VELIKE TINTININE V TITONSKIH IN VALANGIJSKIH SKLADIH
SEVEROZAHODNE DOLENJSKE
Dragica Turnšek
Z 10 slikami med tekstom in z 1 tablo v prilogi
Kratka vsebina: Po proučevanju mikrofavne in mikroflore smo pri
geološkem kartiranju Dolenjske našli na več krajih titonske in valangijske
plasti. V titonskih apnencih se pojavlja najpogosteje apnena alga Clypeina
jiirassica Favre, poleg nje pa so zelo številne tudi velike tintinine, ki se
nadaljujejo še v spodnjo kredo (valangij). Določili in opisali smo na-
slednje vrste velikih tintinin: Tintinnopsella simplex Radoičić, Camphel-
liella viileši Radoičić, Daturellina costata Radoičić, Daturellina slovenica
n. sp., Calpionella gigantea n. sp., Metacyclina sp. in Zetella sp.
Radoičićeva je v južni Dalmaciji in Crni gori dobila velike
tintinine le v valangijskih skladih. Ker so bile v Švici najdene že v zgornji
juri, domneva, da so migrirale od severa proti jugu. Tudi v Sloveniji
(v severnih Dinaridih) se pojavijo tintinine že v plasteh, kjer je Cly peina
iurassica še zelo pogostna, to je v zgornjem malmu. Domneva R a d o i -
č i Ć e v e o migraciji je verjetna, vendar bo za končno potrditev te
domneve treba proučiti še veliko širše območje.
Uvod
V kraškem razvoju mezozoika v Sloveniji, to je v slovenskih Dina-
ridih, so bile zgornjejurske plasti najdene na velikem prostranstvu (Buser,
1962; K e r č m a r , 1962). Starost smo jim določili po mikroflori in
mikrofavni. Od spodnjekrednih skladov so bili doslej s favno dokazani
le baremski, aptski in albski skladi (P 1 e n i č a r , 1960). V spodnjem delu
krede tudi Pleničar omenja svetle apnence, vendar jih ni raziskoval,
zato iz teh plasti nismo poznali nobene favne. Mikropaleontološke raz-
iskave pa so pokazale, da so ti apnenci bogati s tintininami in pripadajo
valangij u.
Pri opisu favne in profilov sem v pričujočem članku upoštevala samo
nahajališča, ki sem jih sama kartirala, tintinine in drugi mikroorganizmi
pa so bili najdeni tudi na mnogih drugih krajih Notranjske in Primorske
(Bus er, 1962).
102
1. si. Nahajališča klipein in tintinin v severozahodni Dolenjski
Fig. 1. Find-spots of Clypeina and Tintinnina in Dolenjska (Lower Carniola)
103
Nahajališča velikih tintinin na Dolenjskem
Konkordanten prehod med juro in kredo opazujemo v naslednjih
krajih Dolenjske (l.sl.):
1.	Zahodno in jugozahodno od Račne in Cušperka na vrhovih Zajčji
hrib, Limberk in Kovačev hrib.
2.	Jugozahodno od Lučkega dola med krajema Koti in Ilova gora.
3.	Na Planskem vrhu vzhodno od dobrepoljske doline.
i^i Clypeina jurassica
J Tintinnina
2. si. Shematski profil na prehodu med jurskimi in krednimi skladi
Fig. 2. Generalized section of the transition between Jurassic
and Cretaceous strata
V vseh omenjenih krajih je razvoj zgornjejurskih skladov (2. si.) po-
doben kot na Logaški planoti (Kerčmar, 1962), le s to razliko, da so
tu oxfordski in kimmerični oolitni apnenci zelo bogati z grebensko favno
hidrozojev in koral. V zgornjem kimmeru in titonu* pa se pojavlja siv
apnenec, v katerem so le redki dolomitni vložki, medtem ko na Notranj-
skem dolomit prevladuje. V apnencu dobimo algo Clypeina jurassica, ki
jo spremljajo Clypeina jurassica minor in dr^gi redki mikroorganizmi.
Precej pogoste so tudi velike tintinine, ki se pojavijo že v razmeroma
nizkem horizontu titona; dobimo jih skoraj v vseh zbruskih, kjer so
klipeine (1. si.).
Nad titonskimi skladi leže gosti svetlo sivi apnenci valangija. V teh
plasteh alge Clypeina jurassica ni več, dobimo pa tintinine, ki jih
spremlja alga Salpingoporella annulata, druga favna pa je zelo redka.
Valangijsko starost določajo tem apnencem velike tintinine, ki imajo
majhno vertikalno razširjenost in so zato važni vodilni fosili (R a -
doičič, 1962).
* Naziv titon uporabljamo namesto portlanda (zg. malm).
104
turnSek, geologija 8
I. TABLA — PLATE L
Vse fotografije so negativi. Pov. 12 X
Ali photographies are negatives. Enlarged 12 X
1.	si. Calpionella gigantea n. sp., zbriisek 1241/61
2.	si. Daiurellina costata Radoičić, zbrusek 1187 61
3.	si. DaturelUna slovenica n. p., zbrusek 1187, 61a
4.	si. Campbelliella mileši Radoičić, zbrusek 1147/61 b
5.	si. DaturelUna costata Radoičić, zbrusek 1187, 61b
6. si. Tintinnopsella simplex Radoičić, zbrusek 1241/61
7. si. Zetella sp., zbrusek 1162, 61
8. si. Apnenec z algo Clypeina jurassica in velikimi tintininami. Pov. 6 X.
Limestone with Clypeina jurassica and large Tintinnina. Enlarged 6 X
Paleontološki opis
V Crni gori in Dalmaciji je Radoičićeva odkrila bogata najdišča
velikih tintinin, V svoji zanimivi doktorski disertaciji in drugih manjših
člankih je prvič v literaturi opisala več novih vrst in celo rodov te
zanimive fosilne skupine migetalkarjev (Cilliata).
3. si. Lorika
Fig. 3. Lorica
Tintinine v Dinaridih so izredno velike in odstopajo od svojih doslej
znanih vrstnic. Kakor vemo iz literature, so bile znane le tintinine v veli-
kosti največ okrog 300 mikronov. Velike tintinine pa dosežejo velikost
tudi do 3 mm. Radoičićeva jih je imenovala »aberantne tintinine«,
prof. H a d ž i pa take pojave izredne velikosti imenuje gigantizem
(obratno od nanizma, kjer se pojavijo izredno majhni individui). Pravi, da
gre pri tem pojavu za dedne spremembe v obliki mutacij in za sodelo-
vanje selekcije (H a d ž i, 1961, 59).
Sistematično proučevanje tintinin sloni na obliki lorike, to je apnene
hišice, podobne zvonu ali čaši, v kateri je živel enoceličar.
Tintinnina
Tintinnopsella simplex Radoičić
4. si. in I. tab. 6. si.
1962 T. simplex Rad. — Radoičić, p. 29, si. 14, Tab. I. si. 7.
Podolgovata zvončasta lorika, aboralni del je okrogel in zaprt.
Ovratnik je postavljen poševno na loriko.
Dimenzije: dolžina lorike 2,08 mm,
premer ovratnika 2,43 mm,
premer oralne odprtine 1,34 mm.
Naš primerek kaže podobnost z vrsto T. simplex Radoičić, tej pa je
precej podobna tudi vrsta T. cyttarocyloides Radoičić. Mogoče gre samo
za eno vrsto z nekoliko spremenjenim ovratnikom. Pri nas je bila
T. simplex najdena v zgornjetitonskih in valangij skih plasteh.
105
Campbelliella mileši Radoičić
5. si. in I. tab. 4. si.
1959 C. mileši Rad. — Radoičić, p. 80, Tab. II, si. 1, 3.
1962 C. mileši Rad. — Radoičić, p. 40, si. 23—24, Tab. III. si. 1—3.
4. si. — Fig. 4.
Tintinopsella simplex
Radoičić
5. si. — Fig. 5.
Campbelliella
mileši Radoičić
Osrednji del lorike je cilindričen. Aboralni del je malenkostno raz-
širjen in odprt. Oralna cona lorike je zelo široka in se v blagem loku
6. si. — Fig. 6
DaturelUna costata
Radoičić
7. si. — Fig. 7. DaturelUna
slovenica n. sp.
odpira navzven. Opazujemo pojav reduplikacije. V naših primerkih smo
dobili največ 4 zaporedne generacije. Ta tintinina je od vseh najbolj raz-
širjena. Našli smo jo v zgornjem titonu in valangiju.
106
Daturellina costata Radoičić
6. si. in I. tab. 2. in 5. si.
1962 D. costata Rad. — Radoičić, p. 49—50, si. 28—29, Tab. IV. si. 5—6.
Lorika je cilindrična in odprta na obeh straneh. V oralnem delu se
nekoliko razširi. Ovratnik je zelo oster in obrnjen navzgor. Opazujemo
pojav reduplikacije.
Dimenzije: dolžina lorike 1,98 mm 2,08 mm
aboralni premer 0,58 mm —
oralni premer 1,12 mm 1,72 mm
premer ovratnika 1,47 mm 1,76 mm
Tudi ta tintinina je zelo pogostna in je bila najdena v zgornjetiton-
skih in sipodnjevalangijskih skladih.
Daturellina slovenica n. sp.
7.	si. in L tab. 3. si.
Holotip:	zbr. št. 1187/61 a.
Derivatio nominis:	prvič najdena v Sloveniji.
Lokaliteta:	Stari grad, jugozahodno od Račne.
Horizont:	zgornji titon.
Lorika ima obliko široko odprtega zvona in je na obeh straneh odprta.
Nad aboralnim delom se začne čaša počasi razširjati. V oralnem delu se
stene tako razširijo, da se nagnejo skoraj vodoravno. Zato je premer
ovratnika skoraj štirikrat večji kot premer aboralnega dela. Ovratnik je
zelo koničast in na skrajnem vrhu zavihan navznoter. Stena lorike je
precej tanka.
Dimenzije: dolžina lorike 1,98 mm,
aboralni premer 0,58 mm,
oralni premer 1,28 mm,
premer ovratnika 2,18 mm.
Novo opisana vrsta se najbolj približuje vrsti D, costata Radoičić.
Razlikuje pa se od nje po večji širini oralnega in ovratnikovega dela
lorike in po ovratniku, ki je zavihan navznoter. Tudi stene so tanj še kot
pri vrsti D. costata.
Calpionella gigantea n. sp.
8.	si. in L tab. 1. si.
Holotip:	zbrusek št. 1241/61.
Derivatio nominis:	je zelo velika.
Lokaliteta:	Zajčji hrib, zahodno od Račne.
Stratigrafski horizont: valangij.
Ovalna lorika je najširša v oralnem oziroma suboralnem delu.
Ovratnik je ožji in nekoliko vbočen. Na zunanji strani ima več majhnih
brazd. Aboralni del lorike je okrogel in širok.
107
Dimenzije: dolžina lorike 2,72 mm,
najširši premer lorike 2,21 mm,
premer ovratnika 1,98 mm.
Po obliki lorike je naš primerek zelo podoben vrsti Calpionella
alpina Lorenz, ki je bila prvič najdena na Majorki v plasteh titona.
8. si. — Fig. 8. Calpionella
gigantea n. sp.
Loči pa se od nje po velikosti in po ovratniku, ki je pri novi vrsti
konkavno vbočen in ima na zunanji strani brazde. Pri vrsti C. alpina pa
je ovratnik raven in postavljen navpično na loriko.
Metacyclina sp.
9. si.
9. si. — Fig. 9.
Metacyclina sp.
10. si. — Fig. 10.
Zetella sp.
Lorika je ovalna, v oralni coni je močno zožena. Ovratnik je tanek
in koničast. Aboralni del je okrogel in širok. Po obliki lorike ustreza naš
primerek rodu Metacyclina, vendar ni podobna nobeni doslej znani vrsti.
108
Zaradi slabe ohranjenosti materiala nove vrste ni mogoče opisati. Najbolj
se še približuje vrsti Metacyclina glandiformis Radoičić, le mnogo manjša
je od nje. Pojavlja se v spodnjevalangijskih plasteh.
Zetella sp.
10. si. in I. tab. 7. si.
Dobro je ohranjen le aboralni del lorike in kaudalni podaljšek, ki se
na spodnjem koncu razširi kakor pri vrstah rodu Zetella Radoičić. Zani-
miva je tudi konkavna oblika lorike, ki pri dosedanjih vrstah še ni bila
omenjena. Lorika je najširša v suboralnem delu. Oralni del se zoži in je
približno enako širok kot aboralni del. Zaradi edinega primerka in le
delne ohranitve lorike nove vrste ni mogoče opisati. Primerek je bil
najden v valangijskem apnencu.
Meja med juro in kredo
Radoičićeva je v Crni gori in Dalmaciji postavila začetek
kredne dobe v zvezo s pojavom velikih tintinin. Tudi v Istri pri Rovinju,
kjer je dobila velike tintinine skupaj z algo Clypeina jurassica, je to
združbo uvrstila v »infravalangij«. Ker pa so bile velike tintinine v Švici
najdene že v zgornji juri, domneva, da so migrirale od severa proti jugu.
(Radoičić, 1962)
Vprašamo se, kje naj postavimo mejo med juro in kredo v naših
dolenjskih nahajališčih? Velike tintinine dobimo v skladih, kjer je
Clypeina jurassica še najbolj pogostna. Za to algo pa je večina strokov-
njakov mnenja, da je njen največji razmah v zgornji juri (v titonu ozi-
roma portlandu). Torej se tudi prve tintinine pojavijo že v zgornji juri.
Pojav neke nove favne je vsekakor pomemben, vendar menim, da je
za stratigrafijo alga Clypeina jurassica važnejša kot tintinine. C. jurassica
je namreč zelo razširjena apnena alga. Najdena je bila v zgornjejurskih
plasteh v Svici, Franciji, Italiji, Španiji in v mnogih drugih krajih. Po-
znajo jo tudi v raznih azijskih nahajališčih. Velike tintinine pa so bile
doslej najdene le v Jugoslaviji in Švici. V švicarskih nahajališčih jih je
C a r o z z i opisal kot pteropoda Vaginella striata n. sp., v resnici pa so
zaradi svoje radialne strukture nedvomno velike tintinine in ne ptero-
podi (Radoičić, 1962, 14 do 17). Te švicarske oblike so najdene
v skladih portlanda in v morskih interkalacijah purbecka (C a r o z z i,
1954).
Vemo, da so tudi majhne tintinine znane že v jurskih plasteh. Ne-
katere vrste se pojavljajo celo samo v titonu. V Abruzzih v Italiji sta
Raffi in Forti (1959, 11, 13, 18) dobila v zgornji juri (Tithonian)
algo Clypeina jurassica in tintinino Calpionella alpina.
Tudi M a y n C (1938) opisuje mejne plasti med juro in kredo v Švici
(Titliskette). V zgornji juri omenja algo C. jurassica in kalpionele.
Za določitev meje med juro in kredo v dolenjskih nahajališčih sem
upoštevala pojav alge Clypeina jurassica in postavljam mejo tam, kjer ta
109
alga povečini izumre. Lahko se je kak osebek ohranil še v spodnji kredi,
toda taki primerki so redki in osamljeni. Tudi sedimentaci j a se je po
koncu klipein nekoliko spremenila. Sive apnence zgornje jure z vložki
zrnatega dolomita so zamenjali svetlo sivi gosti, skladoviti apnenci v spod-
nji kredi.
Domneva Radoičićeve, da so velike tintinine migrirale od
severa proti jugu, je verjetna, vendar bo za končno potrditev te domneve
treba dobiti podatke o velikih tintininah še iz drugih krajev, zlasti iz
vmesnega območja med Švico in Slovenijo.
LARGE TINTINN4NA IN THE TITHONIAN AND VALANGINIAN
STRATA FROM NORTH WESTERN DOLENJSKA
On a basis of micropalaeontological findings on many places of Do-
lenjska (Lower Carniola) Tithonian and Valanginian strata were discov-
ered. In the Upper Malmian beds the calcareous algae Clypeina jurassica
Favre most often appears. In the upper part of these strata besides algae
the Large Tintinnina occur, that also continue in the Lower Cretaceous
(Valanginian).
The beginning of Cretaceous period of Crna gora and Dalmacija was
connected by Radoičić with the appearance of Large Tintinnina. These
fossils have also been found in Switzerland in the Upper Jurassic beds,
Radoičić presumed, that they moved from the northwest towards
the southeast (Radoičić, 1962).
In our findings the appearance of Clypeina jurassica was taken into
consideration to determine the boundary between the Jurassic and the
Cretaceous. It was made there, where this algae become extinct. Large
Tintinnina already occur in the strata, where Clypeina jurassica is still
very often found. Therefore they were ranged besides into Valanginian
also into the Upper Tithonian. The presumption of Radoičić, that
the Large Tintinnina moved, is possible, but before a final decision is
reached it is necessary to examine the whole region between Switzerland
and Dinarids, and between the North and South Dinarids.
In the Upper Tithonian and Valanginian strata in north western
Dolenjska the following species of Large Tintinnina were found: Camphel-
liella mileši Radoičić, Daturellina costata Radoičić, Daturellina
slovenica n. sp., Calpionella gigantea n. sp., Metacyclina sp., and Zetella sp.
Daturellina slovenica n. sp.
Fig. 7., PI. 1. fig. 3
The lorica has a shape of a wide bell open on both sides. Above
aboral region a cup slowly begins to extend. In the oral region the walls
are so extended that they are nearly horizontaly bent. Therefore the
diameter of collar is four times bigger than the diameter of aboral
region. Collar is very pointed and on the uppermost top turned inwards.
The wall of lorica is rather thin. Dimensions: the length of lorica 1,98 mm,
110
aboral diameter 0,58 mm, oral diameter 1,28 mm, diameter of collar
2,18 mm.
The newly described species more nearly approaches the species of
D. costata Radoičić. It is distinguished from the latter by a widening
of oral and collar region of lorica and by collar, which is turned invards.
The walls are also thiner than of the species D, costata.
Calpionella gigantea n. sp.
Fig. 8., PI. 1. fig. 1
Oval lorica is the broadest in oral and suboral region. Collar is
more narrow and a little concave. On the outside it has some small
grooves. Aboral region of lorica is round and wide. Dimensions: length
of lorica 2,72 mm, the widest diameter of lorica 2,21 mm, diameter of
collar 1,98 mm.
Our specimen is very similar to the species of Calpionella alpina.
They are different in size and in collar, which is on the new species
concave bent and has on the outside some grooves. Collar of C. alpina
is plein and vertically placed on lorica.
LITERATURA
В u s e r, S., 19G2, Razvoj jurskih slojev v slovenskem Dinarskem go-
rovju. Repoït 5. Meeting Geol. Yugoslavia, 163—167, Beograd.
Campbell, A. S., 1954, Tintinnina in : Moore R. C. Treatise on Inver-
tebrate Paleontology. Part D, Protista 3, D 166—D 180, Kansas.
C a rozzi, A., 1954, L'organisme »C« J. Favre (1927) est une Vaginella
portlandienne. Archives des Sciences, Vol. 7/2, 107—III, Genève.
Ferasin, F. — Rigato G., 1957, Studi sui Tintinnidi fossUi delle
Prealpi Venete. Mem. Accad. Patavina di SS. LL. AA. CI. Se. Mat. Nat. 69,
1956—57, 3—27, T. I.—II, Padova.
Hadži, J., 1961, Problemi drobnosti (nanizma) in velikanstva (gigan-
tizma) V živalstvu. Razprave SAZU, Cl. IV. 6, 51—270, Ljubljana.
K ere m ar. D., 1962, Prve najdbe zgornjejurskih apnenih alg v SIch
veniji. Geologija, 7, 9—24, T. I—IV, Ljubljana.
Matthes, H. W., 1956, Einführung in die Mikropaläontologie. Calpionel-
liden, pp. 184—187, Leipzig.
M a y n c, W., 1938, Die Grenzschichten von Jura und Kreide in der
Titliskette. Eclogae Geol. Helv. 31, 21—70, Basel.
Müller, A. H., 1958, Lehrbuch der Paläozoologie, 2/1, Proto^zoa, III. KL,
Ciliata, 93—94, Jena.
Pleničar, M., 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem
Primorskem in Notranjskem. Geologija, 6, 22—145, Ljubljana.
Pokorny, V., 1958, Grundzüge der zoologischen Mikropaläontologie,
7. Kapitel: Tintinnina, pp. 430—442, Berlin.
Radoičić-Brstina R., 1957, O nalasku fosilnih tintinida u Dina-
ridima. Zapisnici srp. geol. društva za 1955, 179—181, Beograd.
Radoičić, R., 1959, Krupe tintinine CampbelUella nov, gen, i Datu-
rellina nov. gen. Vesnik Zavoda za geol. geofiz. istr. NR Srbije, 17, 79—86,
T.I—II, Beograd.
Radoičić, R., 1962, Paleoekologija i biostratigrafija aberantnih tin-
tinina Jugoslavije, Beograd (Doktorska disertacija, rokopis).
Raffi, G., — Forti A., 1959, Micropaleontologi cal and Stratigraphical
Investigations in »Montagna del Morrone« (Abruzzi — Italy). Revue de Micro-
paléontologie, 2. Anné, N. 1, 8—20, Paris.
12