Utrinek
Z im a   V r š čaj
Glej, zvezda se je utrgala,
bleščeča  se  sprožila,
v nebo je vžgala zlato sled,
v srce je vžgala upanje,
pregnala bolečino
in — padla v nedogled.
Neznan, oddaljen hrup
premotil je tišino,
razblinil  je  moj  up,
povrnil bolečino.
In čudno, čudno da le ni
ustavil zvezdam njih poti.
332