verdrückung wird eine stärkere Wölbung hervorgebracht. Die Art kommt vor im Oberkaibon der Garnilzen (Spiriforon-schichle), der Krone (Schicht 6 des Profiles), an der Tratten (Spirophy-lonsclüefer). Spirifer triyonnlis Dar. latus Sehellw. [Flg. 4.| Spirifer Mgonalta var. latus S c h c 11 w i e n. Palacntographioa, 39. Bd. S. 46. Tfl. V. Fig. 10—12. Ks liegt mir eine grosse Klappe aus blaiischwar/.eiu, bituminösen Kalk von Assling vor. Es isl ein großes Kxemplar. Am besten stimmt (iti die Sculptur, die Zahl der Rippen und die Forin der Schale (große Klappe) mit Schell wie ns Figur 11 auf Tfl. V. Das Stück ist nicht vollständig erhallen, aber man sieht, daß die Schale doppelt so breit als lang ist. Sie ist stark gewölbt. Wenn auch der Schnabel nicht vollständig erhallen ist, so sieht man doch, daß er kräftig übergebogen ist An den Sinus schließen sechs kräftige Rippen an. An den Flügeln sind die Rippen viel kleiner. [Iber die Rippen gehen die an manchen Stellen gut erhaltenen, wellig gebogenen Anwachsstreifen. Die Art kommt vor in der Conocardienschichte der Krone und in den Spirophytonschiefern im Loch. Spirifer äff. Friischi Schell w. Spirifer Friischi Schelwien. Palaeontographica, 39. Bd. S. 43. TIT V. Fig. 4—8. Auf demselben Gesteinsstück (phillylischer Tonschiefer) wie der an zweiler Stelle beschriebene Chaetetes vom Javornikfall ist ein Jugend-exemplar der oben genannten Art als Skulptursteinkern vorhanden. Es ■ ist eine große Klappe, die schwach gewölbt ist und einen flachen undeutlich begrenzten Sinus hat. Die Rippen sind flach gerundet, ziemlich breit und durch schmale Furchen getrennt. Die Teilung der Rippen findet meist nahe der Wirbel statt. Im Sinus sind nahe dem Wirbel Bippen, die nach unten die Zahl 9 erreichen, .lederseits des Sinus hebt sich ein Bündel von 3—4 Bippen heraus. Spirifer Friischi kommt in der Spirifernschicht unter der Garnitzen und auf der Krone vor. Spirifer sp. Vom Javornikfall bei .lauerburg liegen mir mehrere große verdrückte, nicht bestimmbare, in schicfcrigcin Material liegende Spiriferen vor. Einige sind ganz interessant, weil sie neben dem Abdruck der Außenseite der teilweise vorhanden ist, auch Muskeleindrücke zeigen. Rhynchonella äff. grandirostris Sehellw. [Fig. 5.], Rhynchonella grandirostris Schellwie n. Palaeontographica, 39. Bd. Seile 58. Tfl. VIII. Fig. 13, 14. Das gut, wenn auch nicht vorzüglich erhaltene Exemplar stammt aus einem grauen Kalk von Assling. Es ist etwas stärker gewölbt als das bei dein von Schellwien abgebildeten Exemplar der Fall ist. Die Schale isl etwas breiter als lang. Der Schnabl ragt hoch empor, isl aber dabei sehr wenig gebogen. Die Kanten des Schnabels bilden einen rechten Winkel. Die große Klappe hal einen liefen und breiten Sinus. In der Wirbelgegend sind keine Kippen, nur auf der kleinen Klappe ziehen zwei Bippen bis zum Wirbel hinauf. Die Bippen sind hoch und kräftig. Im Sinus sind zwei, auf dem Wulst drei, auf den Seilen je zwei Hippen vorhanden. Die Dimensionen sind folgende: Länge — — 16 mm. Breite — — 17 mm. Dicke — — 9 mm. Es sind daher die Maße etwas größer als bei Sc hei wien s Formen. Die Art kommt vor in der Conocardienschichte der Krone, in der Spiriferenschichte der Garnitzen. Bellerophon sp. Ein großes, unbestimmbares Stück vom Javornikfall. Entalis cf. ornata de Kon. Entalis ornata de Köninck, Faune du calcaire carbonifere de la Belgique. Gastropodes. S. 218. Tfl. 49. Fig. 5—9. Ein etwa 3 cm langes, mäßig erhaltenes Bruchstück, das der genannten Art am ehesten zu vergleichen ist. Es stammt von .lauerburg. Köninck führt die Art aus Vise an. Edmondia sp. Das Exemplar, aus phyllitischem Gestein von Assling stammend, ist zu schlecht erhalten, um eine Speziesbestimmung machen zu können. In der Sculptur und den sonstigen erkennbaren Verhältnissen, nicht aber in der Größe herrscht Übereinstimmung mit Edmondia acuta Hinde (Palaeontograph. Society, vol. LVIII., 1904. S. 151). Die kleine Karina zeigt in ihren sicher bestimmbaren Formen, daß sowohl in den schieferigen als auch den kalkigen Gesteinen typisches Oberkarbon vorliegt. Graz, Jänner 1918. Naše ujede. Spisal dr. Janko PONEBŠKK. (Dalje.) Rjavi lunj, circus aeruginosus (L.). Navadna imena. Slovensko: jastreb, močvirska kanja (Schul/.), ple.šec, postolka, račar, rjavi lauj, rjavi lunj (Erjavec), trstna postolka (Freyer); hrvaško: eja pijuljača (Brusiun), lunja, ritska eja, žnbar; češko: pochop, molak lučni, kane vodni, sokol rySavy; poljsko: blotniak btolny, sokol btoluiak btotny, jastrzab sta-Wowy, kania mata, kaniuk, sokol žabojad; rusko: lun kamySevij; nemško: Kohrweihe, SohllJVelhe, Moosweihe, Sumpfwoihe, Wasserweihe, Brandweihe, Kostweihe, rostige Weihe, rote Weihe, Huhnerweihe, Bussard, Sumpfbussard, Kohrfalke, Wasserfalke, Bastardfalke, Brandfalke, rostiger Kalke, buntrostiger Kalke, Kohrgeier, Brandgeier, Kntcngeier, Hühnergeier, brauner Geier, grauer Geier, Fischgeier, brauner Fischgeier, rötlicher Fischgeior, Kohrvogel, brauner Kohrvogel, WeiUkopf, Grauschwanz, 5* HS Fischaar; italijansko: albanella, falco di padule, falco castagnolo, albanella con il collare, falco oappuccino, falco rossiccio; francosko: busard harpage, busard des marais, harpage, harpaye; angleško: Marsh-Harrier, Moor-Buzzard, Kald-Bnzzard, Harpy-Falcon, Harpy. Znanstvene soznačnice: Circus aeruginosus, Linne. Circus rufus, Sa-vigny. Circus variegatus, Sykes.') Circus arundinaceus, Brehm. Circus aquaticus Brehm. Circus sykesii, Lesson. Falco aeruginosus, Linne. Falco rufus, Gmelin. Falco arundinaceus, Beckstein. Accipiter circus, Pallas. Pygargus rufus, Koch. Buteo aeruginosus, Fleming. Buteo rufus, Couch. J. G. Krämer, Klenchus vegetabilium et animalium per Auslriam inferiorem observatorum, 328, štev. 7. — Keyserling-Blasius: Die Wirbeltiere Kuropa's, XXXI, štev. 93, 141, štev. 39. — Freyer, 10, štev. 24. — H. Graf von der Mulde, Beiträge zur Ornithologie Griechenlands, 23, štev. 30. — ./. Hinterberger, Die Vögel von Österreich ob der Enns itd, 14 — 15, štev. 22. — Dr. K. A. v. Lindermayer, Die Vögel Griechenlands, 31, štev. 32. — Erjavec, IV. del, 221. — Fritsch, 46—47, (tab. 9, sl. 5, tab. 10, sl. 5, 6 in 7). — Fritsch, Die Vögel Böhmens, .1. f. 0. 1871, 181, štev. 24. — V. R. v. Tschusi zu Schmidhoffen, Die Vögel Salzburgs, 11, štev. 21. — Dr. Willi. Blasius, Über die plastischen Unterschiede der vier europäischen Weihen-Arten (Gattung Circus). .1. f. 0. 1877, 75—80. — Ornis Vindobonensis, 23. — Madaräsz, Z. f. ü. 1884, 246. — Schulz, 3, štev. 24. — Ornis Carinthiae, 40, štev. 27. — ./. Frivaldszhy, Aves llungariae 4—5, štev. 7. — A. .1. .Dickel, 1. c, 53—54, štev. 30. — Ornis balcanica, II. zv., 105-106; III. Vf., 321-323; IV. zv., 92. — Naumann, V. zv., 267—273 (tab. 56). - Brehm, 0. zv., 401—406. — Gjurašin, dio IL, 101. — Reichenow, 71 — 72, štev. 173. — Hennicke, Die Raubvögel Mittelouropas, 187—191, tab. 52. — C. Doli. E. Arriyoni Deyli Oddi: Manuale di ornitologia ita-liana, 15— 17 (posebnega dela). — Hennicke, 58, tab. 27. — C. G. Friilerich-Bau: Naturgeschichte der deutschen Vögel itd., 445—446, lab. 30, sl. 1, 2 in 3. — Schliff, 373—375. — Dr. E. Klein. Naši ptici, 85 80, štev. 176. - K. KmHourek: Velky prirodopis ptnkü. I. dil, 042—645. - Ornis Romaniae, 580—588. — Hennicke: Handbuch des Vogelschutzes, 151, — Reichenow, Die Vögel, 1. zv., 385. — — W.Hagen, Die Vögel des Freistaates und Fürstentums Lübeck, 68-64, itev. 128. — /•'. Tischler, Die Vögel der Provinz Oslprentten, 153, štev. 135, — Harterl, 1135 do 1138, štev. 1571. Rey, 49 50. — (!. Krause, Oologia universalis palaearctica, scš. 47. — A. Szielasko, Die Bedeutung der F.iscbalenstniklur ild. .1. f. <). 1913, 288, štev. 219. Qlava pokrita z belkastim črno črtkasiim perjem. Venec spodaj pretrgan. Letalna in krmilna peresa enobarvna. Notranja banderca J.—4., zunanja 2.—5. letalnega peresa proti koncu zožena; :i. in I. letalno pero najdaljše, I. dostikrat daljše kakor Srednja letalna peresa večja kakor gornja krovna, notranja zareza prvega letalnega peresa nad zgornjim krovnim /te/jem. Voščenica in noge bledorumene. — Stare ptice imajo rumeno šarenico, belkasto perje na glavi, na vratu črnikasto črtkano, razločen venec bele barve s emimi črticami, letalna peresa 2. vrste popolnoma siva, rep belosiv, hlače rjaste. — Pri mladih pticah šarenicu ') ne: circus variegatus, Vieillot. f 1 rjava kakor oreh, glavna barva perja rjasto- ali čokoladnorjava, le na temenu in grlu rumenkasta, venec nerazločen in temne barve. Semintja zamenjavajo rjavega lunja z mišarjem, ki ga pa lahko spoznamo že od daleč po tršatem životu, krajšem repu in po krajših, širjih in zaokroženih perutih. Toda tudi sicer se še razlikuje vitkorasli rjavi lunj od mišarja. Njegova ploščata, od strani nekoliko zožena glava se končuje s kratkim, neznatno zobatim kljunom, ki je v obče rjavkast, le konica kljuke je črna. Rumena voščenica je navadno bolj bleda. Nežni venec je na grlu pretrgan, zato manj razločen kakor pri pepelnatem splincu. Dolge peruti so ozke kakor noževa klina, ker se notranja in zunanja banderca prvih letalnih peres proti koncu močno zožujejo. Značilno znamenje rjavega lunja na letalnem perju je lega notranje zareze na prvem peresu, ki štrli nekoliko čez gornje krovno perje. Rep je dolg in presega konec zloženih peruti k večjemu za 50 mm. Belkasto krovno perje na glavi je posuto s črnimi črticami. Enako črtkasta so tudi bela peresa venca, ki je pri mladih pticah temno rjast. Pri samcih so letalna peresa pepelnata, krmilna belosiva. Sploh prevladujeta zamolklorjava in rjasla barva perja. Peruti znotraj niso pa-saste in tudi rep nima pasov. Krovno perje na trtici in repu je rjavo. Obleka rjavega lunja se zelo izpreminja po spolu, starosti in po letnem času; na barvo in zunanjost perja namreč ne vpliva samo resasto trstje, kjer lunj najraje prebiva, temveč tudi vreme in zrak. Malo ptic obnosi in obdrgne svoje perje lako, kakor rjavi lunj. Največ trpe seveda samice, ki vale; pa tudi svatovska obleka samcev je včasih po enajstih mesecih tako izpremenjena, da jih skoraj ni mogoče več spoznati. Golitev se vrši avgusta in septembra nenavadno hitro. Med lunji je rjavi lunj največji in ima naslednje mere: dolžina 470—500 mm, peruti 1180— 430 mm; čez razprostrte peruti \2A0 mm, rep 240 mm, kljun čez gredelj 30 mm. Noge so razmeroma velike in močne. Krak je več kot še enkrat tako dolg kakor srednji prsi, spredaj in gornja tretjina je pokrita s perjem. Zunaj in znotraj je fino mrežast ter ima spredaj 14 — 10 velikih, zadaj 18—20 manjših deščic. Barve je rumene, kakor so tudi prsti. Ti so razmeroma kratki in imajo na zadnji strani obsežne prečne deščice; zunanji prst 6—8, srednji 12 —10, notranji in zadnji prst pa po 4—5 deščic. Zunanji in srednji prst veže majhna kožica, srednji člen zunanjega in srednjega prsta imata močno, preklano, bradavičasto vzboklino. Kremplji so črni, dolgi in ostri, pa malo zakrivljeni. Mere so le-le: krak 82—97 mm; brc/, kremplja 30—32 mm 35—45 mm 19—20 mm 15—17 mm kicmpelj v loku krompelj v lelivi zunanji prsi srednji prst znotranji prst zadnji prst 15—17 mm 22—23 mm 22— 24 mm 23— 25 mm 9 —10 mm 16—17 mm 16—18 mm 16—17 mm Naslikana noga (tab. XII.) je neke stare, dne 19. marca 1902 pri Utovem blatu v Hercegovini ustreljene samice. V vzhodni, južni in jugozapadni Afriki živi circus ranivorus, D a u d i n, s črnorjavo in sivorjavo prepasanimi letalnimi in repnimi peresi; v vzhodni Avstraliji biva circus assimilis, Jardine-Selby. Iz strokovnega slovstva je znanih pet skoraj popolnoma melanističnih2), 1 albinistična3), 1 deloma albinistična4) in nekaj nenavadno barvanih ptic5). Znan je tudi polutan circus aeruginosusXcircus cyaneus iz Kine (Tsingtau)6). , Rjavi lunj živi v Evropi in Aziji do 57° sev. šir., potem v severni Afriki. V altajskem ozemlju je še precej pogost, bolj proti vzhodu Azije pa njegovo število pojema tako, da je v Kini in na Japonskem že redek. Na Nemškem je bil nekdaj pogostejši kakor dandanes 7). Na Avstro-Ogrskem je skoraj v vseh kronovinah še precej pogost, vendar skoraj povsod omejen na zelo ozek okoliš. Na Češkem gnezdi v južnem, močvirnem delu dežele, posebno okoli Tfebona in Budjejovic; prej je gnezdil tudi okoli Pardubic in Bohdanča. Drugod ga opazujejo le redkokdaj; tudi ob selitvi ni posebno pogost8). Na Moravske m je v severnih in vzhodnih delih dežele, kjer ni toliko prikladnega vodovja, zelo redek. Na jugu in zapadu je pogostejši, vendar nikjer navaden"). V Šleziji je redkejši kakor na Moravskem, gnezdi blizu ribnikov; v predgorovju ga opazujejo le jeseni in posamič10). V Galiciji je navaden ob vodah in v močvirjih, kjer gnezdi; zgodaj jeseni se pa preseli iz dežele. V muzeju grofa Dzieduszyckega v Lvovu je 7 rjavih lunjev, ulovljenih v času od 5. maja do 17. septembra, in sicer 1 samica in (i samcev11). V Bukovi ni ga opazujejo ob selitvi 12). Na Gorenjem Avstrijskem in Solnograškem gnezdi poredkem v ravnini, sicer ga opazujejo le ob selitvi13). Na Nižjem Avstrijskem je gnezdil seintertje po livadah ob Donavi;14) tudi v jugovzhodnem jezerskem okolišu je gnezdil -) J. T. O. 1855, 298; 1865, 331. M. O. V. W. 1879, 77; 1891, 262. O. M. Sch. 1894, 95. 3) O. M. Sch. 1884, 129. 4) Falco VI. lotu., 8 (s sliko). 5) J. f. O. 1867, 356; 1890, 170. ») .1. f. O. 1905, 429. 7) J. f. 0. 1880, 389; 1903, 58. ") .1. f. 0. 1871, 181; 1872, 380. 1. .lahrosber. (1882) itd , 36. Ornis 1885, 200; 1888, 54. V. Jahresber. (1880) itd., 65. Ornis 1889, 439. M. 0. V. W. 1889, 181 ; 1895, 75. 0. J. 1893, 88. ') Z. f. O. 1885, 85. M. 0. V. W. 1885, 212. Ornis 1887, 50; 1880, 139. 0. J. 1808, 138; 1901, 192; 1906, 236. I0) Ornis 1885, 269; 1888, 54. V. Jahresber. (1886) itd., 65. — Holewa, Die Vogolfauna in Schlesien, 26, štev. 272. ") Muzej grofa Dzieduszyckega, 21. — .1. f. O. 1897, 446—447. ") Ornis 1887, 50, štev. 20. I3) I. Jahresber. (1882) itd., 30. v. Tschusi, Übersicht der Vogel Ober-ÖSterreichS und Salzburgs, 10. '«) J. f. O. 1879, 113. M. 0. V. W. 1882, 42; 1883, 178; 1805, 155: 1897, 52. pogosto,s). Dandanes ga opazujejo menda samo še ob selitvi 16). Na Predarlskem gnezdi ob Bodenskem jezeru in v zapadnem delu dežele17). Na Tirolskem njegova gnezditev ni dognana, opazujejo ga le ob selitvi18). Prof. Bonom i ga našteva med pticami Trentina ter pravi, da je redek in da ne prezimuje v pokrajini, ne da bi natančneje pojasnil, če tam tudi gnezdi ali ne19). Na Koroškem ga opazujejo ob selitvi spomladi pogosteje kakor jeseni, toda ne redno vsako leto2t)), kar velja tudi za Štajersko21). Nemara še pogostejši kakor vs everonemških nižavah je rjavi lunj na Ogrskem v obsežnih močvirjih ob rekah in jezerih, kjer gnezdi; proti zimi se pa preseli na jug22). Enako je na Sedmogra-š k e m 23). Nepričakovano pičli so njegovi sledovi na Kranjskem, bodisi vsled premalega zanimanja zanj, ali pa so ga zamenjali z ostalimi zelo podobnimi vrstami. Po Freyerju ga najdemo po močvirjih in ribnikih, Erjavec pravi, da prebiva pri nas na močvirni zemlji, kjer si v goščavi tudi postavi svoje gnezdo. Nasprotno trdi Schulz, da ga najdejo ob selitvi posamič na Ljubljanskem barju. Le mimogrede naj omenim splošno navedbo, da so ga ustrelili na Cerkniškem jezeru24). V deželnem muzeju je 5 rjavih lunjev: ptica brez vsakega podalka; o* z Ljubljanskega barja, ustreljen 11. XI. 1886; 9? z dne (i. VI. 1871 in 31. III. 1889, obe brez navedbe kraja, in odrasli <$ z dne 5. III. I5) M. O. V. W. 1891, 190, štev. 10. ") O. .1. 1809, 152, štev. 107; 1916, 42. Schwalbe. Neue Folge I, 64. — Rob. K d er: Die Viigel Niederflsterreichs, 11. ,7) Verh. der zool.-bot. (les. 1808, 246. '•) M. O. V. W. 1897, 133, Stev. 198. ") M. O. V. W. 1883, 171. 3°) Ornis 1889, 439, štev. 28. 2I) I. Jahresber. (1882) itd., 30. Ornis 1885, 270; 1887, 50. V. Jahresber. (1880) itd., 65 Ornis 1889, 430. Mitleil. d. naturw. Ver. f. Slcicnn. 1801, II. lieft, 05. O. J. 1900, 144; 1911, 153; 1913, 220. — I'. Alex. Schalter, Pfarrer I'. Hl. Hanf als Ornitholog, 44, 365. ») M. O. V. W. 1878, 00; 1883, 115, 187; 1801, 205, 202. Ornis 1885, 270; 1887, 50; 1888, 55. V. Jahresber. (1886) itd., 05. O. J. 1D02, 142. ") M. O. V. VV. 1896, 91, štev. 6. O. M. Sch 1892, 434; 1803, 81. 24) I. Jahresber. (1882) itd., 36, štev. 28. Po Kriču - Alb. Struna. Ixjavi lunj, circus aeruginosus (L.). (Star Hamec). 1917, obstreljen dne 3. III. blizu Čirčiškega gozda25). Če na Kranjskem gnezdi, bodo dognala nadaljnja opazovanja na Ljubljanskem barju, ki pride edino v poštev. V Istri ni navaden. Aprila 1879 so ustrelili v Klancu samico, ki je zdaj v muzeju v Trstu, drugo 15. julija 1882 pri Salvoru, tretjo pa 26. novembra južno Doberdobskega jezera. Isto se lahko trdi glede Goriške, dasiravno pravi Schreiber 1. 1882, da je nekaj časa sem okoli Gorice zelo pogost (I. Jahresb. itd. 1882, 36, štev. 28); 25. avg. 1884 so ga ustrelili pri Lokavcu2fl). V avstrijski Furlaniji, pravi dr. Moser, je pogost, ne da bi natančneje povedal, če ob selitvi ali ob gnezditvi27). Ker so vremenske in talne razmere med beneškimi Slovenci podobne onim v Furlaniji, bi se morda dalo trditi isto o Beneški Sloveniji. Na Hrvaškem je precej pogost posebno ob selitvi. V zagrebškem muzeju je 10 rjavih lunjev28). Tudi na Hrvaškem je treba glede gnez-ditve nadaljnih opazovanj. A. Jurinac je ustrelil to vrsto 14. sept. 1883 blizu Varaždina2V), dr. E. Rössler jih je videl mnogo dne 20. okt. 1910 preletavati se nad ribniki pri Daruvaru30). V B a n at u je navaden ; konec marca 1852 ob selitvi so ga opazovali v velikem številu 31), Z e 1 e b o r je našel pri Obrežu jajca32). V Obed s ki bari ga je opazoval Rössler 21. sept. 1911 v precejšnjem številu, kjer vsako leto nekaj parov gnezdi33), okoli Grabova in Beraka pa mnogoštevilno34). V Dalmaciji je po najnovejših poročilih jeseni in spomladi navaden, pozimi redek, še redkejši pa ob gnezditvi35); po Grossmannu ga najdejo le pozimi in spomladi36); Kolombatovič pa celo trdi, da je stalen v deželi37); opazovali so ga januarja, marca, aprila, maja, oktobra, novembra in decembra38). V Bosni in Hercegovini gnezdi na prikladnih mestih, mnogoštevilnejši je seveda ob selitvi. V deželnem muzeju v Sarajevu je 7 ptic te vrste3g). ") Carniola 1917, 261. 36) I. Jahresber. (1882) itd., 86, štev. 28. — Bolletlino detla Soeiela adrialica di scien/.o nabirali in Trieslc 1883, 9 (d'eslratlo). — Ornis 1885, 289, štov. 28; 1887, 50, štov. 20. 27) O. M. Sch. 1894, 348, štev. 13. 28) Glasnik brv. naravoslov. društva 1902, 44. :") Ornis 1887, 50, slov. 20. 3°) Ornis 1887, 50, štev. 20. O. M. Sch. 1913, 247. •") J. f. O. 1853, Kxlralielt, 33. 3J) .1. f. O. 1864, 73. 33) O. J. 1912, 120; 1013, 183. 34) .1. f. O. 1915, 89; štov. 56. ") Aquila 1903, 85. 3») .1. I'. O. 1904, 85. 37) Ornis 1888, 54, šlev. 28. M) I. Jahresber. (1882) Itd., 88, Stev. 28; Ornis 1885, 200, štev. 28. V. Jahresber. (1886) itd., 65, štev. 30. Ornis 1887, 50, Stev. 26, in 1880, 439, štev. 28. ") M. O. V. W. 1889, 307. — Wissenschaft 1. Mitteil, aus Bosnien und der Hercegovina 1894, 073-675. 0. M. Sch. 1898, 322; 1905, 280, in 1900, 304. — Die Vogclsanunlung itd., 15. V Črni gori je rjavi lunj med lunji najpogostejša vrsta celo leto, ki semtertje na prikladnih krajih tudi gnezdi40). Na levem močvirnem bregu Bojane so ga opazovali vsak čas41). Samci se selijo oktobra in le malo jih ostane pri samicah, ki prezimujejo v deželi42). Da je v Srbiji precej pogost, nam priča 8 ptic v belgrajskem narodnem muzeju, in sicer 4 samci, 1 samica, 3 ptice pa brez navedbe spola. Ustreljeni so marca in novembra; pri 3 pticah ni naveden letni čas43). Tudi Reiser nam spričuje, da tamkaj lunj rji redka ptica. V se-verozapadnem kotu Srbije rjavi lunj čestokrat gnezdi45). Isto se menda lahko trdi o vseh pokrajinah Srbije, kjer so življenske razmere enake4''). V najnovejšem času domneva major pl. Viereck, da menda gnezdi ob Dojranskem jezeru 47). V Rum uniji je na vseh močvirjih prav pogost od marca do oktobra, potem gre proti jugu, da ga pozimi še nikdar niso opazovali; posebno pogost je po brezkončnem t rs t ju ob izlivu Donave. V Bolgariji je zelo pogost v porečjih in močvirjih, kjer tudi gnezdi48). Dr. L. Biglcr ga našteva med pticami iz okolice Carigrada49). Na Grškem ga najdemo celo leto, najštcvilneje pozimi, ko pritisnejo selilke s severa. B eis er ga našteva med pticami, ki so jih opazovali na Krtu 50). Na otoku Cipru je meseca novembra prav redek51). V Mali Aziji je stalen, prezimuje in preleti deželo ob selitvi52). V Italiji je pogost stalen ptič in selilec; ugajajo mu močvirni kraji, kjer tudi prezimuje53). Na Sardiniji je stalen in zelo pogost54). Na Malti je precej pogost ob selitvi ter se prikaže redno marca in septembra55). Na Balearskih otokih gnezdi zelo pogosto 5h). V francoski Pro venci ob morju je celo leto navaden, tudi v Španiji po- '») O. J. 1900, 183. •") O. .1. 1911, 50. *2) O. .1. 1001, 57, štev. 135. u) Spisak ptica u muzeju srpskc zemlje, 15, štev. 110 (Priloga k Prosvetnemu glasniku 1904). ") Izvješlnj o uspjohu orniloloSkih pulovnnjn u Srbiji god. 1800. i 1900. 10 (posebni odtisk). "•) Kmst Hilter v. I) o m b row s k i, Grundlagen einer Ornis Nordwest-Serbiens, 10, Z. 21 (Separatabdruck aus „Wissenschaftliche Mitteil, aus Bosnien und der Hercegovina, 1807). «•) M. O. V. W. 1891, 44, šlev. 20. 47) O. M. Sch. 1017, 230, šlev. 30. 48) J. f. O. 1850, 381, šlev. 24, in 1877, 61. Aquila 1808, 111, štev. 104. O. .1. 1893, 10. ") O. .1. 1904, 155. M) Glasnik zomnljskog muzeja u Mosni i Hercegovini 1906, 212, štev. 112. ■") O. .1. 1891, 210. ") .1. f. O. 1908, 562; 1914. 59, štev. 43. ") .1. f. O. 1877, 195. 54) .1. L O. 1865, 07. ") Ornis VIII. leln., 148, 207. ") J. f. O. 1862, 251, Slov. 11; 1863, Heil. 14. - Falco 1914, 113. nekod stalen57). Na Kanarskih otokih je zelo redek58). V severni Afriki ob Sredozemskem morju prezimuje prav pogosto, morda sem-lertje tudi gnezdi59). Cesarjevič Rudolf jih je opazoval v Egiptu in Palestini v velikem številu po žitnih poljih, pašnikih, po ločju, t rs tj u in po grmovju ob jezerih 60). Rjavi lunj prebiva najrajši po močvirnih nižavah in po vodnatih planjavah; v gorovju so ga opazovali le izjemoma ob selitvi, n. pr. pri Košicah na gornjem Ogrskem in v Krušnih gorah61). Ptice, ki gnezdijo v severni in srednji Evropi, se selijo na zimo proti jugu. Nekaj jih prezimuje žc po južni Evropi v deželah ob Sredozemskem morju, na Grškem in v Španiji; nadalje v severni Afriki, posebno v Egiptu, potem v tro-pičnem delu od Kordofana in Abesinije do Transvala in južne Angole. Spomladi potem, ko se je vodovje iznebilo ledu, t. j. najpreje v začetku marca, se začne premikati proti severu in selitev traja včasih še meseca aprila. Ker rjavi lunj ne prenese mraza, začne že avgusta zapuščati gnezdišča in jih zapusti popolnoma do konca oktobra. Le malo ptic pre-zimi semtertje v srednji Evropi62). Selilci lete vedno neznansko visoko in redkokdaj v večjem številu, kvečemu po dva in dva, po drugih opazovalcih pa kot družna ptica v enakovrstni, pa tudi v družbi mišarjev in skobcev. Posebno obširno in natančno je dognala kr. ogrska ornit. centrala vse, kar se nanaša na selitev rjavega lunja na Ogrskem 63). * Vedenje in lastnosti rjavega lunja ne razodevajo nikakor žlahtne ujede in nima onih lastnosti, ki odlikujejo to skupino. Veliko drznejši je in ne tako okoren kakor tnišar, ki ga z njim zamenjujejo še premnogi lovci, vendar se ne da v drzovilosli niti primerjati s kragulji. Loti se le slabotnih živali in jih umori na tleh ali pa v trst ju. Potika se navadno po goščavi močvirnih rastlin iu se prikaže redkokdaj na prosto; varno se ogiblje bregov, in zastonj bi ga iskali v gozdu, četudi je še tako blizu močvirja. V Irstju poseda na večja in krepkejša stebla, na kole, kamenje ali na golo zemljo; skrbno se ogiblje drevja. Prenočuje v gostem ločju, trst ju ali vrbovju ter gre zelo pozno spat. Plašen pravzaprav ni M); pred čolnom ali lovskim psom se umakne šele v zadnjem trenutku, kakor da bi se zanašal na svoje temno perje. Leta gugavo in negotovo, vendar rahlo, počasno in plavajoče, večinoma nizko tik nad trstjem. Mičen je njegov polet posebno ob paritvi65). Svojega plena ne zaloti v zraku, ") .I. f. O. 1855, 298; 1856, 215. s") J. f. 0. 1854, 450; 1800, 300. - O. .1. 1010, 104. ") .1. t. O. 1895, 166, šlev. 10; 1907, 571, št. 35; 1909, 253. *°) Gesammelte ornith. und jagdl. Ski/./.en. Wien 1884, 14, štev. Ki. *') Verh. d. z.ool.-botan. Ges. 1862, 268. .1 f. 0. 1913, 464. ") Aquila 1905, 199,311; 1909, 121; 1910, 120, in 1913, 127. .). f. O. 1914, 360. ") Aquila 1895 do 1899, 1801, 1902, 1905 do 1914 na dotienih mestih. ") O. M. Sch. 1890, 459; 1904, 385. ») .1. f. O. 1910, 504; 1912, 483. temveč na tleh v dveh, treh skokih. V jetništvu je baje prepirljiv in požrešen 66). Glas je zelo različen in se ravna, kakor pri drugih vrstah, po spolu, starosti, letnem času, vremenu in razpoloženju. Najglasnejši je spomladi, ob drugih letnih časih sta samec in samica na videz tiha. Samec se posebno ob gnezditvi različno glasi, včasih podobno kakor mijavka šoga. Ob lepih pomladanskih dnevih, ko se letaje igra v zraku, slišimo iz daljave „kev" ali „kej" ali „kuih" in „kvih" ne da bi mogli uganiti, odkod da prihaja ta glas, ker je ptica tako visoko, da jo naše oko komaj zapazi. Kadar se mu posreči izdaten plen, kliče zadovoljno „vik" „vik" „vik" ali „kvik" „kvik" „kvik". Samica se glasi visoko in zveneče „pie" „pie" „pie" ali „piep" „piep" „piep", po drugih opazovalcih nekako „biis jus" „bie jii" 68). V strahu in smrtni grozi naglo za-kekeče, kakor slišimo kragulja. Mladiči, dokler so še v gnezdu, hripavo žvižgajo69); kadar moledujejo starše za hrano, se glase tresljajoče „biiiiiibij"70). Oponaša glas velikega srakoperja71). — Njegova kri ima 40-06 0 C gorkote 72). * * * Rjavi lunj lovi vodne in močvirne živali, dvoživke, žuželke in manjše sesalce, n. pr. miši73). Posebno preži na gnezda, večja jajca izpije, manjša pa požre z lupino vred ter podavi mladiče. Ne prizanese ne škrjancein in tudi ne drugim poljskim ptičem, loti sc gosi in rac, povodnih kokoši, lisk, galebov, čiger in martincev. Le stare race ga znajo prepoditi ter rešijo včasih svoje mladiče. Lovi tudi ribe, posebno, kadar se ob drestu mude v plitvih vodah, in žabe. Mrhovine ne mara. Pogostokrat se masti tudi z divjačino, posebno z letečino, ki je padla bodisi obstreljena bodisi ustreljena, v trsi je, kamor ne more po njo ne človek ne lovski pes 74). V sili so dobre tudi kobilice75). Blizu človeških bivališč le izjemoma pride ter ujame kakega mladega domačega goloba, za stare je prepočasen in preokoren. Loviti začne ob zori ter lela mirno in nizko nad močvirji in brstjem, Kjer stoji še megla; prav težko uide kaj njegovim bistrim očem; če bi Kc pa kaj takega pripetilo, se povrne kakor izkušen lovski pes na ono •neslo ter preišče in pregleda natanko še enkrat okolico. Rjavi lunj gnezdi po vodnatih ravninah zmerne in južne Evrope; v Aziji do Formose in Japonske, v severni Afriki, na Kanarskih otokih, v Kordofanu in Abesiniji. Izjemoma gnezdi v gorovju in sicer v srednjih Karpatih76). Ko začne začetkom maja po ribnikih listje poganjali, si poišče rjavi lunj v trslju na jezerih, močvirjih iu velikih ribnikih ali pa 66) M. O. V. W. 1889, 381. *7) J. f. O. 1910, 504; 1912, 483. M) 1. c. ") O. C. Ml. 1879, 58. ,0) .1. f. O. 1910, 504. ") O. M. Sch. 1891, 32. 72) O. M. Sch. 1909, 410. 71) .1. f. O. 1882, 8(5. O. .). 1002, 13. O. M. Sch. 1910, 220. Aquila 1914, 236—238. 74) O. M. Sch. 1805, 09. ") O. M. Sch. 1910, 350. ,6) O. M. Sch. 1888, 343. v kaki vrbini nad vodo pripravno gnezdišče. Redkeje je gnezdo v samorasli goščavi kakega malega otoka, na šopu ostrega šaša v močvirju, še redkeje pa zraven vode na tleh v žitu. Samica znese zato mnogo suhih trstik, ločkovih listov, bičja in dračja, kar porabi za veliko, malo umetno, visoko, zgoraj plitvo gnezdo. Če je gnezdo na vodi na šašovem šopu, je prav neznaten majhen kupček. Gnezdilna doba traja od konca aprila do začetka junija. Dr. Krüper je našel na Grškem prvo jajce že 16. aprila 1859"), Ed. P t a n n e n s chm i d sredi aprila 1883 ob Severnem morju 78). Samica znese 4 — 6, navadno 5, redko 6 jajc, ki jih izvali v 24 dneh. Gnezdi le enkrat na leto, če gre vse po sreči; če se lunju gnezdo pokonča, gnezdi drugič79), potem pa znese samo 3 — 4 jajca, ki so ze-lenkaslobela, skoraj nikoli marogasta kakor drugih lunjev. Maroge ozir. rdečerjave risbe se poznajo prav malo. Jajca imajo srednje močno lupino brez bleska in malo grapavega zrna, pogoste vozalčke in so proti luči lepo zelenomodro prozorna; Oblike so enakomerno podolgasto jajčaste (sredi med oblo in jajcem) in malo neenako polovična. Merijo največja poprečno 54*3 X 41'1 mm, najmanjša 45 1 X 36*9 mm; tehtajo najtežja 41 g, najlažja 2'715<7. 106 jajc (62 Rey, 44 .lourdain) meri poprečno 4954 X 3862 mm, največji 54 6 X 39 1 in 51 X 421 »<»<, najmanjši 45 X 37 3 in 463 X 356 mm. Kadar samica vali, jo samec kratkočasi z vsakovrstnim mičnim letanjem. Da je samica izvalila tudi podvržena kurja jajca, nam izpričuje E. Roh weder80). Mladiče pitajo starši z mladimi ptiči, žabami in žuželkami, ki jih prineso več kilometrov daleč. Predno so mladiči godni, traja zelo dolgo časa. V jetništvu se zelo hitro ukrote, če se z njimi prav ravna. Če sta bila samec in samica z gnezda prepodena, se kmalu zopet vrneta k svojemu zarodu, ker ga zelo ljubita. .Mladiči na gnezdu se zelo pogumno branijo. Kot posebnost mladih ptic moramo omeniti, da se prihodnjo spomlad vrnejo v okolico, kjer so se izlegli, kakor tudi odrasli ptiči ne zapuste brez posebnega vzroka kraja, kjer so se naselili81). V perju in drobu rjavega lunja živi nekaj prav nadležnih zajedalcev; znanih je dozdaj 20 vrst. Kakor vsi drzni roparji ima tudi rjavi lunj iz umevnih vzrokov obilo sovražnikov, ki ga črtijo in preganjajo, kjer in kolikor le morejo. Ker razdira gnezda in pokončuje zalego vseh močvirnih in povodnih ptic, ga vivek in galebi preganjajo z glasnim krikom, se zaganjajo vanj ter ga zasledujejo, dokler ga ne prepode iz svojega ti k raj aK2). Siva vrana, redar med pticami, živi z rjavim lunjcm v vodnem sovraštvu iu mu greni ") .1. f. O. 1802, 318. ™) O. M. Sch. 1883, 2(13. 7") O. C. HI. 187(1, 28. s°) .1. f. O. 1886, 181. — 1>. l.ovcrkuhn, Fremde Eier im Nest, 30. »') Aquila 1015, 310. «3) J. f. O. 1880, 65. O. M. Sch. 1016, 282. življenje, kjer in kadar se srečata83). Da se z ostriženi grdo gledata84), ni po mojem mnenju pripisovati skrbi za mladiče temveč nevoščljivosti, ker rjavi lunj oslrižu prestreže mursikak masten grižljaj. V jetništvu sta si s kraguljem vedna nasprotnika85). Največji sovražnik mu je človek in njegove naprave, ki se jih izogiblje 86). Rjavega lunja je prav težko dobiti na muho, ker je zelo oprezen in previden, če sluti nevarnost. Kakor mišar se obnaša pri kolibi, kamor najrajši prihaja zvečer posamezno in v malih skupinah, tudi v družbi drugih lunjev, pa vedno le mlade ptiee; najprvo visoko krožeč se evrčaje spušča v velikih, nerednih krogih navzdol. Redkokdaj se zakadi v uharico, na drevo se pa nikoli ne vsede. Ne zdrži dolgo, vendar se zopet kmalu vrne; streljati je treba kakor hitro mogoče87). Z dobro pastjo v vodi ali ob vodi, če se za vabo priveze živa vodna kokoška ali kaka druga močvirna ali privodna ptica, ga lahko ujamejo, najlažje pa na živo malo ptico ali na lesena belo pobarvana jajca. Ker lovi rjavi lunj miši, krte in vsakovrstne škodljive žuželke, je koristen. Kirgizom in Baškirom pomaga tudi pri lovu na race88). Njegova korist ni v nikaki primeri z veliko škodo, ki jo naredi ob gnezditvi ptičjemu svetu; to škodo poveča še njegova izredna požrešnost. Neverjetno je namreč, kako množino ptičjih gnezd pokonča en sam par. Najočitneje se da pojasniti njegova škodljivost z vsebino želodcev, ki so jih preiskali Rey, Roerig in Chernel 18 in našli v njih .r)()°/0 koristnih, 40% škodljivih in 10% brezpomembnih živali. Opravičena je torej sodba, da je škodljiv, posebno pa hud gnezdili grabežljiveoNekako čudno se torej sliši, če beremo, da je na Angleškem prepovedan celo letovo). Ce bi ga našim lovcem priporočali v zaščito, bi to storili le, ker je pri nas zelo redek. Pepelasti splinec, circus cyaneus (L.). Navadna imena. Slovensko: poljska kanja (Schulz), poljska postolka (Kreyer), pepelasti splinec (Krjavec), sivi orel, splinec, (Kocbek); hrvaško: biela lunja, eja strnjarica, sokolič od blata; češko: pilich obecny, pülkäne (l'alliardi), sokol beloiily; poljsko: blotniak zbozowy, sokol blolniak zbo/.owy, sokol siniak, sokot blekiluy, kobuz zwyczajny; rusko: lun, polevoj, kobuz; nemško: Kornweihe. Samec: blaue oder weitle Weihe, blauer Habicht, weißer Sperber, weißer und blauer Kalke, Blau-, Blei- und Weißfalke, aschfarbener Kalke mit weißem, schwarz-Kewüil'eltem Schwänze, grauweißer Geier, blaues Geierchen, Blauvogel, Blau- «) Aquila 1909, '222. H<) <>• M. Seh. 1910, 884, "') .1. f. (). 1853, 301. H6) .). f. (). 1880, 380; 1008, 58. <>. M. Seh. 1878, 170; 1883, 237. M) Georg von Otterfels, nie Hüttenjagd, 90. HOttenvogel, Die Hüttenjagd mit dorn Uhu. III. Aufl. 1910, 109. *») .1. f. (). 1853, 01. 8») Hennicke, Handbuch des Vogelschutzes, 151. »°) 0. M. Sch. 1894, 88. TS klemmer, Mehlvogel, Schwarzflügel, Schwarzschwinger, St. Martin, kleine Getreideweihe, kleine Halbweihe, kleiner Mäuse- und Hühnerhabicht, kleiner Spitzgeier, Kornvogel, Hühnerdieb; samica: Ringelfalke, Ringelgeier, Ringelschwanz, Falke mit einem Ring um den Schwanz, Weißfleck, weißschwänziger Falke, Halbweihe, kleine Weihe, Hühnerfalke, Milane, kleiner Rohrgeier, Lerchen- und Steingeier; italijansko: albanella reale; francosko: busard Saint-Martin, soubose, viseau Saint-Martin, busard bleuätre; angleško: Hen-Harrier, Blue Hawk. Znanstvene soznačnice: Circus cyaneus, Linne.') Circus gallinarius, Savigny. Circus variegatus, Vieillot.2) Circus aegithus, Leach. Circus pygargus, Stephens.3) Circus cinereus, Brehm. Accipiter variabilis, Pallas. Pygargus dispar, Koch. Buteo cyaneus, Jenyns. Falco cyaneus, Linne. Falco griseus, Gmelin. Falco strigiceps, Nilsson. Falco pygargus, Naumann.4) Strigiceps cyaneus, Bonaparte. Strigiceps pygargus, Bonaparte. Strigiceps nigripenius, Brehm. Strigiceps palleus, Brehm. Strigiceps cinereus, Brehm. J. G. Kramer, Elenchus vegetabilium et animalüuu per Austriam inferiorem observatorum 329, štev. 12. Keyserling-Hlasius, Die Wirbeltiere Kuropa's, XXXI, Stev. 36, 140, štev. 36. — Freyer, 9, štev. 22. H. Graf v. der Mühle, Beiträge zur Ornithologie Griechenlands, 22, štev. 27. — ./. Hinterberyer, Die Vögel von Österreich ob der Enns itd., 15, štev. 23. — Dr. R. A. Lindermayer, Die Vögel Griechenlands, 31, štev. 33. — Erjavec, IV. del, 221. — Fritsch, 47—48 (tab. 9, sl. 6, tab. 10, sl. 8). — Schödler-Erjavec, Knjiga prirode, IV. del, 300. — Fritsch, Die Vögel Böhmens. J. f. O. 1871, 181. štev. 25. — V. R. v. Tschusi zu Schmidhoffen, Die Vögel Salzburgs, 11—12, Stev. 22. — Dr. Willi. Blasius, Ober die plastischen Unterschiede der vier europäischen Weihen-Arten (Gattung Circus). .1. f. O. 1877, 75—80. — Muzeuin imenia Dzieduszyckich we Lwowie 1880, 21—22. — Ornis Vin-dobonensis, 23-24. — Madaräsz, Z. f. O. 1884, 246. — Dr. G. Radde: Ornis cau-casica, 110-111, štev. 34. Kassel 1884. — Schulz, 3, štev. 22. — Ornis Carinthiae, 40, štev. 28. — J. Frivaldszky, Aves Hungariae, 2—3, štev. 4. — A. J. Jäckel, 1. c, 51—52, štev. 28. — Ornis balcanica, II. zv., 106-107; III. zv., 323 —324; IV. zv., 92. — Naumann, V. zv., 274-278, tab. 57. — Brehm, 6. zv., 393—397. — Gjurašin, dio II., 101—102. — Reichenow, 72, štev. 174. — Hennicke, Die Haubvögel Mitteleuropas, 191 — 195, tab. 53. — C. Doli. E. Arrigoni Degli Oddi: Manuale di orni-tologia italiana, 19—21, štev. 10 (posebnega dela). — Hennicke, 59 00, tab. 28. — C. G. Friderich- Hau, Naturgeschichte der deutschen Vögel itd., 447 — 448, tab. 30, sl. 4 in 5. — Dr. E. Schaff, Ornithologisches Taschenbuch für Jäger und Jagdfreundo 1905, 34—35. — Schaff, 376—378. — Dr. E. Klein, Naši ptici, 86, Stev. 177. — K. Knt'iourek: Velky prirodopis ptäkü I. dil, 645—648. — Das Weidwerk in Wort und Bild, 21. Band, 280-283. (H. Krbg., Kornweihe, 1 färb. Tafel). — Ornis Romaniae, 588 -590. — Hennicke, Handbuch des Vogelschutzes, 151. — Reichenow, Die Vögel, I. zv., 384. — W. Hagen, Die Vögel des Freistaates und Fürstentums Lübeck, 64, Stev. 124. — F. Tischler, Die Vögel der Provinz Ostpreußen, 154, štev. 136. — Harter!, 1139 1111, štev. 1574. Dr. E. Hesse: Die Flugbildor der Wiesen- und Kornweihe. O. M. B. 1916, 1—3. Roy, 50—51. tab. 13, sl. 10 in 11. — 0, Krause, Oologia universalis palae-arclica, seš. 71. — A. Szielasko, Die Bedeutung der Kischnlcnslruktur itd. J. f. O. 1918, 289, Stev. 221. * • * ') ne: circus cyaneus, Frauklin. 2) ne: circus variegatus, Sykes. J) ne: circus pygargus, Linne. 4) ne: falco pygargus, Linne. 7ft Venec zelo razločen, spredaj na grlu nepretrgan. 1.—4. letalno pero na notranjem, 2.-5. letalno pero na zunanjem bandercu proti koncu zoženo; 3. in 4. letalno pero najdaljše; srednja letalna peresa daljša kakor zgornja krovna peresa, ki popolnoma pokrivajo zarezo na notranjem bandercu 1. letalnega peresa (glej sl. na str. 79.). Peruti ne dosežejo konca repa, ker jih prvo njegovo, za 20 mm prikrajšano pero presega za 50 mm. Repna peresa, vsaj zunanja, z razločnimi pasovi; gornja krovna peresa v repu bela. Dožica rumena. — Odrasli samci lepo višnjevkastopepel-nastosivi, na prsih in trebuhu beli; perutnice brez pasov; velika letalna peresa proti koncu črna; rep brez pasov ali zamazano pasast. — Samice in mlajši samci zgoraj rjavosivi, svetleje pisani, spodaj z rjavimi lisami ob rebrcih; rep s kakimi 5 pasovi. — Mlade ptice zgoraj rjave in lisaste, posamezna peresa rjasto obrobljena, zdolaj rjaste z rjavimi lisami ob rebrcih, velika letalna peresa pasasta. Pepelasti splinec je manjši od rjavega lunja, vendar pa večji kakor prihodnji sorodni vrsti. Perje na glavi in gornji strani je nežno modri- co Henntokejti — AU>. Struna. a b c Obrisi letalnih peres pri lunjih: a. pepelasti splinec, circus cyaneus (L.) — b. lunj beloritec, circus pygargus (L.) — c. lunj dolgorepec, circus macrourus (Gm.) kastosivo. Obraz, mu obdaja dobro razvit venec rahlega perja, ki je na podbradku nepretrgan in nas spominja na venec pri sovah. Kljun starih ptic, ki meri v loku 27—80 mm, je črn, včasih proti korenu višnjevkasl. Voščenica je rumena. Blizu kljuke je v gornji čeljusti top in nizek zob. Svetle oči imajo v mladosti rjavkasto šarenico, ki pozneje porumeni. Život je krepak in li šal. Med vsemi liniji ima pepelasti splinec najkrajše peruti, ki nikdar ne presežejo razločno pasastega repa. Peruti so Birje in bolj zaokrožene, rep krajši in širji kakor pri rjavem lunju. Značilno za peruti je prvo letalno pero, ki je zelo kratko in niti tako dolgo »e kakor šesto (glej sliko str. 79). Kakor pri lunjih sploh, se tudi pri splincu barva krovnega perja po spolu in starosti zelo spreminja, kar je že razvidno iz uvodoma navedenih značilnih lastnosti. so Stari samec je dolg 430 »mm, čez razprostrte peruti meri 1030 »mm, rep 206 mm; stara samica je dolga 490—500 »mm, čez razprostrte peruti meri 1080 mm«, rep 228 »mm. Krak je 70—76 »mm dolg in tanek; spredaj je 15 — 18, zadaj 12 — 14 poprečnih deščic, znotraj in zunaj je mrežast in gornja tretjina je s perjem pokrita. Krak je kakor prsti lepo rumen. Prsti so razmeroma kratki in tanki, na spodnji strani mrežasti, na zgornji strani srednjega prsta je 14 —18, na oni zunanjega prsta 6—8, notranjega in zadnjega prsta po 5 poprečnih deščic. Med srednjim in zunanjim prstom je napeta mrežica. Kremplji so tanki in zelo ostri, ne močno zakrivljeni in črni. brez kremplja krcmpelj v loku krempelj v tetivi zunanji prst 22—25 »mm 11 — 13 mm 9 »mm srednji prst 26—30 »mm 19—21 »mm 145 »mm znotranji prst 15—19 »mm 16—19 »mm 15 »mm zadnji prst 13—20 »mm 17— 24 »J«J 12—16 »mm Proti koncu aprila 1905 so ustrelili pri Vilmovu, južno Časlave, snežnobelega samca 5). Naslikana noga (tab. XIII.) je neke na Finskem ustreljene ptice. * * Pepelasti splinec živi v srednji Evropi približno do 68° severne širine, zapadno do Portugalske, na severozahodu do Irske, Škotske in do llebridov, na jugu sega do Sicilije; v Aziji živi v enaki širini do naj-daljnjega vzhoda na Japonskem. Prezimuje v severni Afriki in v Indiji do ravnika. Najljubše so mu ravnine, posebno kjer se vrste obširna polja, travniki, močvirja in vodovja; ogiblje se pa nepretrganih gozdov in gorovja ter je že po gričevju redek. Najdemo ga tudi po travnatih stepali, kjer so posamezni gozdiči z nizkim drevjem. Vedno pa mora bili voda blizu. — V Nemčiji gnezdi; dasiravno se začne že konec avgusta pomikali proti jugu, odkoder se vrne konec marca ali aprila, vendar pre-ziinujejo mnoge ptice tudi na Nemškem''J. V severnih in severozapadnih kronovinah Avstro - Ogrske ga opazujejo ob selitvi, dasiravno je tudi gnezdilev prav verjetna — semlerlje tudi prezimuje — tako na Češkem7), na M o r a v s k e m 8), v Šleziji"), ') O. J. 1907, 180. ») .). f. 0. 1894, 127; 1890, :i()8; 1897, 195; 1899, 182; 1900, 181 in 327; 1901. 389; 1902, 200. — 0. J. 1897, 139. i) .1. f. Ü. 1871, 181, stev. 25; 1872, 379; 1899, 201, štev. 134. - M. O. V. W. 1887, 91; 1889, 181; 1890, 188, A., Stev. 11 (visoko v Krušnih gorah); 1892, 102; 1804, 37, št. 211, 90; 1895, 75, št. 133. — 1. Jahresber. (1882) itd., 30, šlev. 29. -Ornis 1885, 272, šlev. 29; 1888, 55, štev. 29. — V. Jahresber. (1880) Itd., 05-60, štev. 31. O. J. 1891, 164; 1893, 88, Stev. 18; 1891, 250. H) M. O. V. W. 1879, 77; 1886, 212. - I. Jnhrosbor. (1882) ild., 36 šlev. 29. — Ornis 1888, 55, šlev. 29. — V. Jahresber. (1886) itd., 66, štev. 31. — O. J. 1897, 192; 1898, 138; 1901, 192, štev. 121; 1905, 192, šlev. 57; 1908, Hi. ') 1. Jahresber. (1882) itd., 36, štev. 29. — Ornis 1887, 51, štev. 27. — M. O. Bukovini10). na Gorenjem Avstrijskem__frrSolnograškem na Dolenjem Avstrijskem12), na Predarlskem, Tirolskem in v Trentinu13) ter slednjič na Koroškem14) in Štajerskem15). V ravni in močvirni Galiciji, posebno v Podoliji, je zelo pogost, kjer pogosto gnezdi, izjemoma tudi v začetku gorovja. V vzhodni Galiciji je celo pogostejši kakor rjavi lunj1č). Na Kranjskem so opazovali dozdaj pepelastega splinca spomladi, jeseni in semtertje tudi po zimi; kako je z njim ob gnezditvi še ni do-gnano. V strokovnem slovstvu sta omenjena že 1. 1838 samec in samica, ki jih je podaril dež. muzeju menda neki Hribar, ne da bi bilo povedano kdaj in kje je dobil darovatelj svoj plen17). Freyer pravi, da lovi po polju, kar je precej splošno in brezpomembno povedano. Med darovi, ki jih je naklonil od 1. jan. 1856 do konca oktobra 1858 znani rajni ljubljanski nožar N. Hoffmann dež. muzeju, je samica pepelastega splinca brez navedbe časa in kraja18). Kakor je opazoval 1. 1864 Aleksander grof Auersperg, pride ta ujeda k nam v začetku aprila z juga; daroval je muzeju starega samca in svetlejšo ptico brez navedenega spola19). Erjavec ga le splošno opiše, ne da bi natančneje povedal, na kakšnih krajih in kdaj navadno živi pri nas, ali kje da med Slovenci gnezdi. Deschmann ga je opazoval dne 10. aprila 1884 in 5. sept. 1887 ter pravi, da proti koncu aprila na Ljubljanskem barju ni redek20). Po Schulzu se prikaže posamezno le spomladi in jeseni, ko se seli, sicer pa redkokdaj na Ljubljanskem barju. V svojem poznejšem spisu našteje Schulz 6 ptic — 2 samca in 4 samice, — ustreljenih v 1. 1890, 1892 in 1893 jeseni, pozimi in spomladi v mesecih septembru, novembru, V. W. 1891, 293, štev. 163; 1892, 126, štev. 36. — H. Holewa, Die Vogelfauna in Schlesien, 26, štev. 271. I0) Ornis 1885, 272, štev. 29; 18S7, 50, štev. 27; 1888, 56, štev. 29, in 1889, 439, štev. 29. ") I. Jahresber. (1882) itd., 36, štev. 29. — V. R. v. Tschusi zu Schmid-h offen, Übersicht der Vögel Oberösterreichs und Salzburgs, 17. ") J. f. 0. 1879, 113. - 1. Jahresber. (1882) itd., 30, štev. 29. - Rob. Eder: Die Vögel Niederösterreichs, 11. — O. .1. 1916, 43. ■3) M. O. V. W. 1883, 171, štev. 23; 1885, 57; 1889, 447; 1890, 262; 1897, 133, štev. 199. — V. Jahresber. (1886) itd., 00. — Ornis 1889, 440. — O. J. 1893, 237; 1896, 185; 1900, Ol. '«) Ornis 1885, 272, štev. 29; 1887, 60, štev. 27; 1889, 440. — V. Jahresber. (1886) itd., 66. ") Mitteil. d. naturw. Ver. f. Steierm., II. Heft 1864, 65, štev. 19. — I. .Jahresber. (1882) itd. 36, štev. 29. - Ornis 1887, 61; 1888, 56; 1889, 439. - l\ Alex. Schaff er: Pfarrer P. Blasius Hanf als Ornitholog 1904, 44, štev. 17. ") Ornis 1888, 56, štev. 29. - .1. f. O. 1897, 448, štev. 166. ") Eandosinuseuin itd. 1836-1837, 11. ,H) /.woites Jahreshoft d. Vor. d. krain. I.andes-Mus., 146, štev. 31. ") Mitteil. d. Musealver. für Krain. I. Jahrg. 1860, 213 in 265, štev. 5. 20) Ornis 1887, 50, štev. 27; 1889, 440. januarju in aprilu večinoma na Ljubljanskem barju, potem na Snežniku in pri Kranju21). Schollmayer, ki je ustrelil dne 3. in 24. novembra 1892 po 1 splinca, meni, da se je klatil cel november po dolini, in da ga opazujejo v območju Snežnika in v dolinah le ob selitvi22). Schulz je po svojih zapiskih nagatil le 2 pepelasta splinca, ki sta bila ustreljena 16. aprila 1888 (brez navedbe spola) pri Krškem (Ervin grof Auersperg) in samica 4. okt. 1891 pri Ljubljani. Dr. G v. Sajovic omenja iz zadnjih let dva samca: prvega so ustrelili pri Mostah v Ljubljanski okolici 5. jul. 1910, drugega pa 13. nov. 1912 pri Stari Loki na Gorenjskem (Carniola 1911, 186; 1914, 164). V ljubljanskem deželnem muzeju je 5 ptic, in sicer: $ brez vsakršne druge navedbe, <$ iz *»v Bistre, dar C. Kačiča, 2 oV z Ljubljanskega barja, ki jih je podaril .Josip Klisch, in ptica brez navedenega spola, najbrže mlada ?, z dne 3.12. 1908 iz bitenjskega lovišča pod sv. .loštom (Carniola 1911, 145). Predstoječe navedbe nam nepobitno izpričujejo, da je pepelasti splinec na Kranjskem navaden ob selitvi spomladi in jeseni ter da semtertje tudi prezimuje. Če pa ta vrsta tudi v deželi gnezdi, bodo dognala šele natančnejša opazovanja v Ljubljanski ravnini ali na rodovitem Krškem polju, ker le v teh krajih so za njegova gnezdišča ugodni prostori. V I s I r i je pozimi in spomladi precej redek selilec23). Dr. Schia-vuzzi trdi nasprotno, da spomladi ni redek. Eggen hoff ner ga prišteva selilcem v tržaški okolici24). V Furlaniji se prikaže posamezno2'), morda je v Benečiji pogostejši, ker so lam razmere ugodnejše. Na Hrvaškem je pepelasti splinec navadna ptica ob selitvi, pozimi se pa klali okoli2"). Brusi na je dobil dne 3. aprila 1884 ustre- Po PrlSu — Alb. Struna. Pepelasti splinec, circus cyaneus (L.). (Odrasla ptioa). 21) Verzeichnis d. in Krain beoli. Vogel vom .1. 1890— 1895. M. o. V. vv. 1805, 82. -) o. .1. 1804, 183, šlev. 0. 23) .1. t. o. 1882, 80, šlev. 151. i. .lahresbor. (1882) itd., :t(i, št. 20. -4) Dr. Hern. Sehiavuzzi: Materiali per im" avilauiia del terrilorio di Triesle fino a Monfalcone o deli' lslria. Holleltino itd. 18.s.'(, i), gtev. 18 (d' eslratlo). ») o. M. Sch. 1894 , 848, šlev. ii. ») o. .1. 1012, 8t. ljenega 0* iz Varaždina; ondi ga je opazoval Jurinac 3. nov. 1882, 3. in 4. aprila 1884 2'). V Narodnem muzeju v Zagrebu imajo 23 ptic, 7 oV, 10 9? in 6 ptic brez navedenega spola, iz januarja, februarja, marca, oktobra, novembra in decembra28), iz česar bi se dalo — vsaj na prvi mah — sklepati, da pepelasti splinec na Hrvaškem ne gnezdi. Da se pa to zadnje nepobitno dožene, bi bilo treba tudi na Hrvaškem na prikladnih mestih natančneje raziskavati. Isto velja za Srem (Sirmijo)29). V Dalmaciji je pepelasti splinec ob selitvi spomladi in jeseni najpogostejši lunj30); semtertje tudi prezimuje31). V Bosni in Hercegovini ni tako pogost kakor rjavi lunj, in tudi nikjer ne gnezdi. Ob selitvi, spomladi marca in aprila, jeseni septembra in oktobra, je navaden in ga opazujejo posamič ali paroma letati nad zelenimi žiti in strnišči, travniki in pašniki. Semtertje tudi prezimuje. Vse ptice, ki so jih dozdaj opazovali in ustrelili, so mladice v navadnem, črtkanem mladostnem perju, ki le malo izpreminja belorumenkasto glavno barvo. Pepelastega splinca v perju dorasle ptice dozdaj še niso opazovali 32). V sarajevskem deželnem muzeju je 5 pepelastih splincev, 4 dV in 1 9 vsi v črtkanem mladostnem perju33). Na Ogrskem biva po žitnih poljih in vodnatih nižavah rajši kakor po gorovju, kjer ga najdejo )o v začetku spomladi in jeseni ob selitvi. Pozimi se klati okoli. Gnezdi stalno po močvirjih in vlažnih krajih tam, kjer prebiva spomladi in poleti. Ob Nežiderskem jezeru je pogost jeseni in preiskuje skrbno razor za razorom34). Na Sedin ograške m ga opazujejo le ob selitvi; da bi tam gnezdil, ni neovržno dokazano. Ce zima ni posebno huda, posamezni celo prezimujejo in tedaj se priklatijo do skednjev, kjer love male ptice35). V Črni gori so ga opazovali le ob selitvi letajočega od zgodnjega jutra do poznega mraka in lovečega škrjance, ki jih na mestu požre. Nekateri pisatelji trdijo, da v Črni gori tudi gnezdi3"). V Srbiji je menda ") Ornis 1887, 50, št. 27. ?rt) Glasnik luv. naravoslov. društva 1002, 48—44. -') .1. f. O. 1853, Extraheft, 33; 1870, 40; 1015, 90. O. .1 1913, 183. 30) .1. f. o. 1904, 85. i. Jahresber. (1882) itd., 30. 31) Aquila 1903, 84. ") M. O. V. W. 1887, 103, štev. 23. — O. M. Sob.. 1900, 394. — Wissenschaft!. Miltcil. aus Bosnien und der Hercegovina 1894, 075. ") Die Vogelsanuulung itd., 15., šlev. 106-170. ») .1. f. O. 1881, 210. M. O. V. W. 1883, 115 1. Jahresber. (1882) itd., 30. - Ornis 1885, 273; 1888, 50. — V. Jahresber. (1880) itd., 00. ") M. O. V. W. 1892, 200, šlev. 27. — I. Jahresber. (1882) Itd., 30. - Ornis 1885, 272, šlev. 29; 1887, 51; 1888, 50. V. Jahresber. (1880) itd., 00. — Ornis 1889, 440. 36) O. J. 1901, 57, štev. 130. zelo redek ob selitvi in pozimi, ker sta v belgrajskem muzeju le 2 ptici te vrste brez navedenega spola iz decembra in marca37). Na Grškem je pepelasti splinec po Krti perju, najboljšem poznavalcu grških ptic, pozimi najpogostejši; poleti ga še niso opazovali, iz česar se da sklepati, da v deželi ne gnezdi, dasiravno trdi Lindermayer nasprotno. Na otoku KiTu je po D r u m m o n d u zelo pogost in po lordu Lilfordu na tem otoku tudi gnezdi. Reiser ga navaja med pticami, ki so jih opazovali na Krfu38). V Bolgariji je ob selitvi na prikladnih mestih po vlažnih nižavah zelo pogost; gnezdi v deželi prav redko; semtertje prezimujejo posamezni pri gozdnih vaseh 39). VRumu-niji je ob selitvi meseca marca in oktobra mnogoštevilen ob morju; prezimujejo posebno posamezni stari samci; v deželi ne gnezdi. VjužniBesarabiji je precej pogost in posamezni splinci tam tudi prezimujejo. Ob hudem mrazu se živi celo od mrhovine; v Tavriških stepah je pogostejši, ali plašen. Zvečer poseda po senenih kopicah, odkoder se zaganja na poljske miši, in pri tem ga tudi lahko zalezejo. Gnezdi vedno po travnikih in deteljiščih4Ü). V Mali Aziji in v Palestini prezimuje; v Mali Aziji ga najdemo tudi ob selitvi; da bi ondi gnezdil še ni dokazano41). Na otokih Malta in Gozo opazujejo pepelastega splinca samo ob selitvi sočasno z rjavim lunjem42). — V Italiji ni povsod enako številen, sploh malo pogost, ali vedno redkejši kot lunj beloritec, in sicer stalen pa tudi se-lilec; pogostejši je na otokih in v osrednjih pokrajinah kakor tudi na jugu. Gnezdi na otokih, v pontiniških močvirjih, na Toskanskem in po beneških lagunah. Na Balearih, kjer gnezdi in stalno živi, je redkejši kakor prejšnji43). V Provenci je jeseni prav pogost44). Tudi na Portugalskem so ga včasih opazovali45). V Egiptu in po drugih pokrajinah severne Afrike najdemo pepelastega splinca le ob selitvi46). Selitev pepelastega splinca na Ogrskem in vse, kar je s selitvijo v zvezi, je obširno in natančno dognala kr. ogrska ornitologična centrala47). Rad de je opazoval v Kavkazu, da gre pepelasti splinec med vsemi lunji najvišje v gorovje. (Daljo prih.) * * * 37) Spisak ptica u muzeju srpske zemljo 15, štev. 117 (Priloga Prosvetnemu glasniku 1004). — Wissenschaff 1. Mitteil, itd., 1897, 536, štev. 22. — M. O. V. W. 1891, 44, štev. 21. 3H) Glasnik zem. muzeja U Bosni i Hercegovini 1906, 213. 39) J. f. Ü. 1859, 381, štev. 26; 1877, 82. <0) .1. f. O. 1854, 55, štov. 16. ") J. f. O. 1908, 562. — O. J. 1910, 185. «) Ornis VIII. letn. 148, štev. 26. <3) J. f. O. 1862, 251. - Falco 1914, 113. «) J. f. O. 1856, 215. «) .1. f. O. 1872, 142, štev. 8. «) J. f. O. 1907, 576. «) Aquila 1895-1800, 1901 1903 in 1905 1914 na doličnih mestih. Slovstvo. Referati. Albert Sič. Narodne vezenine na Kranjskem. Prvi del: Vezenine z Gorenjskega. V Ljubljani. Natisnila in založila lg. pl. Kleinrnayr & Fed. Bamberg, 1918. Kdor je imel kedaj v roki „Katalog der Kreiherrlieh von Lipperheide'schen Kostümbibliothek" (Berlin, 1896—1901, 2 zvezka: 1. XXI-f 2 + 645, 2. XII + 840 str. -j- 12 strani desideratov), je dobil pač vpogled v neizmerno bogato slovstvo o človeški obleki. Pa odprimo to knjigo in poiščimo, katero slovstvo da navaja posebej o Kranjski. V prvem zvezku dobimo na str. 390 za Kranjsko in Koroško (!) samo Valvasorjevo delo „Ehre des Herzogthums Krain". V drugem zvezku navaja na str. 603—608 trideset publikacij o narodnem ornamentu: ruske, ukrainske, poljske, češke, slovaške, hrvaške, poleg teh še danske, švedske, finske in madjarske — a o slovenskih niti črke. Po pravici. S slovanskimi vezeninskimi ornamenti se je bavil pri nas samo K. Hoffmeister (Ljubljanski Zvon, 1891, str. 293—299), opisal je pred vsem češke, moravske in slovaške proizvode in imel pred očmi praktično namero, vcepiti te motive, ki mu jih je narisal prof. Mis, v novi kombinaciji in moderni kompoziciji našemu narodnemu življenju. Probujeni možje' vseh dob so se zanimali za naše narodne noše v obče. Naj omenim samo najvažnejše. Valvasor J. W. (F.hre des Herzogthums Krain, 1689, VI. in XI. knjiga); — Hacquet, B.'(Oryctographia, 1778—1784 in posebno v svoji „Abbildung u. Beschreibung der Südwest- u. östlichen Wenden, Illyrer u. Slaven, [1801] s 30 podobami v bakrorezu. To delo je priredil v francoščini Breton; prevel je knjigo .lanus Pannonius pod naslovom: „Illyrien und Dal-inatien"; na svetlo je prišla, opremljena s 36 bakrorezi v Pesti, 1. 1816. — Naše narodne noše so vzbudile pozor Angleža W. A. Cadel la (.lourney in Carniola, Edinburgh, 1820), ki pravi, da se razlikujejo razne narodnosti, Slovenci, Nemci in Ogri po svojih nošah med seboj („distingushed froni each other by their dress" . . str. 15). Pomen narodne noše je spoznal tudi 1. 1840 preminuli E. Korytko. Po njegovem naročilu jo izvršil slikar Kurz pl. Goldonstein 80 podob slovanskih narodnih noš, med temi je bilo najmanj 12 kranjskih. Te je priobčila „Carniolia" v svojem VI. letniku (1844), vsak mesec po en list; besedilo pojasnil je pisal Leopold Kord esc h. — Imamo pa še daljšo vrsto pisateljev, posebno potopiscev, ki omenjajo našo narodne noše. Tako B. Molov i I le in H. C. Deilas (The Costume, 1804); — H. G. Hoff (Gemälde, 1808); — W. Alexander (Picturesque reprcsentalion, 1813); — I). II. Hoppe in F. Hornschuh (Tagebuch, 1818); — M. de Serres (1/ Aniridie, 1821); — V. G. Kininger (Costumes des difförentes nations, 1821);- A.A. Schmidt (Das Königreich Illyrien, 1840); — M. Heinko (Carniolia, 1842); — Th. Valerio (Souvenirs de la monardne Autrichienne, 1853 — 1864); — .1. Pelcoq, (Souvenir de P exposition universelle do Vienne, 1873), F. Gaul, (Oesterr.-Ung. Nationaltrachten, 1881-1888), Üestorr.-Ung. Monarchie in Wort und Bild, 1886-1898, L. H. Fischer, (Tracht d. Tschitschen, (Ztschft. f. oesl. Volkskunde, 1800) in dr. omenjajo naše narodne noše; vsi soglašajo v tem, da so v estetičnem zmislu prvovrstne, da se dobro podajo in da vplivajo s svojo pestrostjo. O domačih obrtih je pisal .1. .lovan v Dom in Svetu, 1003 (posebno str. 750 nsl. o čipkarslvu) 1904 in 1905. O izvoru kranjske narodne nošo je Pisal W. Šmid (Carniola II [1909]); posamezno obleke so priobčone v večjih zbirkah (Galerie royale des costumes, 1842—1843, A. v. Heyden, Blätter f. Kostümkunde, 1876—1891, K. Masner, Die Costum-Ausstellung, 1891, Kaiseralhum Viribus unitis, 1858). Naš neumorni dr. J. Šl ebinger je sestavil 1. 1901 narodopisno bibliografijo za 1. 1898—1904 (Zeitschft. f. oesterr. Volksk., X) in dr. Jaukcr je priobčil v istem časopisu splošne opazke o naših narodopisnih zbirkah (ZÖVK, X, 158 nsl., XII., 159 nsl.). Z našimi ornamenti pa se ni bavil dosedaj še nihče v domačem slovstvu. To je bilo pridržano naši dobi in — hvala Bogu! — strokovni roki. — Prof. Albert S i č se je poprijel dela, ki ga gotovo ni bilo z lahka zmoči, morebiti celo težje, kakor si je to mislil prevdarni in izvežbani mož sam. A ne le, da mu je napravljalo že gradivo samo, njegova izbera, razpredelba in razpo-redba dovolj težav, pomanjkanje papirja, tiskarskih močij, posebno izvežbanih in spretnih kamnopiscev je pretilo ugonobiti lepo namero. A delo je vendar začelo izhajati navzlic vsem zaprekam; tako je bilo mogoče, ustvariti prav v tej dobi ugonab-Ijanja in podiranja pozitivno vrednoto v našem domačem narodopisju. Publikacija se bavi z važnim delom našega narodnega življenja. Ko bomo imeli tako obdelane vse posamezne stroke, bo mogoče strniti rezultate sintetično v celoto slovenskega narodopisja. Zbirka nudi sedaj gorenjske vezenine v štirih snopičih; prvi trije imajo vsak po 4, zadnji pa 5 listov; na teh 17 listih je 121 uzorcev, ki se ločijo po motivih, po slogu in po tehniki. Vsi so izvedeni v barvah. Tu se je držal Sič ljudskega čuta, ki pozna za vezenine na perilu samo tri barve: rdečo, modro in črno. Najpristnejša je bila pač rdeča, potem je prišla modra, a črna šele v 17. veku. Da sta bili prvi dve posebno priljubljeni priča opazovanje tujcev. Krickel n. pr. (Kußreise ... in den Jahren 1827, 1828 u. 1829, Wien, 1830) piše v 2. zvezku, str. 276 o kranjski noši med drugim: l.ieblingsfarbe ist blau. Weiber lieben dunkelbraune Farbe, rot h ausgeschlagen". Vse druge barve so bile uporabljene pač samo slučajno, ker ni bilo prave pri roki, ali pa da se je uklonila vezilja tujemu vplivu. Že ta lini čut za narodno barveno lestvico potrjuje, da je delo izvršil strokovnjak. .Še bolj pa posameznosti. Sič je opremil vse uzorce z enotno razstavno mrežo, ki znači osnutek in votek podlage, ter jo dal natisniti z modro barvo. Snov ornamenta je izvedena dosledno z rdečo bojo tako, da je jasno na prvi pogled, kako je zasnovan in stiliziran okrasek in kako so razvrščeni vbodi. Ornamenti so porazdeljeni na posaniesnih listih tako, da polnijo ploskev, in to jo praktično in estetično ob onem. Ker ima vsak ornament svojo številko, ga ni težko najti. Dosedaj obelodanjenim listom, ki nudijo samo gorenjske vezenine, jo priložen tudi opis, v katerem je izdajatelj obrisal na kratko a v lahko razumljivi obliki izvor okrasja iz rastlinstva, živalstva iu iz geometričnih koutiguracij. Pri tej priliki omenja tudi njihov stik z drugimi pojavi estetske kulture v narodnem življenju. Tako n. pr., da je „nagelj" tako pogosto stiliziran na perilu, prihaja od tod, da ga negujejo naše dekleta po Gorenjskem še dandanes in da ga omenja pogosto tudi narodna pesem. Kazen tega poroča Sič tudi o različnih preobrazbah. Tako n. pr. o motivu srca Jezusovega in Marijinega. Prvotno jo bilo zasnovano realno in predmetno, ljudska fantazija ga je pa preosnovala polagoma v stiliziran ornament, ki pogosto ne spominja več na svoje izhodišče. Dalje nam avtor opisuje tehniko in snov, s katero so vezenine izvršene, podlago in njene kakovosti, barve in kar še sodi semkaj. Skratka: prof. Sič je ustvaril s Umu važno delo in lo brez uzorcev! — ki bo pokazalo vsemu kulturnemu svetu bogastvo in estetiko našega narodnega ornamenta. Zdaj ne bo mogoče več, zamolčavati umetnosti in pridnosti našega ženstva, zdaj bodo narodopisci morali upoštevati tudi to stran narodnega življenja in priznali, da je bilo kulturno stremljenje tu pri nas vedno doma, da torej ni šele sedaj umetno zaneseno med preprosti narod. Od sedaj naprej se bo imenovalo to delo med drugimi te vrste in bo tudi vsakomu lahko dostopno. Sič nam je odprl s tem trudapolnim in idealno požrtovalnim delom nova vrata v zbor kulturnih narodov in omogočil, da nas upoštevajo tudi od te strani. Ni dvoma, da bo razumel naš narod pomen te publikacije, da bo mogla priti na svetlo v vsem obsegu, kakor jo je nameraval avtor. Ko bo delo gotovo, se bo ponovila beseda, ki sta jo zapisala prav pred sto leti D. H. Hoppe in F. Horn-schuh (Tagebuch einer Reise nach den Küsten des adriatischen Meers, Hegensberg, 1818, str. 59): „Alles hat dazu gedient, uns von dem verschrieenen Krai-nerlande einen besseren Hegriff zu geben". Manluani. Knesoškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič. Spomenica ob dvajsetletnem škofovskem jubileju. Izdala in založila Marijina družba duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani 1917. 8°. 118 + 2 str., 1 tabla. Knjiga je priložnostno slovstveno delo, a kot tako zgodovinskega pomena, ker navaja dejstva, ki so dala družbi dežele Kranjske, posebno pretežni večini katolikov, drugo lice v teku dvajsetletnega škotovanja in versko-kullurnega delovanja dr. Jegliča. Prispevalo je gradivo več duhovnikov; uredil pa je vse in zjed-načil Spiritual duhovskega semenišča, slovstveno neumorno delavni gosp. Alojzij Stroj. Knjiga je v naših dneh fenomen; nikjer se ne dotika, niti zdaleč politike. In v tem leži njena prva prednost. Najprej podaja v kratkih potezah življenje slavljenčevo od rojstva (29. maja, 1850) do njegove intronizacije v ljubljanski stolnici (22. maja, 1898). Dne 27. julija t. 1. bo praznoval 45-lelnico mašniškega posve-čenja. Poleni poroča o njegovem delovanju. Najvažnejše ste škofijski sinodi 1. 10011 in 1008. Prva se je vršila po 125 letnem premoru. To je pripravil prej s podrobnim organizatoričnim in upravnim delom. Poleg tega je prehodil svojo škofijo ponovno ol) priliki binuovauja in kanočnih vizitacij. Navzlic tej zaposlenosti je bil pa tudi slovstveno neprenehoma na delu. Njegovi proizvodi so biblični, doginatično-apologetični, asketični, vzgojni, socijalni, književno-zgodovinski in — posebno v prvi dobi — tudi pripovedni. Skrbno sestavljena bibliografija knezoškofovih slovstvenih del na koncu spomenice nam navaja 227 spisov izpod njegovega peresa, med temi 30 posebnih knjig. Važno je, da Imamo razreSene sedaj tudi pisateljska imena, psevdonime iu šifre (J. Dobrčan, A. Dobrčan ali A. .1. Dobrčan, Dr. Bonaventura, Srednješolski mladini prijatelj, — A. .1., Dr. A. .1., . . gl. . ., ni) — Razen leb del navaja spomenica tudi 5 knjig, ki so prišle na svetlo po naročilu, oziroma na njegove stroške: .'! teološke, 1 pedagoška in latinski slovar. Dodatek navaja še slovstvo o knezoškofu dr. Jegliču. Osebnost lega moža postaja v odsevu teh del neprimerno večja in važnejša, izrazitejša in pomembnejša, kakor bi bilo soditi po njegovem nevsiljivem nastopanju. Lepo opremljena knjiga je važen dokument za delovanje velikega moža, ki je s Hrenom najizrazitejši nadpaslir ljubljanske škofije. M. A. Dachler, Die deutschen Siedlungen in Nordost-Italien. Mitigen, der k. k. geogr. üesellshafl in Wien, 1917, str. 97—116. Spis: „Die deutschen Siedlungen in Nordost-Italien" je Dach ler je v o naznanilo folklorlstifino važne knjige „La caaa villarecola delle colonie tedesche del gruppo Caniico, Sappada, Sauris e Timau con raffronti delle zone contermini ed Austriaca Carnia, Cadore, Zoldano, Agordino, Carintia e Tirolo. Con 313 illustra-zioni. Zurigo, Orel Füssli editori". Spisal jo je padovanski profesor Aristide Ba-ragiola. — Ta razločuje samo italijansko in nemško svojstvo v narodopisnih pojavih pri stavbah imenovanih okrajev. — V kolikor so Baragiolovi rezultati v prilog nemškemu svojstvu, jih Dachler podčrtava in izvaja iz njih dalekosežne zaključke. Podpirati jih skuša s primerami iz pokrajin, poseljenih posebno od bavarskega plemena, primerjajoč izraze za posamezne dele pri hiši in drugih poslopjih, kakor tudi razpredelitev kmetskega doma. Izvajanja pojasnjuje z izbero 9 tlorisov. — To delo je nedvomno priznanja vredno, v kolikor nam nudi strogo breztendenčne, znanstvene rezultate. — Oba pisatelja Baragiola in Dachler, se ba-vita samo z objekti stavb. To je lahko usodno za pravilnost izvajanih sklepov. Nedvomno je, da se prepojajo sosedne kulture, in da globokejša in starejša utisne mlajši in šibkejši izrazitejši pečat, kakor narobe. Prav tako nedvomno pa je, da vlada pri teh vplivih vedno reciprociteta v večji ali manjši meri. Zato ni samo paziti na sličnosti, ampak tudi na različnosti, dalje na zgodovinski razvoj in usodo tistih kultur, katerih vpliv se presoja. In še nekaj. Tu ni vpoštevati samo hiše in tehnike njene zgradbe ter razpredelitve prostorov, ampak tudi druge strani ljudskega življenja: s čim se preživlja, kaj prideluje in kako porablja svoje pridelke. Treba je pogledati v zgodovino in dognati, s katerimi narodi je bilo v pretekli dobi v zvezi ljudstvo, ki je stavilo domove, od kod je bilo mogoče prinesti morebiti tujih vplivov in jih ohraniti. V to se ne morem spuščati bolj podrobno, ker nimam pred seboj Baragiolove knjige. Opozarjam pa na živahno delo drugih narodov o pokrajinah, ki so tako blizu našemu ozemlju, da je skoraj izključeno, da bi se tu ne bila vršila reciprociteta vplivov, posebno z naših planin. Kdor bo razpravljal o naši kmetski hiši na Goriškem in Gorenjskem, bo pač moral proučiti Baragiolovo knjigo in Dachlerjevo razpravo, (ki jo je ponovil tudi v Zeitschrift für österr. Volkskunde, 1917, str. 112—120) ako bo hotel hoditi nepristransko po znanstveni poti. M. H. Polscher, Die Huda Luknja und ihre Grotten. Mitlgen. der k. k. geogr. Gesellschaft in Wien, 1917, str. 117—129. Besedilo pojasnjuje šest risb in štiri fotografični posnetki po naravi. Opis je jedernat in prihaja do teh-le rosultatov: Ponkva ( hudolukenjški potok) jo imela svojedobno strugo 100 m nad svojo razino; odtekala so je v Pako, deloma skozi jame, doloma po površini. Paka pa jo imela veliko večjo izmljivansko silo in je dobila mnogo pred nižjo razino, kakor Ponkva. Tudi sedaj ponikne la potok 80 cm nad Pakino strugo in je pod zemljo zelo padovit. Vse jamo tega kraja so nastale vsled izmlivanja po vodi in se pojavljajo samo v eni vrsti hribine. Ponkva in potok, ki pronica na dan iz duplje najvoj-vode Janeza, tvorita en in isti vodotok. Ti pojavi na naši domači zemlji dosedaj niso bili dovolj temeljito preiskani. Polschorjeva pojasnila so tem zaslužnejšo delo, ker so po vsebini in po obliki strogo znanstvena; zalo mu moramo biti hvaležni za-nje. Uesnost in doslednost njegovih izvajanj zapušča utis, da jo problem — vsaj v bistvu — razrešen. M. Reinecke, P., Dr. Die liömerstrnfie Kinonii-Aquileja und ihre Sperranlagen im llirnbauinerwuld. Korrespondenzblatt der Deutschen Gesellschaft für Anthropologie, itd., 1917, št. U) —12, str. 98. Navedeni list prinaša vsebino predavanja, ki ga je imel pisatelj dne 18. junija 1917 v Monakovem. — Predavatelj je obhodil 1. 1909 osebno rimsko cesto, ki vodi iz Ljubljane v Oglej. O tej cesti imamo precej obsežno literaturo, ki je vsa omenjena v pl. Premerstein-Rutarjevi knjigi: „Die röm. Straßen und Befestigungen in Krain", izvzemši W. Schmidove razprave o Emoni. — Emonsko obzidje kaže poznorimski značaj, dasi imamo (od Cuntza na podlagi Hirschfeldovega poizkusa) popolnoma rekonstruirani rimski napis iz 1. 14/15 po Kr. — Reinecke domneva spričo tega, da so utrdbe v Emoni obnovili v poznorimski dobi. Nesoglasja med navedbami, ki jih nudijo itinerarji in tabula Peutingeriana, ni lahko razrešiti tako, da bi bilo priti do nepobitnih rezultatov; vendar pa je lega obcestnih selišč in utrdb zadostno dokazana po odkritih razvalinah in drugih rimskih najdeninah. — Novega torej dr. Reinecke ni povedal nič; domači arheologi so to zadevo povse točneje in obsežneje preiskali in dognali. M. R. Strohal, Popis desetine iz god. 1518. na vlastelinstvima Bosiljevo i Ribnik. Vjesnik kr. hrv.-slavon.-dalmat. zemaljskog arkiva, god. XVIII., str. .300—303. V izvirniku je pisan ta seznam z glagolico in podaja ondotna krajevna in osebna imena in s tem novo gradivo za zgodovino naseljevanja. V njih tiči pa tudi mnogo drobnih prispevkov za dialektologijo ob naši kranjski meji za Kulpo. M. Dr. Servdc Heller, Jubileum welke dobg. Obraz našeho ndrodniho roz-. machii pred padesati lefg . . . Die svyeh zpominek, zapisu a soudo- bych pramenu. (V Fraze). 1981. Nakladem vlastnim. 8°. 143 str. Dno 10. maja t. 1. je slavil češki narod petdeseto obletnico, odkar je izvršil enega izmed svojih kulturnih činov, ki imajo svoj pomen za vso bodočnost, «pomin, kako je položil temeljni kamen poslopju svojega narodnega gledališča. Kako lahko je izrečena ta beseda, kako mirno zapisana! Dr. Heller nam odgrinja zastor in kaže, koliko truda je to stalo, kakšne zapreke da je bilo treba zmoči. Vprvem delu popisuje slavnosti, ki so se vršile 1. 1808 ob polaganju temeljnega kamna, pojasnjuje jih z reprodukcijami, posnetimi po ilustracijah tedanjih poročil in priobčuje reke pri trkanju na temeljni kamen, in slavnostne govoro, ki so jih govorili Cehi, Slovaki, Lužičani, Rusi, Srbi in Slovenec dr. .los. Vošnjak. Rila je slavnost v isti smeri, kakor letos 10. maja, lo da takrat ni bilo prisotnih Poljakov, dočim so so udeležili sedaj petdesetletnice. V drugem dolu (Velka doba češke politiky. Rok 1808. .leho raz a pamalne d oje) pa uvaja čitatelja v tedanje duševno in politično osredje, ki je polno velezanimivifa sličnosli z razmerami naših dni. Opisuje; nam v kratkih črtah tedanje demonstracije v Pragi, Omenja bojevno izjavo kneza Auorsperga, odpor češke opozicije, ljudske tabore, ponesrečen Heustov poskus, siliti se s češkimi voditelji in državnopravno deklaracijo čeških poslancev (dne 22. avgusta, 1801). Zoper opozieijonalno misleče uradnike in zoper deklarantc je vlada ostro postopala, skušala je zatroti deklaraeijsko gibanje in proglasila celo izjemno stanje. A moč in logika zgodovinske nujnosti se ni dala ugonobiti. Čehi imajo stoletja star zgodovinski razvoj, imajo lastno prosvoto, oplojeno z visoko stoječimi elementi drugih kultur in zato so potrebovali neizogibno tudi svojega lastnega doma za svojo, t. j. čoško-slovansko dramatiko. To je bila logična nujnost v razvoju. Nemorem si kaj, da no bi priobčil par stavkov iz nameravanega a ne govorjenega govora ob priliki letošnjih slavnosti. »Dnošni den mä sve korony hluboko v minulosti, veky prod loulo dobou železa a smrtelneho jekn. Jen tak je možno, že vzrostl mohutny ström současne duševni češke kultury, ponevadž čerpal svoji mizu z hlubin slovanske bytosti a z jejich dSjih. Üdlud mohutny kmen a nesčetne vetve, jež se v poslednich padesati leleoh obsypaly nejbujnejšim kvetem vedy a umeni zvlašte take na dramatickem poli. Jaky rozdil je mezi Konačovou Juditou a Drohomirou! Jaky mezi Mastičkarem a Daliborem! A všecko, co je mezi nimi, je praci slovanskeho ducha, češke bystrosti a duševne-kulturni vytrvalosti....." Resnico teh besedi potrjuje Hcllerjeva knjiga. M. M. Murko. Die. slawische Philologie in Deutschland. (Sonderabdruck aus „Internationale Monatschrift f. Wissenschaft, Kunst u. Technik", 12. Jahrg." Stolpci 225—252 in 295—320.) Razprava ima dva dela: v 1. čitamo, kako je Nemčija prišla do stolic za slovansko jezikoslovje (Vratislava, Lipsko, Berlin, Monakovo, Kraljevec), v 11. delu č.ijeino pisateljevo mnenje, kako naj bi se gojila slavistika odslej v Nemčiji. Za 1. del (z njim se je dne 19. inajnika 1917 g. prof. predstavil na svoji novi stolici v Lipskem) je g. pis. precej gradiva imel zbranega že v svoji knjigi: Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik, Graz 1897. Vratislava je dobila slovansko stolico 1. 1842; prvi profesor je bil Čeh F. L. Celakovsky. Skoro 30 let je bila to edina slavistična stolica v celi Nemčiji; Lipsko jo je dobilo šele 1. 1870, ko je v poletnem tečaju začel predavali slavni A. Leskien (umrl 20. sept. 1010), neposredni prednik Murkov; tretjo stolico je dobil Berlin (1874), kjer je v 1. 1874-1880 deloval V. Jagič, od 1881 do danes pa uči Poljak A. Brückner; Monakovo ima slavistično stolico šele od 1. 1911 (F. Berueker) in Kraljevec.od 1. 1914 (P. Rost). Že samo to dejstvo, to pičlo število in te pozne ustanovitve, nam razlože dovolj, zakaj Nemci Slovane takö malo poznajo. In iz nepoznanja — koliko hudega je prišlo! O, ko bi bili Nemci nadaljevali, kakor so pričeli Herder, oba brata Grinun idr. v dobi romantike, najbrž ne bi bilo toliko zaničevanja napram Slovanom. To priznavajo pametni Nemci. Prim. za avstrijske Slovane vele-zanimivo izjavo Nemca nadpor. Frilza Karpf-a (v civilu srednješolski učitelj) v časopisu: „Die neueren Sprachen, Bd. XXIV, Nov. 1910, S. 886—898, cit. pri Murku str. 818 nsl. Še zanimivejši je pa II. del razprave, kjer prof. Murko Nemcem v rajlui (da bi ga lo tudi avstrijski boleli ubogati!) daje praktične nasvete, kako naj goje sla-vistiko: podlaga naj ostane starobulgarščina, enega živega slovanskega jezika pa so treba popolnoma naučiti, in v stolpcih 300 nsl. sledijo koristi učenja jozika ruskega, poljskega, češkega in srbohrvalskega, se stališča Nemcev. (Stolpec 302 je pa tudi za Slovane zelo važen: opazarja nas namreč na praktični poskus češkega državnega poslanca V. Ilrubeho, ki je — nefilolog! — poskusil ustvariti slovanskim poslancem v našem državnem zboru in sploh izobraženim Slovanom sredstvo, kako bi se hitro med seboj razumeli, ne da bi se, kar je takö poniževalno, posluževali v to nemščine, in je spisal v ta namen praktično primerjajoče slovnico: 1'raklieka rukovjef srovnavaci jnzyküv slovanskych. Praga 1001. — Isto dolo dobiš tudi v znani založbi slovnic Hartleben, Leipzig, V. Hruby, Vgl. Gr. d. slaw. Spr.). Sir. 308 nsl. govori M. o tem, kakö se bo morala poslej gojiti slovanska slovstvena zgodovina na nemških vseučiliščih, in str. 310 nsl. v koristi slovanskega narodpisja za Nemce (kjer navaja za Vzgled velovažno izdajo Griniiuovih Kinder-und Hausmärchen z opombami najslavnejšega češkega narodopisca J. Polivke). Sploh pa — kliče M. v vsaki široki so Nemci lahko obogati, če znajo kak slovanski jozik, ker v vsaki stroki imajo Slovani (Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvatje) velika znanstvena dela. Predsodka: slavica non leguntur - je zdaj konec! Ob koncu po pravici graja avstrijsko - nemško znanost (posebe: „k. k. Geograph. Ges. in Wien" in „Jahrbuch der Ges. f. d. Gesch. des Protest, in Ost."), ki dosledno ignorira najresnejša slovanska dela. ./. D. Seidl Ferdinand, Die in Krain und Görz-Gradi.sca 1914 beobachteten Beben. Allgemeiner Bericht und Chronik der in Österreich beobachteten Erdbeben. Offizielle Publikation der Direktion der k. k. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik. Wien, Nr. XL 1971. pag. 29—53. Enajsto uradno poročilo imenovanega zavoda, nanašajoče se na 1. 1914, ki pa je izšlo šele 1. 1917, prinaša uvodoma kakor običajno kronološko tabelo potresnih opazovanj avstrijske državne polovice, razvrščeno po kronovinah. Iz nje razvidimo, da se je pojavilo 1. 1914 v Cislajtaniji skupno 138 potresov, to je nekoliko več kakor 1. 1913, ko je bilo opazovanih 117, ali neznatno več ko 1. 1912, ko so jih našteli 131, pač pa znatno manj kakor 1. 1911, ko se je pojavilo 197 potresov. Izmed kronovin naznanja v 1. 1914 največ potresov nemški del Tirolske s Predarlskim, kjer so jih našteli 41 ter vrh tega še 15 nezanesljivo opazovanih. Poročilo o potresih na Kranjskem in Goriško - Gradiščanskem je sestavil, kakor že več let, poverjenik za obe deželi naš mnogoslrauski strokovnjak prof. Kerd. Seidl. Kakor običajno so objavljena poročila iz posameznih opazovališč, deloma tudi posnela po listih, v kronološkem redu; pri znatnejših potresih pa podaja avtor hkratu celotni pregled, zaključno sliko o zemeljskem tresenju, njega razsežnosti, jakosti, središču, pa tudi o geoloških ter tektonskih odnošajih potresnega izvorišča. Podana torej ni le suha zbirka statističnega gradiva, marveč avtor nam nudi tudi globlji vpogled v delovanje zemeljske dinamike. Med naznanjenimi 22 potresi je bilo 9 sporadičnih, I. j. opazovanih le na enem kraju, obsežnejših, ki jih naznanjajo iz dveh ali več krajev, pa je bilo 12. Od teh je bilo 12 avtohtonih, to je takih, ki so imeli svoje izvorišče na Kranjskem, in le eden potres je bil vnanjega izvora, namreč potres dne 27. oktobra, ki je imel svoje središče v (gorenji) Italiji. Ta potres je bil najbolj razsežen; čutila ga je cela dežela razen najvzhoduejših delov, lmed avtohtonih (potresov) pa je bil najrazsežnejši potres dne 11. februarja s središčem v območju dolin Keke ter Pivke na Notranjskem, ki ga je bilo čutiti približno do črte Idrija, Vrhnika, Kočevje, Lič i. t. d., po silovitosti pa ga je še prekosil potres dne 24. marca v dolini Kulpe pri Metliki, ki pa po razsežnosti močno zaostaja za prvim. Dočim spada notranjski potres v 5. stopnjo Korel-Mercallijeve potresne skale, doseza belokranjski že 6. stopnjo jakosti (padanje opeke s streh, razpoke po zidovih, odpadanje ometa, pozvajanje v zvonikih). Naslednji prjgled navaja večje potrese po izvorišču, datumu ter razsežnosti potresnega okrožja. Potresno izvorišče Mokronoga, 4. februarja, premer potresnega okrožja 10 km Območje dolin Reke in Pivke II. „ „ „ „ 120 „ Dolina Kulpe pri Metliki 24. marca, „ „ „ 70 „ n n n n 29. „ „ „ „ 50 „ Krška dolina pri Novem mestu 22. julija „ „ „ 20 „ i „ „ „ »2. decembra „ „ „ 10 „ Zanimivo je, da Savska kotlina to leto ni bila izvorišče niti enemu potresu. Kar se tiče razvrstitve potresov na posamezne letne čase oziroma mesece, je omeniti, da so bili potrosi kakor normalno, v mrzlojšem letnem času pogostejši kakor v gorkejšem; največ pa jih je bilo v marcu, namreč 11 (od 22), februar in oktoher pa sta imela vsak po -t potrese, v šestih mesecih (januar, april, maj, avgust, september, november) sploh ni bilo zaznamovati nobenega potresa. Kakor običajno, odpade tudi to leto velika večina potresov na nočni čas in sicer 16; le 6 se jih je torej sprožilo v svetlem času. V primeri s prejšnjimi leti je potresno gibanje na Kranjskem zadnji čas pač močno pojenjalo. V dobi 1896—1900 se je sprožilo povprečno na leto še 136 potresnih sunkov, od 1. 1901-1905 še 59, od 1. 1906-1910 pa 63, nato pa 1. 1910: 40, 1. 1911: 22, 1. 1912: 25, I. 1913: 21. V zadnjih letih je torej potresno gibanje postalo nekako stacionarno. Goriško - Gradiščansko ne zaznamuje v 1. 1914 niti enega avtohtonega potresa, pač pa je bilo tu čutiti oba večja bližnja vnanja potresa, 11. februarja notranjskega in 27. oktobra oni večji potres z izvoriščem v Italiji. Anton Melik. Berichtigung. Der in „Carniolia" 1917, Heft 3/4 S. 237 bei der Aufhebung von Sittich säcularisierte P. Robert Kuralt ist nicht, wie irrtümlich angegeben, am 8. April 1800 als Dechant in Mannspurg gestorben. Der für dieses Datum angegebene Kuralt ist ein gewisser Kaspar Kuralt, der mit Sittich weiter nichts zu tun hat als dass er geweiht worden war „ad titulum monasterii Sitti-censis." Der Todestag des P. Robert Kuralt ist unbekannt. P. R. S. Zapiski. t Prof. Alfons Müllner. Tipična osebnost se je preselila iz javnega in kulturnega življenja in srede svojih sodobnikov tje, kjer ni hre-penečega upanja in bridkih razočaranj: dne 27. marca t. I. je preminul na Dunaju bivši kustos kranjskega deželnega muzeja, Alfonz Miillner. Rojen dne 28. sept. 1840 v Velikovcu na Koroškem, kot sin ondotnega zdravnika. Ta je deloval pozneje na Kranjskem v Komendi blizu Kamnika. Njegov sin Alfonz se je posvetil po dovršenih srednješolskih študijah prirodo-znanslvu na dunajskem vseučilišču. Potem je deloval kot srednješolski učilefj in profesor po raznih krajih, naposled v Mariboru. Mož je bil nadarjen in CUtil je potrebo, razširili svoje znanje tudi preko meja svoje šolske stroke. Morebiti je sodeloval pri tem vnekoliko tudi vpliv očetov. Poleg prirodopisja se je začel bavili najprej z anatomijo, osteologijo in histiologijo, od tega je prišel na kraniologijo, ki mu je tvorila most na poprišče arheologije. Ne daleč od Maribora, v Rušah ob Pohorju, so odkrili 2. junija 1875 obširno grobišče prazgodovinske dobe; Müllner ga je prekopal in si s tem pridobil upoštevanje arheoloških krogov. Poročilo o tem prekopavanju, „Das Urnenfeld bei Maria Rasi in Steiermark", je priobčila c. kr. osrednja komisija v svojih i/, vest ji Ii „Millheilungen der k. k. Central-Cominission", XX. zvezek (1875) str. 59—09. V tem delu je skusil Miilner rešili vprašanje porazdelitve prazgodovinskih plemen na našem ozemlju. — Zaeno je pa tudi nabiral in izpolnjeval gradivo za novo knjigo, s katero je stopil neposredno in specijelno na arheološka tla naše Kranjske. Te študije je priobčil v „Mitteilungen der k. k. Centr.-Comm. pod naslovom „Archäologische Exkurse durch Steiermark u. Krain." 1878, str. LXXXII1—XCI in 1880, str. XXI—XXVI. L. 1879 je obelodanil knjigo pod naslovom: „Emona. Arhäologische Studien aus Krain". Stein je bilo storjeno važno delo. Kar so drugi preiskovalci in starinoslovci posamič dognali do te dobe, to vse je Müllner združil v svoji knjigi, vkolikor so imeli ti rezultati bistveno važnost. Dejstvo, da je zbral toliko gradiva, daje njegovi knjigi še danes znanstven pomen. Da so novejše najdbe modificirale marsikako naziranje, ki je bilo izrečeno pred 40 leti, kdo se bo čudil temu? — Kmalu potem je preiskal kripto samostanske cerkve v Šent Florijanu blizu Linea na Gorenjem Avstrijskem in objavil svoje zaključke v posebni knjižnici: „Die Krypta von St. Florian. Ein Beytrag zur Baugeschichte der Stiftskirche S. Florian" . . . (Linz, 1883). Neposredni povod tej raziskavi so bile lobanje, ki so jih bili našli v tem prostoru. — L. 1888 je prišel Müllner kot umirovljen profesor v Ljubljano in prevzel po Deschmannovi smrti vodstvo muzeja. — Dobil je obsežne in važne naloge. Nepregledne vrste v muzeju osredotočenih izkopanin je bilo urediti in inventarizirati. Lotil se je dela in novejši inventarji so večinoma vsaj začeti z vpiski od Miillnerjeve roke. Poleg tega je pa bilo treba tudi nadaljevati izkopavanje starin in nabirati dalje za muzejske zbirke primerne predmete. Miillner se tega dela ni branil. Da je ložje in od železnice neodvisno mogel hoditi na grobišča, si je omislil konja in voz, ter se vozil v bližnje kraje, kjer je prekopaval. O svojih uspehih je poročal c. k. osrednji komisiji in pa v svojem časopisu „Argo", ki ga je izdajal od 1. 1893 —1902 in večjidel tudi sam spisal vse članke. S tem je bil primoran, neprestano delati literarno in znanstveno. L. 1895 je grozni potres uničil mnogo predmetov in jih spravil v nered. To je bilo za Miillnerja novo breme, popraviti, kar je bilo poškodovano in spraviti v stari red. In tudi to je zmogel, ne da bi bil popustil svoje literarno delo. Bavil se je s topografijo Ljubljane; zasnoval je seznam ljubljanskih hiš in obris njihove usode, nabiral je gradivo za zgodovino železa in napravil zapisnik rimskih napisov. — L. 1900 je izdal važno zbirko „Typische Formen aus den archäol. Sammlungen des Landesmu-seums in Laibach. 53 tablic fotografičnih reprodukcij in uvodno besedilo. Delo je danes razprodano in redkost prve vrste. — Zal, da ni dovršeno. L. 1903. se je Müllner preselil na Dunaj. Tam je postal znanstveni poročevalec v ministerstvu za javna dela. V tem razmerju je pa delal nadalje tudi literarno. Tam je dovršil svoje največje delo: Geschichte des Eisens in Inneroesterreieh bis Anfang des 19. Jahrhunderts. I. zv. 1908; II. in III. zvezek je baje v rokopisu skoraj Z a vršen. Smrt je vzela delavnemu možu pero iz roke v njegovem 78. letu in zaključila bogato življenje na delu in trudu. Miillner je bil temperamenten, impetuozen, človek izrazite individualitete. Prav zato je moral pogosto ali zaostati za objektivnimi cilji, ali pa preskočiti jih. On sam je to najbolj občutil za 9 I svojo osebo, ker ni imel onega zadoščenja, ki ga je bil vreden, njegov napor; kar pa je izvršil pozitivnega, tö bo v prid strokovnim krogom. Mitntuani. f Jošef Stussiner. Dne 6. oktobra 1917 zvečer je v ljubljanski bolnišnici umrl mož, ki ga je pri nas le malokdo poznal po njegovem pravem poklicu. Večini njegovih znancev je pomenilo njegovo ime le uradnika, izobraženega človeka, ljubitelja prirode in potovanj. A v znanstvenih krogih — v Evropi in onkraj morja — je pomenilo Stussinerjevo ime veščega in temeljitega prirodopisca. Jožef Alojz Stussiner se je rodil v Ljubljani 22. novembra 18f)0. Že zgodaj ga je zanimala priroda; kot deček je prinesel domov marsikatero žival, ki jo je ujel na izprehodih; včasi je pripravil s tem domačim nemalo strahu. K globljemu opazovanju in proučevanju prirode sta ga navajala poleg njegovih učiteljev na realki (W. Kukula, M. Peternel, E. Wasller) šišenski prirodoslovec Eerd. Schmidt in muzejski kustos Karol Des c h mann. S Selimidtom, tedaj že sedemdesetletnim, a še vedno živahno delujočim prirodopiscem in velikim ljubiteljem mladih prirodopisnih talentov, ga je seznanil intimni prijatelj, v prirodoslovju dokaj izobraženi trgovski uslužbenec Moric Schenk. Stussinerjevi dnevniki iz one dobe pričajo, da se je šestnajstletni mladenič že resno bavil s prirodopisjem, v začetku z nabiranjem rastlin in z botanično-fenologičniini opazovanji, pozneje še poleg tega z nabiranjem hroščev. Ko je 1. 18(58 z odličnim uspehom dovršil realko, bi se bil najrajši posvetil študiju prirodoslovja. Ker pa ni mogel pričakovati od svojih revnih slarišev — njegov oče, rodom Helokranjec, je bil nižji poštni uradnik — zadostne denarne podpore za dovršitev študij, se je odločil za takojšnjo službo pri pošti. Kot ekspeditor je služboval v Novem mestu, Radovljici in Št. Vidu nad Ljubljano, od decembra 1. 18ti9 kot praktikant v Ljubljani; jeseni 1. 1872 je bil prestavljen na lastno prošnjo v Prago. Spomladi I. 1877 se je vrnil v Ljubljano, v letu 1891 je služil dobrih šest mesecev v Pulju kot kontrolor; po zopetnein povratku na Kranjsko je načeloval dvanajst let poštnemu uradu na ljubljanskem kolodvoru. Novembra 1. 1899 je bil imenovan nadkontrolorjem. Tekom zadnjih desetih let svoje službe je nado-mestoval vsako leto po nekaj mesecev ravnatelja ljubljanske pošte. Na zimo I. 1907 je slopil v pokoj. Službeni dokumenti hvalijo Stussinerja kol marljivega in vestnega uradnika. A on se ni zadovoljeval le s strogim izvrševanjem uradniških dolžnosti; njegovo pravo delo se je pričelo šele v prostem času. Zlasti v mlajših letih je uporabil sleherno prosto uro za izobrazbo v prirodoslovju, sleherni lepi prosti dan za ekskurzije. Zgodilo se je večkrat, da se po končani nočni službi ni podal k počitku, temveč oprtal si je nabiralne priprave in se napotil za ves dan v okolico, najrajši v kako jamo. Tako je primeroma zgodaj dobro poznal prirodne posebnosti naše dežele. Naravno je najmlajšega Sclunidtovega učenca zanimal predvsem podze- meljski svet. Kot abiturijent je spremljal poleti 1868 vratislavskega en-tomologa drja G. .Josepha pri raziskovanju kranjskih jam. Izmed njegovih večjih izletov v tej dobi naj omenim hojo na Triglav 1. 1869 (skupaj z M. Schenkom); za one čase je bila to redko izvršena, težavna in nevarna tura. Odločilnega pomena za smer Stussinerjevih entomologičnih Študij so bila njegova praška leta. V družbi odličnih koleopterologov (A. Fleischer, Ch. Haury, K. Skali tzky) je pridno nabiral na Češkem, največ v praški okolici in v Krkonoših. Takrat se je zbudilo v njem posebno zanimanje za družini hroščev Pselaphidae in Scydinaenidae; s temi in z njim sorodno družino Sil-phidae se je vse življenje posebno rad pečal. V Pragi je tudi sklenil svoje najtrajnejše znanstvene zveze. Praške strokovne tovariše je združil v entomolo-gični klub, ki pa je kmalu pristopil fiziokratični družbi (Gesellschaft für Physiokratie in Böhmen) kot lekcija. Toda od domovine, zlasti od jam, se ni mogel nikdar ločiti; dopustne tedne je preživel večidel na Kranjskem. Vroča želja, da bi mogel trajno bivati na ozemlju, čigar živalstvo ga je tako zelo zanimalo, se mu je izpolnila v I. |>rirodoPisec Jos. Stussiner, 1877, ko je bil prestavljen v ^ j91^ Ljubljano. S tem letom se pričenja najplodovilejša doba v Stussinerjeveni znanstvenem delovanju. Nobena jama mu ni ostala neznana, zanimivejše je ponovno obiskal. V krajih, bogatih na jamah, si je najel preproste ljudi, da so še ti nabirali zanj podzemeljske živali. Prehodil je vse naše alpe; cesto se je nastanil za več dni pri prijatelju Simonu Bo biču, župniku na Šenturški gori, in skupno z njim iztikal po Kamniških planinah. Želja po natančnejšem spoznanju južno-evropejske faune, ki sega deloma tudi na Kranjsko, je povzročila, da je raztegnil Stussiner svoje ekskurzije vedno dalje proti jugu, in sicer pred vsem na avstrijsko pri-niorje in Balkan. Na jugozapad je krenil le enkrat: poleti 1880 je nabiral z velikim uspehom v osrednji Kalabriji. — Ni pa razširil le teritorija svojih raziskovanj, temveč tudi obseg študij. Od leta 1881 dalje je nabiral na prošnjo znamenitega dunajskega ortopterologa K. Brunnerja V. Wattenwyla tudi ravnokrilce. Brunnerju je bilo veliko na tem, da '»i nadarjenega ljubljanskega enlomologa trajno pridobil za svojo stroko; zato ga je povabil kot spremljevalca na znanstvenem izlelu v Srbijo poleti 1881. Potovanje je trajalo dobre Iii tedne. Po posredovanju srh- skega prirodopisca Jos. Pančiča so jima oblasti z izredno postrežlji-vostjo olajšale delo. Lov na kobilice v južni Srbiji, do takrat skoro neraziskani pokrajini, je štel Stussiner vedno med svoje najlepše doživljaje. — Eno leto pozneje je frankfurtski herpetolog in malakolog dr. O. Boettger obrnil njegovo pozornost na mehkužce. Sicer je Stussiner že prej mimogrede nabiral zanimivejše polže; odtedaj pa je pričel živahno tekmovati z Robičem v sistematičnem zbiranju konhilij. Izmed polžev ga je najbolj zanimal podrod Campylaea. — Napram specialistom je bil sploh zelo postrežljiv; tako je nabiral za francoskega arahnologa E. Simona pajke, posebno v jamah, za tržaškega zoologa E. Graeffeja čebele in čmrlje, za dipterologa F. Kowarza in J. Mika muhe, za herpetologe J. de Bedriaga, O. Boettgerja in E. Schreibe rja plazilce in krkone. Zbiral je tudi polukrilce. L. 1884 je porabil šesttedenski dopust za potovanje po Tesaliji. Kako velike množine prirodnin je nabral v deželi, prirodopiscem dotedaj malo znani, je razvidno iz dejstva, da velik del ondi nabranih hroščev še sedaj ni znanstveno obdelan. Številna potovanja so ga vodila na jug monarhije; ponovno je nabiral — deloma sam, deloma v družbi drugih koleopterologov in konhiliologov — v Istri, v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, posebno v južnem delu dežele, in na jadranskih otokih. L. 1901 je posetil Črnogoro. V zadnjih letih se je pripravljal na pot v Albanijo, mikale so ga tudi alpe, posebno dolina Zajzera v zapadnih Julskih alpah, toda vojska mu je prekrižala načrte. Vsa ta potovanja so zahtevala ne le velikih telesnih naporov, temveč tudi mnogo denarja. Pritrgal si ga je od skromne plače. A za trud, ki ga je imel s predštudijami za potovanja, z nabiranjem živali, njih pre-pariranjem in določevanjem, je bil bogato odškodovan s čistim užitkom, ki so mu ga nudile hitro naraščajoče zbirke, Te so bile žarišče Stussi-nerjevega življenjskega dela in so težišče njegovega pomena za znanost. Bil je mojster v nabiralnih metodah in imel je srečno roko pri nabiranju; tako je našel mnogo novosti, med temi marsikatero zanimivo vrsto. Nabrane polže in žuželke je znal čedno preparirati, zato so jih drugi nabiralci prirodnin radi zamenjavali s svojimi preparati. Stussinerjeva zbirka je glede kranjskih hroščev in polževin (golih polžev ni v zbirki; sicer jih je nabiral, pa jih je prepustil specialistom) pač najpopolnejša; prav dobro je zastopan v njej tudi večji del evropejske faune. Šteje okoli 61)00 vrst hroščev v kakih 35.000 kosih, 163 določenih vrst polukrilcev v 700 kosih in še precejšnje število nedoločenih stenic, 146 vrst ravnokrileev v 1300 kosih, nekaj dvokrilcev, kožokrilcev in mrežokrilcev ter približno 1500 vrst konhilij v mnogoštevilnih kosih. Posebno vrednost imajo zbirke radi tega, ker so jih ali določili ali pa pregledali najboljši specialisti, tako hrošče V. Apfelbeck, M. Bernhauer, IL du Buysson, A. Fleischer, R. Formanek, L. üanglbauer, A. K u wer t, .1. Müller, K. Petri, E. Reitter, F. de Saulcy, W. Scriba, K. Skalitzky, U. Stier lin, H. Wagner, .1. Weise in drugi; polže O. Boettger, W. K o bel t in A. Wagner; ravnokrilce K. Brunner v. Wattenwyl, deloma H. Krauss in F. de Saulcy; polukrilce A. Puton. Tudi oni hrošči in konhilije, ki jih je dobival v zameno od tujih nabiralcev, so determinirani večinoma po prvih strokovnjakih. — Velike važnosti je točna navedba najdišč v tej zbirki. Stussinerju gre posebno priznanje, da je pošiljal strokovnim tovarišem z natančnimi podatki opremljen znanstveni materijal in tako mnogo odpomogel raznim nedostatkom in površnostim v faunistični literaturi o naših krajih (vedno zamenjavanje Koroške s Kranjsko, nepravilna pisava slovanskih imen, zmede v imenovanju jam itd.) Z naštetimi in še z drugimi prirodopisci angleške, češke, francoske, hrvatske, laške, nemške, ruske, slovenske in španske narodnosti — nad dvesto jih je, med njimi mnogo zastopnikov odličnih institutov in akademij, — je gojil obširno korespondenco, bodisi v svrho znanstvenega pogovora bodisi v svrho medsebojnega zamenjavanja hroščev in polževin. Pisal in govoril je dobro nemški, slovenski, hrvatski, francoski in laški, razumel tudi angleščino in češčino. Vzorno urejena zbirka pisem, ki so ji priloženi koncepti važnejših odgovorov, ni samo dober vir za mnoge življenjepisne podatke o njegovih korespondentih in Stussinerju samem, temveč vsebuje zlasti v mnogoštevilnih delerminacijskih listah in v kritičnih premotrivanjih posameznih vrst dragocene prispevke za južnoevro-pejsko in še posebej za kranjsko fauno. — Marsikatero izmed teh pisem priča o velikem ugledu, ki ga je imel neutrudni in nesebični raziskovalec Stussiner med prirodopisci. Več znanstvenih družeb ga je imenovalo dopisujočim članom, mnogim je pripadal kot redni član, tako v mlajših letih tudi našemu Muzejskemu društvu. Znanstveniki so priznali njegove zasluge za deskriptivno zoologijo s tem, da so imenovali po njem večje število polžev hroščev in pajkov: NfU'u). 1 Polži (Gastropoda): Daudebardla (Illyrica) Stuaatnert A. J. Wagn. (Rakek, Vel ki Kiek), Helix (Leplnota) Stussineri Bttg (Kalabrija), Clausula (Crlstarla) Stusslneri Bttg (Tesalija), Acnie (Aeleilla) StUSSineri Bttg. (jama „Volaufov kevder* pri Moravčah), Pomatias (Auritiis) graellts L Pftr. v. Stusslneri A. J, Wagn. (Nanos), Paludinella (Hythinella) opaca (Z.) Frlld. v. Stussineri Bttg. (Tržič). Hrošči (Coleoptera): OoniocarabuS Ullrichi tienu. a. Stussineri Haury (Kranjsko), Aechniites Stussineri Ganglb. (Tesalija). — Ctenoniastax Stussineri Beruh. (Sirija), Sipalia Stussineri Bernh. (južna Dalmacija). — Byt/unus Stussineri Heitt. (Alpe, Karpati), Pse-laphua Stusslneri Saulcy (Istra). — Neurapfies Slussineri Heilt. (Kalabrija), Lepto-thastax Stussineri Reltt. (Dalmacija). Pholeuoiiella Stussineri .1. Müll. (Črna gora). Saprinus Stussineri Heitt. (Tesalija). — Hailrenya Stussineri Kuw. (Asturija). -Hylaia Stussineri .1. MUH. (Tesalija). - Cardiophorus Stussineri Buysson (Tesalija). — Anaspis Stussineri Fleischer (Kalabrija). - Homalorina bifruns F. a. Stussineri nSi (Kranjsko), Aphthona Stussineri Ws. (Kranjsko), Cardax Stussineri VVs. (Istra, fcosna). — Otiorrhynchus Stussineri Stierl. (Istra), Neliocarus Stussineri Stierl. (Tesalija), Taratfostichus Stussineri Reitt. (Kranjsko, južno Tirolsko). — Aphodius Stussineri J. Muli. (Tesalija). Pajkovci (Arachnidae): Obisium Stussineri Sini. (jama pod Šmarno goro), Nemastoma Stussineri Sim. (Tesalija), Gnaphosa Stussineri Sim. (Tesalija). Slussinerjeve zbirke so literarno obdelali različni že gori imenovani strokovnjaki. Majhen del rezultatov svojih potovanj je priobčil tudi sam v naslednjih spisih: Kine Ersteigung des Triglav. Laibaeher Tagblatt, 14., Ki., 17., 18., 19./VIII. 1869. Leptomastax Simonis n. sp., eine neue, der subterianen Blind-Fauna angehörende, österreichische Coleopteren-Art. Verb, der zool.-botan. Ges. in Wien XXX., 1880, pag. 499—500. Coleopterologische Streifzüge in Istrien. Deutsche En-tom. Zeitschr. XXV., Berlin 1881, pag. 81—103. — Razprava je važna tudi za kranjsko fauno; v splošnem delu opisuje med drugim dvoje jam pri Šl. Petru na Krasu in njihovo živalstvo; v sistematičnem delu omenja pri nekaterih vrstah tudi njih razširjenost na Kranjskem. Beilrag zur M o 11 u s k e n f a u n a des K a na 11 Ii a Is (O herkam Iben) und des Quellgebiets der Wurzener Save (Ober-krain). — Tarvia und Kronau als Standorte. Von Jos. Stussiner (Laibach) und O. Boettger (Frankfurt a. M.) Nachrichtsblatt der Deutschen Malako-zool. Ges. XVL, Frankfurt a. M. 1884, pag. 1—10. M a 1 a k o 1 o g i s c h e Ergebnisse auf S t r e i f z ii g e n in Thessalien. Geschildert von .1. Stussiner; systematisch bearbeitet von Dr. O. Boettger. [.: Jahrbücher der deutschen Malakozool. Ges. XII., Frankfurt a. M. 1885, pag. 128—200 (1 tab.) — IL: ibid. XIII. 1886, pag. 42—73 (1 lab.) — V prvem delu piše Stussiner o lastnih opazovanjih, v drugem pa o potovanju botanikov C. Haussknechta in Tli. v. lleldreicha 1. t885, ki sta mimogrede nabirala tudi mehkužce. O svojih raziskovanjih je Stussiner večkrat predaval, in sicer na mesečnih sestankih Muzejskega društva (1869 — 1871), v praškem enlo-mOlogiČnem klubu in v kranjski sekciji nemškega planinskega društva (1881). V njegovi rokopisni zapuščini je poleg obširnih prirodopisnih dnevnikov več razprav. Iz mlajših let so važnejše sledeče: Die geographische Verbreitung der llöhlentiere Krains, Beilrag zur Kenntnis der llölilenfauna Krains (dva rokopisa, poročilo o jamah, ki jih je obiskal skupaj z G. .losephom), Entoniologische Streifzüge durch das Riesengebirge. Resultate potovanja v Srbijo je zbral v razpravi „Orthoplerolo-gische Streifzuge in Serbien"; v njej je podal poleg popisa nabranih ravnokrilcev tudi mnogo botaničnih beležk. Ch. Haury je priredil za razpravo tri lepo table v barvah. Bokopis je bil namenjen za objavo v Verhandl. der zool.-bolan. Ges. in Wien, a družba ga ni sprejela, ker bi bil Stussiner dovolil nalisk le v slučaju, da se priobčijo tudi slike. Pripravljal je razprave o enlomologičnih odnošajih Tesalije, o fauni tesalske jame „kokkino vracho" in o istrskih ravnokrilcih; zbiral je gradivo za fauno ilirskih hroščev in za fauno kranjskih mehkužcev. Bogato notranje življenje, izvirajoče iz osrečujočega neprestanega tesnega slika z živo prirodo, je vtisnilo Stussinerjevi osebnosti tudi na zunaj svoj osobiti pečat. Malenkostne skrbi vsakdanjega življenja mu je odvzela sestrina požrtvovalna oskrba. Umljivo je torej, da je le za svojo znanost živeči skromni mož zapustil v marsikom vtisk čudaka. V družbo je sicer zahajal, da se razvedri po dnevnem delu, toda tu ni maral niti slišati o svojih znanstvenih prizadevanjih, govoriti o 7ijih pa že celo ne. Njegova znanost, ki ji je toliko žrtvoval, mu je bila presveta, da bi odpiral neposvečenim očem pogled v njo. Nasprotno je bil izredno prijazen do strokovnih tovarišev; dnevi, ko ga je posetil katerikoli od njih, so bili prazniki zanj. Prijalo mu je tudi občevanje s preprostimi prirodnimi ljudmi; ta okolnost je bila deloma vzrok, da je tako rad potoval na Balkan, .lavno življenje mu je bilo tuje; mrzeli so mu narodnostni in strankarski prepiri pri nas, ker je videl v njih le zapreke podrobnemu znanstvenemu delu. V svojem mišljenju je ostal celo življenje zvest nazorom, ki so se utrdili v njem pod Schmidtovim in Deschmannovim vplivom v mladosti: bil je patrijotičen Kranjec. S Stussinerjem je izumrl Ferd. Schmidtov krog kranjskih prirodo-piscev. Značilno za te može je bilo njih zanimanje za polže, hrošče in jamsko živalstvo. Schmidt in njegova sotrudnika H. Hauff en in N. Hoff mann so raziskovali predvsem domačo fauno, Schmidtov učenec Fr. Erjavec je raztegnil svoj delokrog na jug in raziskoval hrvatsko, goriško in istrsko polžjo fauno, S. Robič se je sicer omejil na ožjo domovino, a s svojim mnogostranskiin delom je obogatil različne panoge prirodopisja, J. Stussiner pa je poglobil in izpopolnil od starejših tovarišev pričeto delo in razširil svoj delokrog najdalj izmed vseh. S ponosom in s hvaležnostjo ga prištevamo najboljšim znanstvenim delavcem, ki so kdaj v trudapolnem nabiranju znašali gradivo za poznavanje kranjske in balkanske faune. Albin Seliškar. f Jos. Konstantin Jireček (roj. 24. jul. 1854, umrl 10. jan. 1917). ti. 1870. je izšla v Pragi v češkem in nemškem jeziku „Zgodovina Bolgarov", ki je v .'M poglavjih pokazala v dovršenih orisih deželo in narod, njega slavno preteklost in bedno sedanjost. Knjigo so radostno pozdravili bolgarski rodoljubi, ki so v tujini hrepeneče čakali na bližajoče se odrešenje svojega naroda; znanstvena kritika je pohvalno povdarjala pisateljevo temeljito znanje obsežne literature, lastna kri lična raziskovanja in elegantni slog. V kratkem času je bilo delo prevedeno v ruščino (dvakrat), bolgarščino in v madžarski jezik. Marsikatera stran bolgarske zgodovine je dobila s poznejšimi monografijami sicer jasnejšo sliko, toda v celoti še ni prekosila lega dela do danes nobena knjiga. In lo klasično knjigo je poslal v svet kot doktorsko disertacijo 22 letni Konst. .lireček, ki je bil že od svojega 10. leta v zvezi s tedanjimi bolgarskimi knji- ževnikl in je že kot vseučiliščnik z raznimi knjižnimi poročili in samostojnimi razpravami posvedočil temeljito zgodovinsko in filološko znanje. Tako si je izbral Jireček že v mladih letih svoj trdno očrtan delokrog, v katerem je deloval nad vse uspešno in vztrajno ves čas svojega plo-donosnega življenja. — Z delom „Die Heerstraße von Belgrad nach Con-stantinopel und die Balkanpässe" se je 1. 1877. habilitiral na praškem vseučilišču za docenta „balkanske histerije". Čez dve leti so ga pozvali v novoustanovljeno kneževino Bolgarijo za glavnega tajnika v prosvetnem ministrstvu, od 1. jul. 1881 do 23. jul. 1882 je bil minister prosvete, nato predsednik prosvetnega sveta in ravnatelj narodne biblioteke in muzeja.' Za povzdigo šolstva si je pridobil Jireček v mladi državi trajnih zaslug; proste ure je porabil za znanstvena potovanja. Dragoceni sadovi teh študij so zbrani predvsem v knjigah „Cesty po Bulharsku" (1888) in „Das Fürstentum Bulgarien" (1891). — L. 1884 se je povrnil kot redni ptofeSor za splošno zgodovino na češko vseučilišče v Prago; v letnem tečaju 1893 je bil na predlog V. .lagiča pozvan na dunajsko vseučilišče, da predava zgodovino slovanskih in balkanskih narodov na novoustanovljeni drugi slavistični Stolioi. Tu je deloval celih 24 let; v zadnjem desetletju je vodil tudi seminar za vzhodnoevropsko zgodovino. Svoje razprave je Jireček priobčeval v Časopisu muscja kraljevine Češke, I.umiru, Osveti, Svetozoru, v Jagičevem Archivu, Sitzungsberichte der königl. böhni. Gesellschaft der Wissenschaften, Byzantinische Zeil-schrift, v Ottovein Slovniku naučneni, v berlinskih Jahresberichte der Geschichtswissenschaft, v Glasniku srbskega učenega društva, itd. V publikacijah dunajske akademije znanosti so izšle sledeše .lirečkove študije: Das christliche Element in der topographischen Nomenklatur der Balkanländer (1897), „Die Bedeutung von Ragusa in der Handelsgeschichte des Mittelalters" (1899), Die Romanen in den Städten Dahnatiens während des Mittelalters, 1 —III (1901—1904) in „Staat und Gesellschaft im mittelalterlichen Serbien. Studien zur Kulturgeschichte des 13.— IT). Jahr-Jaluhunderls", 1 —III (1912, 1914), ki so ostale, žal nedokončane. Ž njimi nam je odkril bogat in piezanimiv svet srednjeveške srbske kulture ter izpopolnil svoje monunienlahio delo „Geschichte der Serben", čigar prvi del je izšel v Gothi I. 1911 in obsega dobo do 1. 1371. Prva polovica drugega dela, segajoča do propasti despotstva na Ogrskem, izide v kratkem; drugo polovico napiše dr. Aleksa Ivič. Med Bolgari, Srbi in Hrvati si je vzgojil Jireček lepo število učencev, ki nadaljujejo jugoslovansko zgodovinsko vedo v duhu svojega velikega učitelju. Tudi med Slovenci ostane vnuk slavnega Safarika v častnem spominu! — r. f Dr. Kari Kovač, načelnik c. kr. državnega arhiva v Dubrovniku, je dne 24. oktobra 1917 žrtvoval kot nadporočnik pri Tolminu svoje življenje. Bajnki je bil sotrudnik naše „Carniole". V II. in IV. letniku je priobčil, „Beiträge zur Geschichte Krains", do zdaj še neznano gradivo, zajeto iz c. kr. nameslniškega arhiva v Inoinostu. V 3. številki časopisa „Österreich" je podal prof. Ozv. Redlich o njem sledeče življenjepisne beležke: Kovač je bil rojen v Ljubljani dne 3. oktobra 1880, študiral je zgodovino najprej v Gradcu, nato od 1003 —1900 v Inomoslu; posvetil se je arliivarskeinu poklicu; deloval je najprej v naiueslniškcni arhivu v Inomostu, nato je postal načelnik drž. arhiva v Dubrovniku, kjer je z vnemo urejal bogate arhivske zaklade, da jih napravi porabne za znanstvena dela. Kot konservator c. kr. arhivskega sveta je skrbel tudi za ostale arhive južne Dalmacije. Abbe Martin Kuralt mej leti 1815—2J. Obširneje je o tem pro-svitljenem slovenskem duhovniku pisal „Zbornik Slovenske Matice". 1) Moj namen je, kakor pove že naslov, malo zamašiti vrzel, ki jo je pustil. Da je bival Kuralt mej navedenim časom na Kranjskem, in sicer v Novem mestu, sta dognala že dr. M. Remeš, še podrobneje pa dr. Fr. Ilešič. *) Toda ne eden ne drugi ni mogel te dobe njegovega burnega življenja docela pojasniti. Jaz sem slučajno naletel na natančnejšo sled in šel za njo, dokler se mi ni zgubila v arhive civilnih oblasti, po katerih stikati ni moj namen.3) V novomeškem frančiškanskem arhivu sem našel dopis ondotnega c. kr. okrajnega glavarstva na predstojništvo tamkajšnega frančiškanskega samostana, datiran z dne 20. aprila 1815. sledeče vsebine: Pri sedanjih razmerah je visoki prezidij spoznal za potrebno, pogubnim in nevarnim naukom ter prozelitski propagandi vdanega svetnega duhovnika Martina Kuralta, ki se točasno nahaja interniran v kapucinskem samostanu v Skofji Loki,4) odstraniti od ondod, kjer mu obiskov od strani domačih ni mogoče ustaviti, in premestiti v tukajšni frančiškanski samostan. Predstojništvo naj pripravi zanj primerno sobo, iz katere mu ne bo mogoče uiti. Ko pride, naj skrbno pazi nanj in ga najstrožje nadzoruje. Brez njegove (okrajnega glavarstva) vednosti nima nikogar, kateregakoli stanu, k njemu puščati, niti mu kakega dopisovanja s svetom dovoljevati. Za primerno postrežbo bo dobival samostan dnevnih 20 kr., ki se mu bodo proti pobotnici mesečno izplačevali iz loških državnih posestev. Po tem dopisu opozorjen sem namenoma iskal še nadaljnih tozadevnih podatkov. Ne zastonj! Na podlagi enajslcrih drugih dopisov iste oblasti ter dveh ljubljanskega škofijskega konzistorija na omenjeno samostansko predstojništvo, ter še par zapiskov slednjega sem mogel dognali sledeče: Kuralt je došel v novomeški samostan 20. aprila 1815.5) Ondi je ostal približno do konec leta 1823. V materijelnem oziru je bil za dnevnih ') Zvez. XVI. 1912. str. 1. sl. J) ibid. 3) V poštev pride pred vsem arhiv novomeškega o. kr. okrajnega glavarstva ter škofjeloški mestni arhiv. *) Predstojništvo kapucinskega samostana mi je odgovorilo, da v samostanskem arhivu ni najti nobenega tozadevnega akta. s) Pripomnja samostanskega predstojnišlva na omenjenem dopisu. Isto po-rOČa samostanska kronika T, III. p. 5«.'!. z doslavkoni, da ga je kol /.mešanega (irrsinniger) politična in duhovska oblasl Izročila samostanu. 20, pozneje 30 Ur.6) z vsem preskrbljen kakor drugi udje samostanske družine. Le izredni izdatki zanj so se, potem ko je bil alimentacijski prispevek zvišan, še posebej poravnavali samostanu.7) Okrajno glavarstvo, kateremu ga je vlada v varstvo izročila, je v tem oziru vse storilo, da bi ne imel vzroka se pritoževati. Ponovno je zabičalo samostanskemu predstojništvu primerno postrežbo.8) Enkrat mu je tudi v trdih besedah izrazilo svojo nejevoljo, češ, da preveč zanemarja interniranca, kakor da bi bil obsojen goljuf, kar pa vendar ni. *) Šlo je za snago njegove sobe, za katero skrbeti je predstojništvo njemu samemu prepustilo, kakor prepušča vsakemu, ki je stalno v samostanu. Seveda svetna gospoda in gosposka tega ne razume. Posebno je glavarstvo skrbelo zanj, ko je ponovno opasnejše obolel.10) Bolehen je bil, kakor je videti, eel čas svojega bivanja v Novem mestu.11) Takoj je poskrbelo za zdravniško pomoč. Enkrat ga je izročilo dr. llartl-u,12) drugič pa, ko je bil dr. Hartl sam bolan, okrajnemu ranoeelniku Baunaeher-ju pod strokovnim vodstvom prvega.13) Posebno pozornost pa je glavarstvo vsled višjega ukaza H) obračalo njegovemu obnašanju. Izročen oziroma priporočen mu je bil kot v političnem in verskem oziru nevaren človek.15) Odtod pogosta vprašanja od njegove, enkrat pa tudi od strani ljubljanskega škofijskega konzistorija, lh) kako se v samostanu glede tega zadrži. Nimam vseh teh izjav samoslan-skega predstojništva pri rokah, nekaj pa vendar. Iz njih se da spoznali, da je Kuralt kljub svoji bolehnosti in bolezni ostal prejšnji prosvilljenec, ki mu ni bila veliko mar ne svetna ne cerkvena oblast. Bil je čisto zgubljen. Dasi mu je bilo najstrožje prepovedano hoditi iz samostana in s svetom občevati,17) je predstojništvo vendar moralo poročati glavarstvu: Mail in Kuralt gre vsak dopoldan in popoldan ven. Zvečer prihaja šele med deveto in deseto uro domov, včasih ga tudi celo noč ni. Od večih so sliši, da spodlakljivo in protiversko govori. Ko so ga kmetje vprašali, zakaj se ne nosi kot gospod, ampak kol kmet, je baje odgovoril: Ker 6) Alimentaeijo je na prošnjo samostana /višala c. kr. dvorna kamera z odlok. 10. dec. 1810., o čemer je c. kr. okr. glav. predstojništvo obvestilo 10. jan. 1817. škofijstvo pa i), jan. 1817. 7) Dopis c. kr. okr. glav. 20. okt. 1817. ') Dopisi c. kr. okr. glav.: 26. aprl. 1815., 10. aug, 1817., 20. aug. 1817., 81. jan. 1819. ») Dopis 10. aug. 1817. I0) L. 1817. in 1810 ") Dopis c. kr. okr. glav. samostanu 20. avg. 1817. i. dr. '-) Dopis samostanu 20. okt. 1817. IJ) Dopis samostanu 21. jan. 1810. M) Dopis samostanu 21. okt. 1817. ") Dopis samostanu 10. jan. 1817. '•) Dopis samostanu 10. jim. 1817. ") Dopisi c. kr. okr. glav. samostanu 20. apr. 1815.; 15. aug. 1817.; 20. aug. 1817.; 21. okt. 1817. nočem biti tak goljuf, kakor so vaši duhovniki, ki vas goljufajo z ma-ševanjem in spovedovanjeni, kar vse vkup nič ni. 18) Poleti 1. 1817. je meni nič tebi nič zapustil samostan in se preselil na Grm, kjer je mislil dalj časa ostati.19) Ko je okrajno glavarstvo to izvedelo, je od samostana takoj zahtevalo informacij o samovoljnem postopanju tega nemirnega človeka, ki z nehvaležnostjo plačuje milo postopanje ž njim.20) Hkrati ga je naprosilo naj stavi predlog kam s Ku-raltom, ker Novomesto ni primeren kraj zanj, da more sporočiti na višje mesto.21) Za enkrat pa, da mu bo zapovedalo vrnitev na odkazano mu mesto do desete ure dop. druzega dne.22) To se je tudi zgodilo.23) Šc isti dan, 19. aug. 1817. mu je dostavilo strogi ukaz, in drugi dan ob 10 1/2 ur' dop. je bil zopet v svoji sobi v samostanu.24) Pa on je tudi nadalje še hodil svoja pota. Zadnja relacija o njem ni dosti boljša od prejšne. Predstojništvo samostana poroča glavarstvu: Podnevi je samo pri obedu doma, splošno tudi ponoči. Perilo se mu mora jemati, da se daje prati. Se zdi, da pri svojem do ogabnosti zanemarjenem načinu življenja marsikak kos prikrije.25) Ker je ta relacija odgovor na spodaj omenjeni dopis, moramo sklepati, da je Kuralt najmanj do 13. dec. 1823 bival v novomeškem samostanu. Veliko delj pa ni mogel ondi biti, ker ga istega lela zopet nahajamo v Mirovu interniranega.26) Kaj je dalo tej premestitvi povod in kako so ga zopet spravili tja, nisem mogel dognati. To se bo dalo pojasniti po aktih novomeškega c. kr. okrajnega glavarstva. Dr. P. H. Hren O. F. M. f M. Stanislava Skvarča. V ljubljanskem uršulinskem samostanu je umrla 25. decembra 1917. v 70. letu svoje dobe čast. M. Stanislava roj. Marija Skvarča. Pokojnica se je porodila na Viru pri Domžalah, dobske župnije, 8. marca 1848. V mladih letih je stopila v uršulinski samostan in prejela v 18. letu 23. januarja 1865. redovno obleko; s slovesnimi obljubami se je zavezala 14. marca 1872. Posvetila se je učiteljstvu in bila 35 let učiteljica na samostanski vnanji šoli. Zadnjih osem let je bila hišna pretekla. Samostansko kroniko je pisala nad 30 let. V zgodovinski stroki je bila prava strokovnjakinja in je umela z izredno zanimivim predavanjem vneti tudi svoje učenke za ta predmet; zato se njene učenke hvaležno spominjajo njenih zgodovinskih ur. Govorila je kot živa knjiga, da jo je bilo veselje poslušati. Prav tako je bila i z vež bana v slovstveni zgodovini. Pripisano dopisu isle oblasti /. dne 15. aug. 1815. '") Dopis c. kr. okr. glav. samostanu lil. aug. 1817. J0) ibid. Jl) ibid. 5J) 'bid. ") Dopis c. kr. okr. glav. samostanu 20. aug. 1817. ") ibid. pripomnja predslojnišlvn. ") Pripisano na dopis c. kr. okr. glav. samostanu 12. dec. 1823. ") gl. Zbornik I. c. V mlajših letih je rada pesnikovala in objavila nekaj svojih pesmij v „Zgodnji Danici" in v „Vrtcu". V „Zg. Danici" na pr. so izšle pesmi: „Na delo, na delo", „Na boj", „Vnebohod Gospodov", (1. 1874), „Min-ljivosti", „Sladko ime Marije", 1. 1876; zložila je tudi prigodnici „Piju IX., očetu malih in velikih" in Luki .leranu ob sedemdesetletnici (1888). Glej: Dr. Karol Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, IV, 157; Marn: Jezičnik, 1889, 98; Slovenec 2. jan. 1918 v podlistku; Bogoljub, 1918, str. 53. Da se pokojnice na tem mestu spominjamo, je dala povod lepa zgodovinska knjižica, ki jo je 1. 1902. sestavila v nemškem in slovenskem jeziku: Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani. Ljubljana. Samozaložba. Katoliška tiskarna. 1902. str. 91. Ljubljanski uršulinski samostan je obhajal 1. 1902. svojo dvestoletnico. Ob tej priliki je izdal imenovano knjižico. Ta spomenica kratko pa jedrnato popisuje notranji in vnanji razvoj uršulinskega samostana in njegove šole. Samostan je ustanovil Janez .lakob Schell pl. Schellenburg. Prve redovnice so prišle v Ljubljano 22. aprila 1702. iz Gorice. Eno leto so stanovale v Schellovi hiši na mestnem trgu; 23. junija 1703. so pa najele hišo župana Gabriela Ederja na Dunajski cesti poleg samostana redovnic klaris. L. 1707. je kupil Schell zanje vrta knezov Auersperga in Eggenberga in I. 1710. še vrt Fabijančičevih dedičev. Na teh vrtovih sloji sedaj uršulinska posest. Odslej so tu stanovale, in sicer najprej v neki že stari hiši; potem so radi potrebnega miru odkupile od deželnih slanov plesišče in to hišo priredile v stanovanje. L. 1707. so pričele graditi okoli vrta zid, ki še danes stoji. L. 1713.—1717. so sezidale samostan na desni strani sedanje cerkve, cerkev pa v letih 1718. —1726. Letos 26. julija bo dvestoletnica, ko je škof .Jakob Viljem Leslie blagoslovil in vložil cerkvi temeljni kamen. Potem so še poskrbele za notranjo opravo in za primeren okras, zlasti za umetni veliki altar, ki je delo slavnega kiparja Francesca Bobba. Knezoškof Kniest Amadej grof Attems je cerkev I. 1747. posvetil. Vsi stroški so znašali 93.547 gld. Šolo so ur-šulinke pričele 1. 1703. Bila je dolgovrsto let edina ženska učilnica v Ljubljani. Razvijala se je krasno do danšnjega razcvita. Knjižica nam slika tudi razne dogodke iz samostanske zgodovine v teku teh dveh vekov, /lasti iz francoske dobe. Ker je vsa vsebina sestavljena na podlagi ar-bivalnega gradiva, je za lokalno zgodovino ljubljanskega mesta in za razvoj našega šolstva velikega pomena. Zato pisateljici hvaležen spomin! V. Slesk«. Kranjski avonarji na Hrvatskem. ,Službeni vjesnik nadbisku-pije zagrebačke" št. 5 z dne 28. avgusta 1917 našteva zvonove zagrebške nadškofije, ki so bili radi umetniške ali zgodovinske vrednosti izvzeti od oddaje v vojne namene. Iz tega seznama spoznamo domače hrvatske zvonarje, pa tudi tuje. V Zagrebu so vlivali: Josip Angerer v letih 1774 do 1799; H. Degen, 1833 — 1857, A. M. v. Foresty, 1719 — 1753; Joh. Foresti 1725, Joh. Fridmann 1760, Joh. Riser 1767 — 1774, Ant. Schiffer 1785 — 1822; Joh. Schulz 1753 — 1775; Tl. 1735. Dunaj zastopa: Herold 1668; Benedke: Ant. de Polis 1668; Gradec: Andr. Schreiber 1640; Conr. Seiser 1642, Findenkle 1658, Med. Reig 1658—1689, Flor. Sreksfus 1677 — 1696; Lepoglavo: L. Santini 1761 do 1766; Varaždin: Ant. Fiel 1814—1842 in Ant. Papst 1848—1863; Pakrac: Djuro Petrovič 1841. _---—t Ljubljanski zvonarji so: LTA.LTSICA. 1 1. ) Lienhard Giesser, ki je 1. 1558. ulil 20 kg\ težuk zvon kapelo sv. Trojice v Goljaku, župnija Draganič-Šipak pri IKartovcu. 2. ) Mihael Reiner. Njegovi zvonovi se nahajajo: a) v kapeli sv. Barbare v Pribancih, 20 kg, iz 1. 1634; b) v kapeli sv. Marjete, Brdo župnija Hrnetič, 50 kg, iz 1. 1650; c) v kapeli sv. Mihaela, Tkalec, župnija Dubovac, 75 kg, iz 1. 1644; č) v kapeli sv. Katarine, Erdovec, župnija Križevci, 100%, iz 1. 1693 (bržkone 1643). 3. ) Gašpar Franchi: a) Marija Bistrica, župna cerkev, 1600 kg, iz I. 1716; b) Karlovac, kapela sv. Cirila in Metoda, župnija Dubovac. 120 kg, iz 1. 1692. c) župna cerkev sv. Marka v Zagrebu, 1800 kg, iz 1. 1707. Zvon je bil vlit na licu mesta v Zagrebu. V Ptuju je vlil Hans Horn 1. 1599 30 kg težak zvon za župno cerkev sv. Trojice v Radoboju, v Celju pa Nikolaj Bose t: a) za kapelo v Zvečajo (okr. Karlovac), 45 kg, iz 1. 1650; b) za kapelo v Stcnjevc.u, 25 kg, 1689; c) za župno cerkev sv. Marije Magdalene v Kapeli 150% iz I. 1689, č) za kapelo sv. Mihaela v Poljanah, župnija Gjurgič, 80 kg, iz 1. 1677. Brez drugih podatkov je zvon iz 1. 1510, Hornau. V. Slcuka. Stara tajava o naših frančiškanih. Vrhovne predstojnike frančiškanskega reda je vedno zanimalo, kakšno mnenje imajo o njihovih podložnih svetni ljudje, zlasti gosposka. Danes jim o tem poročajo, kolikor izvedo, generalni vizitatorji in provincijali ob priliki splošnih redovnih sestankov. V prejšnih stoletjih so svetne oblasti same, iz lastnega nagiba, ustrezale tej želji. Navadno so izročale svoje izjave provincijalnim prestojnikom pred odhodom na splošne redovne sestanke, da jih predlože svojim višjim. Ker se lake izjave dobe v izvirniku po samostanskih arhivih, smem sklepati, da so jih vrhovni predstojniki po vpogledu vračali provincijalom, da jih poneso domov v zadoščenje in vspodbudo še živečih in bodočih bratov. Tudi po naših frančiškanskih arhivih sem našel več • akih izjav. Le eno iz ljubljanskega provincijalnega arhiva naj v naslednjem priobčim. To pa radi tega, ker vsebuje poročilo o zadržanju ljubljanskih frančiškanov prOti luleraui/.mu, in ima tedaj nekaj splošnega pomena. CUM IN OMNI IUXTA LEG ES ORDINATA REP: Regina omniuni virtutum Iustilia Prolotypon et obieelum esse debeat, nt uestigiis lantae triiiinpliantis He-roissae inhaerentes, eamque graui supereilio contemplantes benemeritos, et Reip: Xtianae Propagatores, nec non fidei Catholicae Defensores, aliqua saltein reeipro-eatione et commendalionis Antidote, eomniitentur. Ideo NOS CONSUL, IUDEX, atque Magistratus, Metropolitanae Ciuitatis Labacensis, si frontem reflectere ad praeterita temporum saecula ueliniiis, nienioirainque nostratn fricare, deprehen-denius in Conuent« nostro Labacensi R: R: P: P:, ac Kratres de minori obser-tiantia Regulari, huius Pro"«" Rosnae Croatiae et Carnioliae cum exitialis Catholicae Sectae F.uversor acerrimus, ac Propugnator nostram haue Urbem Labacensem fal-sorum dogmatum iaculis infestarel ac cruentaret, praedieli Conventus nostri Labacensis P: P: et Fratres nullo temporis puncto terga dedere, nec ignorantiae lenebris obduetam ac oblenebratam communem plebem desertiere, sed imperterrild fade, se se iuxla Seraphicae Keligionis praescriplum opposuere, et contra falsis-simum Acherontis ac Atterni Asseclam Lutherum slrenuissime dimicasse, machi-nationibus eius fores praeclusisse, infernales Moegeras ellusisse et ouilis aelerni Pastoris CHRISTI gregem conseruasse, ac Polorum sedibus transmisisse. ') Cum itaque Nos Inclyti Magistratus Labacensis capita tam praeteritam Obligationen!, quam praesentem int quotidianis obruimus spiritualibus remediis deponere de-beamus, ideo comendationis titulo eos P: P: et Kratres, Minores memorati Coe-nobii Labacensis repraesenlare Maturo Magistratus nostri iudicio diu suspensi haesimus de digna eoruudeiu comendatione, seo quoniam aequiualentem ac com-|)clentem acumine nostri intellectus discutere nequiuimus, possibili saltom sudorc ac labore efl'icere conati siunus quatenus capitis Corona Pro1"' Bosnae, Croatiae, ol Carnioliae in memoria cohaorentibus illucescat, facinius itaque iuxla obligationis nostrac tesseram et huius Pro1«' praefalae Ministruin Prouincialem R'iuni I'atrem Petnim Soidetti, Lectorem et concionalorem, iiiruin tantae esse dexteritatis, dili-gentiae, et lynceorum oculorum in suo Munere exequeudo ut omni noslra com-mendatione censatur Maior. Qua do re Nos ut practulimus non quidem requisiti el preeihus molaestati (sie), sed spotanoo et uoluutario molu cum pereeperimus praedictum nostrum Patrem hinc Romam nomine totius Venerabiiis Pro'"' disces-surum atque brevi arreptu m iter, iuxla nostram conscientiam quam non grauare praesumimus, liaec fatemur. Nos tainin illo Pro"1' capitc, quam in aliis Conventus Labacensis memoria minimam maculam notasse nec percaepissc (sie), quem Pa-slorciu acternus Astronun Rector diuturnis annorum Centuriis in Pro"1' munere eonseruandum rciimpial. Omnium tarnen notis prnecamur (sie) tarn praol'atum Ministrum, quam Majores eius Superiores, ut aeque ulilitati communi, prout consue-uerunt, de idonois ac qualificatis Cnncionntoribus ac Personis prouideant. Ro-gantes demuin tam praofati Ministri Superiores, quam quosoumque, euiuscumque condilionis et Dignitatos Magnatos, ut omnom lauerem et graliam erga ipsiim cx-ponerc nilautur, securi quidem grales immensas a nobis fore reccpluros, et a Dco omnium bonorum Romunoratoro praomium aeteruum. Datum in Inclyto Magistratus Labacensis Consilio die 10. Aprilis A" 1051. ') Podčrtal som Jas. Skalni podor v Kokrski dolini l. tqi^. Neprestano preperevanje kamenin na zemeljskem površju pretvarja njegovo vnanje lice. Polagoma naraščajoč doseza pretvarjanje v stoletjih očitne večje učinke. U tem smo podrobneje govorili že v Carnioli 1. 1915 na str. 236—241. O sličnem dogodku kakor tedaj imamo priliko zopet poročati. Zato se omejimo zgolj na novi slučaj sam. ■-------v **\ -•• ■• - - V drugi polovici decembra 1. 1917, se je utrgala v Kokrski dolini nad mostom, Luknja imenovanim, prav pri km 16'8 raz apnenčevo skalno steno ogromna skala. Padla je z višine 40 m ter se je padajo popolnoma razbila in razdrobila.Strokovnjaki sodijo, da znaša množina drobcev približno 4000/h3. Drobci so zasuli državno ceslo in breg ob reki 30 m na dolgo in so segli prav do reke, kar kaže priloženi tloris; tvorijo torej precej znaten k a m e n i plaz. Iz prereza h — b je razviden kraj A v steni, odkoder se je skala utrgala. Od dotičnega kraja sega grapa z nasutim drobirjem do državne ceste, ki je nasuta K m na debelo. Kameni plaz se proti bregu polagoma znižuje. Vendar je tolik še na bregu, da so ob robu državne ceslc in nad rečnim bregom začasno napravili cesto za silo. Prerr/ ,) A T bris Skalni podor V Kokrski dolini leta 1017. Tloris z mostom ■Luknja''. 2. Prerez skozi kraj -/j, lo je skozi mesto, kjer se je skala utrgala in njen kameni plaz. S takimi kamenimi plazovi se polagoma pobočja znižujejo, dolina sama se pa zapolnjuje in Utesnjuje reko v njenem teku. Seveda kolikor prihajajo taki plazovi v območje reke, jih voda odnaša in si sproti izjeda in poglablja strugo. V Kokrski dolini se sploh dogajajo čestokrat večji in manjši cestni udori, ki jih umevamo, ako si predočujeino, da gre Kokrska cesta na več krajih preko takih plazov, v katerih se drobci še niso sprijeli. Ker pa je zaradi živahnega prometa cesta pod velikim pritiskom, se tekom rasa ti drobci zrahljajo in razgrenejo, in to povzroča, da se cesta udira. Udore povzroča tudi polagoma posedenje drobcev samih. Ob sklepu mi je prijetna dolžnost, da se najtopleje zahvalim vlc. g. 15. Bloudku, stavbenemu svetniku v Kranju, za prijazno preskrbljene podrobne podatke in posebej še za jasna narisa, ki nam dogodek po-nazorujeta. Dr. Gu. Sajovic. Društveni vestnik. /• Anton Trstenjak se je dolga leta z vnemo udeleževal življenja v raznih naših kulturnih in političnih društvih, in iz njih je vzniki" po večini njegovo slovstveno delovanje. Hodil se je, kakor nam sam pripoveduje v Ger-šakovih ..Ormoških spominih", dne 10. maja 1853 na Kičevinah, v fari sv. Miklavža v Slovenskih goricah. Gimnazijo je z odličnim uspehom dovršil 1. 1873 v bližnjem Varaždinu ter se podal na dunajsko vseučilišče. Tu je poslušal predavanja pri Miklošiču, bil duša akadeinie-nega društva ..Slovenije", kateri je par tečajev načelo val kot predsednik; poleg tega je pomagal Stritarju pri upravi „Zvona" ter zanj pisal poročila o novejši srbohrvatski književnosti. Osnoval je „Slo-vensko literarno društvo", v in kritike; po njegovem odhodu utise o Slovakih, ki jih je spoznaval pod visoko Tatro kot učitelj pri grofu ('sakyjii, je opisal v „Soči". Anion Trstenjak, književnik.' katerem so člani Čitall svoje razprave ■/. Dunaja je drušlvo prenehalo. Svoji „Hrepenel je po Ljubljani in se mu je vsaj to hrepenenje uresničilo". Leta 1882. je dobil na Mahrovem trgovskem učilišču mesto učitelja, dve leti je nato služboval v trgovski in obrtniški zbornici; 1. 1889. je postal uradnik pri ljubljanski Mestni hranilnici, kjer je deloval do svoje smrti, dne 17. decembra 1917. Prvi večji Trstenjakov spis je pregledno sestavljena razprava o Miklošiču, priobčena ob slavljenčevi sedemdesetletnici v Matičnem Letopisu (1883). Od 1884 do polovice 1887 je bil urednik „Slovanu". V njem je priobčil mnogo člankov o slovanskih kulturnih in političnih težnjah ter več življenjepisnih črtic znamenitih Slovencev in Slovanov. L. 1885 je sprožil misel, da napravijo Slovenci in Hrvati izlet v zlato Prago; tega izleta se je udeležilo kakih 100 Slovencev in 20 Hrvatov. Potovanje in doživljaje v Pragi je opisal Trslenjak najprej v „Slovanu", nato je še izšlo v posebni knjigi: „Spomenik slovanske vzajemnosti" (1800) v tisoč izvodih. V proslavo 50 letnice književnega delovanja Davorina Trstenjaka je založil in izdal prigodni spis Andreja Fekonje, kateremu je dodal opis Davorina Trstenjaka kot sotrudnika „Novic" (1887). Istega leta je založil Fr. Kocbekove „Pregovore, prilike in reke", ki jih je sam uredil in pomnožil. To je prva večja zbirka narodnega blaga le vrste pri nas, sicer skromna po obsegu, ako jo primerjamo z ogromno zbirka prislovic, ki jih je nabral dr. Iv. Franko med gališkimi Kusini. Tu še čaka naše fol-klorisle hvaležno polje! — Ob 300 letnici Ivana uunduliča je objavil Trslenjak v Letopisu (1888) črtico o pesniku „Osmana". Z dr. .los. Voš-njakom je I. 1889 zasnoval „Narodno knjižnico"; v prvem zvezku je izšel Vošnjakov roman „Pobratimi". Po daljšem presledku sta izšla še dva zvezka Vošnjakovih dram, nato je podjetje zaspalo. Trslenjak je marljivo deloval v Dramatičnem društvu, kateremu je bil sedem let tajnik. Z rajnkim Fr. Oerbičem je skrbel za razvoj slovenske operete, ki je tvorila desetletja edino glasbeno in pevsko točko slovenskih predstav; ž njim je začel delovati za osnovanje slovenske opere, postavil je temelj pevskemu opernemu zboru ter skrbel za domač glediški in operni naraščaj. Za naš oder je prevajal in prirejal igre (Čarovnica pri jezeru, Doktor Blažič, Svetinova hči) ter nabiral gradivo za zgodovino slovenskega gledišča, ki ga je izdal ob otvoritvi novega deželnega gledišča in ob 25 letnici Dramatičnega društva v posebni knjigi (1892), prvi in edini zgodovini slovenske dramatične književnosti, — »Pisateljskemu podpornemu društvu" je bil mnogo let delavni ud in predsednikov namestnik; trudil se je, da se je društveno premoženje množilo in obrestonosno naložilo. Ko je društvo dne 2. aprila 1911 slavilo svoje 25 letno delovanje, je opisal Trslenjak v posebni spominski knjižici zgodovino društva. Slična prigodna spisa je i/.dal ob 25 letnici delavskega pevskega društva „Slavec" (1909) in ob 20 letnici Mestne hranilnice ljubljanske. Pevskemu društvu „Ljubljana" je bil več lel predsednik; njegova je zasluga, da se je 1. 1895 priredila velika pevska slav-nost, katere se je udeležilo 00 slovenskih, hrvatskih in čeških društev. Spomini mladih lel in osebni stiki so ga vezali na Hrvatsko in ogrske Slovence. Prepotoval je ozemlje Prekmurcev, zbiral knjige in gradivo za obširno monografijo, ki jo je nameraval izdati v publikacijah Matice Slovenske; žal, da je ostala lepa ideja neizvršena. O tej osamljeni betvi Slovencev je poročal v „Slov. narodu" (Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem, itd.) in v „Ljubljanskem zvonu", kjer je med drugimi članki opisal tudi življenje prekmurskega pisatelja Barovnjaka in rodoljuba dr. Ivanoczyja. Dr. J. Š. Društveni odbor za leto kjiS. Predsednik: prof. dr. Josip Mantuani, ravnatelj dež. muzeja. Podpredsednik: dr. Jakob Žmavc, c. kr. prof. Tajnik: Anton Bulovec, C. kr. sodni svetnik. Blagajnik: dr. Gv. Sajovic, o. kr. profesor. Knjižničar: dr. Ivan Grafenauer, c. kr. prof. Odborniki: Jos. Breznik, c. kr. prof.; dr. Jos. (truden, stolni kanonik in arbidiakon; Anton Melik, o. kr. prof.; dr. Niko Omerza, C. kr. prof.; Viktor Steska, ravnatelj knezošk. pisarne. Pregle-dovalea računov: Fr. Podkrajšek, nadof. južne žel. v p. in Ivan Vrhovnik, župnik v p. Občni zbor »Muzejskega društva zn Kranjsko" se je vršil dne 18. aprila 11)18 v prostorih deželnega muzeja. Ker ni bil ob (i. uri sklepčen, je otvoril predsednik g. muzejski ravnatelj prof. dr. .los. Mantuani v smislu Jj 1 L društvenih pravil po preteku pol ure nov občni zbor. Predsednik je pozdravil udeležence in poročal, da stopa odbor ..Muzejskega društva" četrtič pred društvenike in pred javnost, da jim poda poročilo in bilanco o svojih ukrepih in uspehih, o težavah in neuspehih, o društvenem premoženju, o svojih načrtih in smereh. Vsakdo čuti težo döbe, v kateri živeti in delati nam je usojeno. Zato tudi ne bo nikogar presenetilo, ako bo Bul tožbe. Vobče sme „Muzejsko društvo" trdili, da je vslrajalo na kulturnem braniku častno, navzlic vsem neprilikam uciipogujcno. Javnega delovanja pač ni moglo razviti drugje, kakor v svojem glasilu. Vse sloji. Predavanja so onemogočena, uporaba društvene knjižnice je zavrla, stik s kulturnimi delavci neizmerno oležkočen. Temu se je moralo pač uklonili v danih razmerah, ki jih ni zakrivilo samo in ki jih mu ni moč predrugačiti. Glavno pozornost je posvečal odbor drušlvenemu glasilu „('arnioli". Letnik VIII (1917) se sme s ponosom meriti z drugimi podobnimi publikacijami. Zmanjšali se jo sicer moral obseg. Dofilm je imel vil. letnik (1916) 810 strani, jih Stoje lanski (llMTi le 272. - Vzrok tej omejitvi je prvič pomanjkanje papirja, drugič povišanje tiskarskih stroškov. Dočiin je slal prej nalog enega dvojnega zvezka okoli K !)()()■ , stane sedaj okoli K 2000'— In za pokritje le diference nimamo dovolj sredstev. — V bodočnost se ne sme zreti preoptimistično. Za dve leti približno je drušlvo sicer zasigurano glede papirja, a kaj potem? Na vsak način bo poskusilo vzdržali ..Carniolo" na višini, do katere je prispela. O njeni smeri hoče poročati predsednik pozneje v imenu uredniškega odseka. — Število članov rasle vsled živahne in solidne agitacije društvenikov od moža do mo/a, kakor se je sklenilo pred dvema letoma. Dočiin je imelo društvo I. Dilti vsega skupaj lilo članov, jih šteje danes :il5: 4 častne, 2 dopisujoča in 889 rednih. Žal, da tudi smrt ni prizanašala vrstam društvenikov : .Muzejsko društvo1" obžaluje odhod v večnost šesterih mož, ki so bili vsi dolgoletni, zvesti člani ali celo odborniki. Ti gospodje so: Oton pl. Detel a, dež. glavar v p.; Maks Jerman zasebnik; dr. Jos. K osi er, veleposestnik; dr. Jan. Ev. Krek, državni in deželni poslanec; Janez Sajovio, stolni prost; Anton T rs te n j a k, hranilnični kontrolor. — Vsem večni mir in trajen časten spomin! Z iskreno hvaležnostjo je omenjal predsednik še podpor, ki so omogočile razviti literarno delovanje vsaj v toliko, kakor je bil prej omenil. C. kr. ministrstvo za bogočastje in poduk je dovolilo društvu podporo K 500'—. V dobi, ko se povsod krčijo podpore, je ta vsota vendarle precejšnja. Posebno treba biti hvaležnim g. referentu na Dunaju, minist, svetniku Koerster-Streffleurju, da jo je izposloval in — kakor je upati — tudi v bodoče ne bo zapustil društva. Občni zbor mu je votiral zahvalo. Deželni odbor Vojvodine Kranjske je naklonil društvu redno podporo K 800' — in povračilo za oddane publikacije K 1200 — ; 28 ta kulturni akt je društvo dež odboru dolžno veliko hvaležnost, in to tembolj, ker je ugodil tudi njegovi prošnji in izplačeval to vsoto K 2000— v obrokih, kakor ga je zaprosilo. Dalje je prejelo .Muzejsko društvo" razne podpore od javnih zavodov, večji-del tem potom, da so naročili Inserate. Ti zavodi so: Gospodarska zveza, Mestna hranilnica, Kmetska posojilnica, Ljudska posojilnica. Vsem tem zavodom moramo biti iskreno hvaležni, da so društvu naklonili tem polom pomoč in dolžnost zahteva, da jim izreče občni zbor zahvalo. Dalje se zahvaljuje „Muzejsko društvo" tudi domači publicistiki, ki je vsikdar rada priobčevala vse društvo zadevajoče beležke in je na ta način podpirala njega stremljenje in kulturno delo. Istotako se zahvaljuje društvo vsem činiteljem, ki so mu znani ali ne, a so pripomogli do obstanka in razvitka društva! Tajnik prof. dr. Nikolaj Omersa je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora in poročal, da .je imel odbor v preteklem letu eno odborovo sejo in sprejel 102 dopisa, odposlal HI dopisov. Odbor je častital Jugoslovanski akademiji znanosti v Zagrebu ob nje petdesetletnici in prirodoznanskemu društvu Senkenbergisehe naturforschende Gesellschaft v Krankfurtu a. M. ob njega stoletnici. Reklamacije glede dopošiljanja ('arniole se posebno množe, to pa ne vsled malomarnega odpo-šiljanja, temveč vsled netočnega dostavljanja. Zato se je pri zadnji odborovi seji Sklenilo, da se objavi V ('arnioli notica, da naj se izostale številke Carniole takoj reklamirajo in da se na reklamacije, ki se nanašajo na številke prejšnjih letnikov, ne Uore ozirati. Ob sklopu se jo zahvalil gospodom ravnatelju prof. dr. Manluaniju, prof. dr. Sajovicu in prof. Mazovcu, ker so ob njegovi odsotnosti opravljali tajniške posle. Ker je bil blagajnik prof. dr. Gvidon Sajovic vsled bolezni odsoten, je podal njegovo poročilo predsednik prof. dr. .los. Mantuani. Preteklo leto je bil denarni promet v društvu živahen in so je gibal prilično V mejah stavljenega proračuna. Dohodkov je bilo K 5777 18, izdatkov pa K 547508, toraj skupaj K 11.25280 denarnega prometa. Posamezne postavke so sicer različne, končni resultat pa se je v glavnem vjemal s proračunom. I. Računski sklep za leto 1917 po stanju z dne 31. decembra 1917. A. Dohodki. 1. 1'renoB iz I. 1016...... 2. Udiiina: a) za I. 1910 in preje K 202 | 6) za I. 1917 . . . 17MB J c) za 1. 1018 . . . 'iS I :i Deželna podpora: u) povračilna K 1204) | b) redna . 800 / I Ha/.ne podpore v iuseratnc svrhc uj Unspodarska zve/a K 400 . b) Mestna bran. ljublj. . '250 I C) Kmclska posojilnica . 200 d) Ljudska posojilnica .. BO e) dar........ 4 I 5. Prodaja društvenih publikacij : (l) itari letniki in po- i tiehni odtisi ... K 881*01 b) Nase ujede .... 808 Is I t; Obresti Mestne in Postne hranilnic. Skupaj Dohodki. Udje so plačevali marljivo udiiino iti jiovišek udov so izdatno pozna pri vplačani udnini. Omenjeno budi, da je samo predsednik ravnatelj Mantuani pridobil društvu to leto 26 novih udov. Deželni odbor jo izplačal obe, ud deželnega zbora dovoljeni podpori. Državna podpora nam jo bila dovoljena avgusta 1917, toda izplačana Bale februarja 1918, zalo jo ni v računih Društvo je dobilo izredno inserntue podpore nekaterih denarnih zavodov, pri katerih gre zopet pred vsem zasluga drušlveuenut predsedniku. Blagajnik jiredlaga, da izreče slavni občni /bor vsem podpornikom zahvalo. Islolako predlaga, da izreče občni zbor zahvalo predsedniku ravnatelju Manluaniju za njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje v korist društvu. (Sprejeto soglasno.) Prodaja .Naših ujed" in starejših letnikov je bila povoljua. Izdatki. Pri izdatkih ni prekoračen stavljeni znesek. Tiskarski stroški so 16 nožno povišali. Zadnji dvojni zvezek ('arniole 1917 je ostal neplačan. Brezobrestno pOOOJilo deželnega odbora so jo to leto |iopoliioma pojilačalo. Dohod ... K 5777'IS llnzhod . . . . »4751*1 Ostane . . . K 301-511 Dne 81 iteceiubi-a 0117 jc /.našal prebitek v društveni blagajni K 801 50. K 88*58 •2025 . 804' BU'10 IJ KI K 5777-18 1. Tiskarski stroški: a) Carniola 1910, zv. 4 K 1143-1 b) . 1917, „ 1|2 , 140978 / 2552-78 2. Klišeji za I. 1917......... U8-7E 8. Uredidške in pisateljske nagrade : u) Carniola 1910, zv. 4 K 300 25 ( b) . 1917 .... 1082-80 / 4. Kkspedicija: a) Carniola 1018,IT. 4 . 25 70 | b) . 1917, . 1-4. 106-68 j 5. Slugi letna nagrada..... ti. Pobiralcu udnine...... 7. Muli izdatki: u) tajniški in blagajn. K 86*88 | b) nianip. poštne hran. . 8*48 f S. Izredni izdatki: Odplačilo hre/.ohr.dolga de/., odboru ..... 400 Tisk knjige .Naše ujede" . 708" — Kksp. .... 2I83 Nakup slarih letnikov . . 24'— Skupaj . . 142 184*88 80 — 20 — 43-34 IIM-ÜI K ,i. . .o II. Društveno premoženje dne 31. decembra 1917. A k 11 v a. Mlugajuiški preostanek nalo/.eu : 1. V Mestni ljubljanski hranilnici . 2. V Postni In.oni........... 3 V ročni blagujui....... Skupaj . . . :i2»:i 23874 80*78 K SU-SO I' a s i v u. I. Tiakurski stroški i/. I IHlii . . . K 8488*88 2 Dolg fondu .Kloru Curnlolicu" . . 435 ;l Pond /a Valvusorjevo sponi ploščo , 48'— Skupaj ... K 2V4II M Koncem lela 1917 i/ka/.uje društvo 2WMIM K il 1018 K lMlü'Ob) primanjkljaja, ki se more v te-kočvui letu le z največjo varčnostjo nekoliko ublažili III. Sklad za znanstvena izdanja. Sklad za izdajo dela .Flora carninlica" /naša K 2225-75 in je plodonosno naložen v Mestni hranilnici ljubljanski. IV. Proračun za 1.1918. Pri sestavljanju proračuna so se skrbno uvaževale dejanstvene razmere in je prikrojen leni primerno. Carniola 1918 ne sme presegati po obsegu lanskoletnega letnika in sine iziti samo v dveh dvoj " Proračun bi bil naslednji: I) o h o d k i. o) Blagajniški preostanek i/, l. 1817 . K B0T60 b) lldnina............ llKMr- C) Izkupiček za .Naše ujede" .... I0O — ti) Za posamič prodane publikacije . . 150'— C) Deželni podpori.......„ 2000' — f) Državna podpora........ 500 - K) Izredne podpore....... . 1000' - Skupaj . . K 51151 -50 Izdatki Dohodki Primanjkljaj Nato se prečila i/.java jireglednikov nadoficiala v j>. Pod k rajska in župnika Vrhovnika, da sta 25. februarja t. I. skontrirala društveno blagajno in knjige, primerjala jih z računi in prilogami ter našla vse v najpopolnejšem redu, zalo predlagata, da se društvenemu odboru in vestnemu blagajniku izreče zalivala in da absolutorij. Za uredništvo ('arniole je poročal predsednik prof. dr. Mantuani, da je obsega v |)releklem letniku ('arniole 272 strani. Na rokopisih ima uredništvo pre-oejšno zalogo, tako da jih je prav težko uvrstiti in da nekateri čakajo že po več let. Prav tako je tudi s sotrudniki. V zadnjih dveh letih se je oglasilo več pisateljev iz profesorskih krogov na vseučiliščih, in to sami od sebe. Novih in modernih znanstvenikov, ki žele priobčiti svoje razjirave v Carnioli, je vedno več, tako da je v tem oziru uredništvo lahko jtomirjeno. Nevarnost pa preti samo od tehniške strani. Ali bo dovolj papirja, da se prebije doba pomanjkanja? Ali bo mogla tiskarna zmagovati naloge, ki ji bodo stavljene? To so vprašanja, na katere sedaj ni moč odgovarjali. Upanje je, da se bo to posrečilo. Tu je omenil poročevalec še mimogrede opazk o Carnioli v časo|>isju zadnjih tednov. O leni hoče pri slučajnostih kratko poročati in prositi eventualno za kratek razgovor, ako bi se zdelo občnemu zboru priliSno. Pri slučajnostih se sprejmeta najprej dva pismena predloga blagajnika prof. dr. Sajovica, da se poviša naročnina na Carniolo j>o knjigarnah od 8 na 10 K, vse ostale publikacije naj se nekoliko jiodraže, pri nakupu naj se da udom 86n f), knjigarnam pa doslej običajnih 25 °/„ popusta in da se izplačuje od 1. zvezka Car-niole 1918 dalje sotrudnikom polni honorar plačilne lestvice, ki jo je odločil občni zbor I. 1011. vsled skrajno slabili gmonlnih razmer. Dandanes pa, ko se je tehnično delo pri enem letniku podražilo za ca. 2000 K, se ne sme jiodcenjevati duševnega dela, da bi se plačevalo celo pod določeno normo. Izplačilo polnega honorarja obremeni blagajno pri celem letniku komaj za 150— K. Konočno jo reagiral predsednik ravnatelj |>rof. dr. Mantuani na v Slovenskem Narodu, Jugoslovanu in Zvonu jiriobčene ugovore, da bi z ozirom na tun zvezKin. Izdatki. a) Plačilo tiskarni I. 1817 . . b) Povračilo fondu »Flora cam." c) Upravni in Izredni i/.dalki il) Carniola IIMS ('/,, » , 1) tisk v) Uredn. iu pisateljske nagradi f) Klišeji......... g) Fond Valvasorjeve plošče Skupaj K 7151 Si i . 5(151-50 K 7451-86 K 1500311 sedanje čase ne izhajala Carniola več v dveh jezikih, v slovenščini in nemščini, temveč izključno le v slovenskem jeziku. Predsednik je najprej povdaril, da ni Carniola dvojezična, temveč z ozirom na sklep občnega zbora 1. 1910 poliglotna. To se je takrat sklenilo, ker so celo publikacije velikih narodov poliglotne; sicer ima pa Carniola svoje sotrudnike ne le iz Kranjskega, temveč tudi od drugod, od katerih ni mogoče zahtevati, da bi pisali v slovenščini; tendenca ('arniole pa je priobčevati vse, kar se nanaša na Kranjsko deželo. Pomisliti je tudi treba, da bi, ako bi izhajala Carniola samo v slovenskem jeziku, izostale skoraj vse izmenjane publikacije, za katere nakazuje kranjski deželni odbor društvu 1200 K kot povračilo za oddajo deželnemu muzeju. Društvo mora skrbeti, da se izmenjava po možnosti razširi, ne pa skrči. Prof. dr. Grafenauer je omenil, da bi bilo treba, da se povdari značaj mnogojezičnosti, pridobiti spise tudi v drugih jezikih, tako čeških in hrvaških. Predsednik je odgovoril, da je uredništvu dobrodošel vsak spis, ki se nanaša na Kranjsko, in v vsakem jeziku. Prof. dr. Žmavc je povdarjal, da izmenjuje „Muz. društvo" svoje publikacije z nemškimi in francoskimi društvi; izvodi (/arniole se pošiljajo na Rusko, Švedsko, in celo v Ameriko. Carniola je edini naš časopis, ki gre v ves svet in ga seznanja z kulturo našega duševnega dela. Tu ima znanstvenik, hoteč pisali o Kranjski, zbrano gradivo, katero bi moral sicer iskati po tujih časopisih. V narodnem oziru nam to ni škodljivo in tudi ni pričakovati, da bi se vsled tega zmanjšalo število društvenih članov. Udeleženci so se pridružili izvajanjem govornikov. Na predlog g. spirituala Stroja so se izvolili po vzkliku v odbor: prof. .los. Breznik, višji delelnOBOdni svetnik A. K ti lovec, prof. dr. .1 Grafenau er. kanonik dr. .1. Gruden, ravnatelj prof. dr. .los. Mantuani, prof. dr. A Melik, prof. dr. N. O m e rsa, prof. dr. Gv. Sajovic, knezoškofijski kancelar V. Steska, prof. dr. .1. Žmavc in za preglednika žel. nadoficial v p. F. Podkrajšek in župnik v p. I. Vrhovnik. Dr. N. Oincr.stt. Novi udje do i. julija lQl8: Kks. grof Henrik Alterns, deželni predsednik, Ljubljana I.udovik Baje, župnik, Šent .lan/, na Dol. Ivan Dolenc, c. kr. prof.'; Dunaj. - Feliks Kun tek, duhovnik, Sinkov turn pri Vodicah. — Ivan Hafner, c. kr. poštni uadkontrolor, Ljubljana. — Mate Hafner, c. kr notar, Ljubljana. — Herman Uns, Ljubljana. — Andrej .1 a k i I, velelovarnar, Rupa-Karlovae. Dr. .los. J er i e, c. kr. profesor, Ljubljana. Franc Kos, trgovec, Ljubjana. Anion Melik, c. kr. gimn. učitelj, Ljubljana. Dr. Arnold Pernat, c. kr. sodnik, Lož. — Dr. .lanko Polec, c. kr. sveln. tajnik upr. sodnega dvora, Dunaj. — Ivan Steklasa, 0. kr. prof., Št. Rupert na Dol. — .los. Solar, župnik, l.ipoglav. Mirko Špan, zasebni uradnik, Ljubljana. — Vladimir Vrančič, asistent južne žel., Trbovlje. Fr. Vrhovec, župnik, Krka pri Stičini. t Prof. I.udovik Lcdcrhas. Ni ga več med nami, moža korenjaka, moža poštenjaka, prijetnega družabnika, ki nas je tolikokrat kratkočasil z zanimivim pripovedovanjem) tolikokrat bodril v težkih trenutkih I 12. aprila 1918. i. smo ga spremljali na zadnji poli k sv. Križu. L. Lederhas se je rodil II. avg. 1858. I« na MOti na rodovitnem Murskem polju na Spodnjem Štajerskem kot sin kovača in gostilničarja. (iimuazijske študije je dovršil v Mariboru, vseučiliške pa v (iradcu. Med poslednjimi se je udeležil kol častniški namestnik tudi bojev v llosui in Hercegovini o priliki okupaciji- Udi dežel po Avstro-l»grški. Po dovršenih vseučiliških študijah je služil v 1. 18-4.85 kot poskusni kandidat in pomožni učitelj na II. drž. gimn. v Gradcu, v začetku 1. 1885/86. pa je nastopil službo na c. kr. I. drž. gimn. v Ljubljani. Ostal je na tem zavodu ves čas do svoje vpokojitve 31./XII. 1917. Nad 30 let je deloval v naši sredini kot vesten, dober učitelj klasičnih jezikov in nemščine, kot strog sicer, a pravičen in sila dobrosrčen vzgojitelj; sam vzoren značaj, je vedno uplival v tem /mMu tudi na našo mladino. Njegove zasluge na tem polju so priznali tudi na višjih mestih in zalo mu je Njega Veličanstvo z odločitvijo z dne 7. svečana 1916. I. podelilo viteški križec Prane Josipovega reda. Prof. Ledcrhas pa je bil tudi neustrašen, trden in zvest narodnjak. Kako ga je razveselil vsak narodni pokret, s kakšnim zanimanjem je sledil vsemu našemu narodnemu življenju! Ohranil si je v tem oziru mladeniško navdušenost do zad njega. Kil je član skoro vseh narodnih društev, naročnik vseh znamenitejših slo- • venskih listov in podpirntelj vsakršnega narodnega in kulturnega podjetja med Slovenci. Tudi .Muzejsko društvo za Kranjsko" ga je ves čas štelo med svoje zveste člane. — Vrlemu možu in kreinenitemtt značaju bodi časten spomin! —c. f Anton TcrstcHJak, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani, umrl dne 17. decembra 1017. (Življenjepis sjiredej na strani 108). Razpis častnih nagrad. Slovenska Matica v Ljubljani razpisuje 5 častnih nagrad in sicer: 3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskozi umetniško delo. Obsega naj najmanj 10 tiskanih pol. 3(KK) K za izvirne, vsem zahtevani dramatske umetnosti, ustrezajoče drame, ki izpolni v gledališču en večer. 3000 K za najboljše izvirno znanstveno delo, ki poglobi in razširi spozna* vanje našega lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika, narodopisja, literature, umetnosti, geologije, favne, flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol in hodi zamišljeno kot samostojna knjiga. 1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine, iz katerekoli stroke človeškega znanja, obsegajoče najmanj 6 tiskanih pol. Prednost imajo spisi, ki se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivimi znanstvenimi problemi. 1500 K za poljudno znanstven spis, iz katerekoli stroke človeškega znanja. •Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki "bdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka Delo izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami. Če Matica ne prejme pripovednega spisa ali drame, ki bi ustrezala navedenim pogojem, dobi pa popolnoma zadovoljujoč krajši pripovedni spis, |)rvovrstno Bnodejanko ali dvodejanko, bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en Klediški večer, na primer tri enodejanke ali eno dvodejanko in ono enodejanko. Matica utegne prejeli tudi rokopise, ki bi kol konkurenčna dela ne prišli v POltev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi in vredni objave. Take s|>isc bo Matica ^Prejela In nagradila z običajnimi honorarji. Pisatelji prejmejo za častno nagrajene konkurenčne spise, tudi običajne honorarje. Svoje spise naj opremijo z gesli ali psevdonimi. Te psevdonime oziroma gesla naj zapišejo na zaprte koverte. V zaprtih kovertih naj bodo njihova prava imena. Kok za vlaganje rokopisov poteče s koncem leta 1920, ,,Muzejsko društvo za Kranjsko'1 oddaja nečlanom stare letnike po naslednjih cenah: Izvestja VII.—XVII. in Mitteilungen I,—III., X.—XIX. . po 4.50 K. Izvostja III., VI. in Mitteilungen V., VI., IX., XX. . . . po 7-50 K. Carniola n. v. L, II., IV.—VIII............po 12'- K. Nepopolni so letniki Izvestja: IV., V., XVIII. XIX. — Mitteilungen VI. (samo zgodovinski del, cena 375 K). VIII. — Carniola I., Carniola n. v. III. Posamezni zvezki teh letnikov, kakor tudi nadštevilni ostalih se oddajajo po 1 25 K, dvojni po 225 K — Sešitki I z v e s t i j XVIII. in XIX. po 2.— K, dvojni po 3*50 K ~ Carniola I (seš. III./IV.) in Carniola n. v. posamezne številke po 3*— K, dvojne po 5 50 K. Razprodani so: Izvestja 1., IX, — Mitteilungen IV., VII. — Carniola II. — Kol separatni odtisi so v zalogi po naslednjih cenah : (iratzy, Repertorlum zur 50jährigen Geschichtsschreibung Krains 1-50 K. (iratzy, Repertorlum zu Valvasors »Ehre des Herzogtums Krain«. ISO K. Dr. .los. (imden, Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformaciji......................2-— K- Viktor Sleska, Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom (umetnostno-zgodovinska študija s 13 podobami in 1 umetniško prilogo).....2'20 K. I'c nI. Seidl, Šlrokocelni los v starejši diltivijalni naplavini Ljubljanskega barja, s podobami................P so K. Dr. (Iv. Sajovic, Herpetološki zapiski za Kranjsko (popis kranjskih kač in kuščaric). S podobami................2,20 K. Dr. (Iv. Sajovic, Kranjski mehkužci. S podobami..... 2 20 K. Dr. .1. PonebSek, Naše ujede. 1. del: (I. Sove). S podobami . 5'— K. s pošto . 5-30 K. Na razpolago je tudi nekaj posebnih odtisov nekaterih zgodovinskih in pri* rodopisnih razprav. Interesentom se pošlje na zahtevo seznam. Člani In oni, ki naroče več kot 10 letnikov, dobi' primeren popust. Izdaja in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko" v Ljubljani. Tisk .1. Hlasnika uasl.