JL IT TJToJ7eJH AI-RIl, 1980 — št. 8 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXI. TA ŠTEVILKA JE POSVEČENA 4. ZVEZNEMU TEKMOVANJU PREDIC z----------------------------------\ TRADICIONALNO TEKMOVANJE PREDIC JUGOSLAVIJE Na pobudo delovnega kolektiva KRUŠIK, proizvajalca predilnih strojev iz Valjeva, so se pred štirimi leti prvikrat zbrale predice iz vse Jugoslavije, v Bombažni predilnici Klanjec, in se pomerile v spret-nosti predenja. Od tedaj sta bili še tekmovanji v Ajdovščini in Dakovici. Četrtič je organizacijo tekmovanja prevzela naša tovarna, ki ima v proizvodnem procesu največ predilnih strojev iz firme Krušik in ki je po starostnem stažu ena najstarejših Predilnic v Jugoslaviji, saj bo drugo leto praznovala 95.jubilej. tekmovalni rezultati tudi vzpodbuda za doseganje optimalnih rezultatov v posameznih predilnicah v Jugoslaviji. Kot sem omenil, ni edini pomen takšnih tekmovanj le tekmovalni duh, sposobnost in končni rezultat, temveč želimo s takšnimi tekmovanji zbližati delavke iz vseh predilnic Jugoslavije, izmenjati izkušnje, vzpostaviti nova prijateljstva, spoznavati našo domovino, njene lepote, navade, običaje in kulturne vrednote. Dosedanja tekmovanja, in letošnje v naši predilnici, so imela in ima več razsežnosti. Poleg tekmo-valnega značaja, na katerem se ekipe in posamezni-?e bojujejo na delovnem mestu — za predilnim strohni — za najboljše rezultate, to pomeni za največjo delovno produktivnost, ki jo lahko primerjamo v sPosobnostih posameznih ekip in predic, so ti Vse to pa utrjuje in kali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki sta temelj v razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Vsem ekipam in udeleženkam iz vse Jugoslavije želim veliko uspehov v tekmovanju, kakor tudi dobro počutje v naši Litiji. C lavni direktor (Jože Mirtič) Predilnica Litija med najstarejšimi v državi Litija je bila primeren kraj za ustanovitev tekstilne tovarne. Pobudnika sta bila Julius Schwarz iz Trsta in Evgen Zublin iz Manchestra. Južna železnica je omogočala za tedanje čase najcenejše kopenske prometne zveze za dovoz bombaža in odvoz preje. Bližnji zasavski rudniki so nudili dovolj premoga za energetski sistem predilnice. Zemljiški odnosi niso predstavljali posebnih, nepremagljivih težav. Podnebje je bilo sorazmerno ugodno, cenena delovna sila pri roki. Skratka: izpoljeni so bili vsi predpogoji, ki so privlačevali tuj kapital, da je izvršil potrebne investicije. Do podpisa za ustanovitev družbe je prišlo 29. aprila 1866. v trgovski register na sodišču v Ljubljani je bila vpisana 24. aprila istega leta. V začetku 1892. leta je bilo zaposlenih 145 delavcev, od tega 80 otrok mlajših od 16 let. Delali so 12 ur dnevno z enournim opoldanskim odmorom, ki ni bil plačan. Po 10 letih, ko je hila proizvodnja v polnem teku, je tovarna delala z velikim dobičkom. V letih 1889 do 1896 so zvišali vretena na 20 312 in dodali še tkalnico z 80 tkalskimi stroji. Število delavcev se je dvignilo nad 400. 12. februarja 1909 je tržaško sodišče izreklo nad podjetjem prisilno upravo, ker so presegli delniški kapital. Litijsko podjetje je prevzela firma Ritter, Rittmaver et Co„ ki je imela še tkalnico v Gorici. Tedaj so tkalnico prestavili iz Litije v Gorico, v Litiji pa povečali število vreten za 10.000. Nova družba je litijsko predilnico modernizirala. Zgradila je tudi delavske hiše. Sledilo je lastništvo koncertna »Mautner A. G.«. Dunaj, ki se je leta 1923. spričo takratne formalne nacionalizacije tujih podjetij v preda-prilski Jugoslaviji spremenilo po imenu »Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d.« na Dunaju. Med prvo svetovno vojno predilnica v Litiji ni obratovala. Z ustanovitvijo kraljevine SHS so za Mautnerjev obrat v Litiji nastopile zelo ugodne razmere. Nagli razvoj tekstilne industrije z vsemi značilnostmi takratne polko-lonialne odvisnosti od inozemskega kapitala, je pospešil proizvodnjo mikane preje bombažnega tipa. Tako je bila v litijski predilnici vpeljana leta 1924. še popoldanska izmena. Leta 1922. so začeli graditi večjo delavsko naselje »Na Stavbah« z 90 družinskimi stanovanji in dekliški dom z okoli 100 ležišči. Delavčeve »blaginje« v Litiji je bilo kmalu konec. Svetovna kapitalistična kriza 1930. leta je dosegla tudi Predilnico. Zmanjšali so obratovanje na eno izmeno, izvršili so veliko redukcijo delovne sile, del te so upokojili. Za to dobo je značilno, da je bilo sindikalno udejstvovanje v tovarni v splošnem malo razgibano. Vrhnja plast — zlasti tujerodci s svojimi ne- posrednimi pomočniki — je znala z relativno boljšimi plačami, katerih kupno moč je povečevala kmečka okolica s svojimi pridelki in ki so v številnih primerih predstavljale dopolnilni dohodek pretežno kmečkega prebivalstva, in drugimi ukrepi omejevati pojave nezadovoljstva. Meščanske stranke so skozi svoje prirepnike v tako imenovanih svobodnih sindikalnih organizacijah — posebno pa v režimskih tvorbah — prav tako skrbele, da je ostala revolucionarnost litijskega predilca po obsegu in intenzivnosti omejena, oziroma da je bil že najrahlejši izbruh pravočasno zatrt. Vojaški vdor nacizma v našo deželo je seveda vjrlival tudi na predilnico. V tehnološkem pogledu je pomenil najprej delno nadaljevanje povečav in modernizacije in prešel na zadovoljevanje neposrednejših potreb okupatorjeve vojaške zmogljivosti. Kmalu je odpadel bombaž in so predelovali le fiemško in italijansko stanično vlakno. V' tem času so se pričele čutiti tudi posledice narodnoosvobodilne borbe pod vodstvom K P. Odpor zoper okupatorjev teror in raznarodovalni pritisk je rasel. Vodstvo tovarne ni moglo več obvladati položaja, posebno še, ko je moralo skrčiti obratovanje na eno izmeno, tako da je bilo konec tudi navideznih dobrot za manj zavedne ljudi v tovarni. Patriotska in razredna zavednost enih je potegnila za seboj marsikaterega omahljivca in mračneža. Okupatorjevi oprodi so bili vedno bolj osamljeni. Povsod je bilo čutiti odpor. Po osvoboditvi obratovanja ni bilo možno takoj obnoviti. V skladišču je bilo sicer še okoli 95 ton staničnega vlakna, vendar je bilo treba izvršiti vsaj najnujnejša popravila, da hi bile odstranjene posledice vojnega stanja. Najnujnejše je bilo kmalu izvršeno (najprej vsaj začasno, nato še za daljšo dobo). Dne 13.6.1945 je predilnica začela obratovati s 13.272 vreteni v eni izmeni. S popravili so med tem nadaljevali, da bi usposobili še ostala vretena. Hkrati je bilo treba poskrbeti za novo delovno silo — za tehnično osebje in predice. Tako je zmogljivost postopoma rastla. Ves ta čas in tudi kasneje je moral delovni kolektiv premagovati številne ovire. Med te je spadalo najprej pomanjkanje primernega premogovega zdroba, pomanjkanje pogonskih vrvi in aprila 1946 okvara na turbini. Kljub temu je produktivnost naraščala in je dnevna produkcija 10.2.1946 dosegla že 10.200 kg. Dne 27.5.1946 je pričelo obratovanje v treh izmenah. Od 1.3.1946 dalje je bila prejšnja urna plača postopoma zamenjana z delom po normah (najprej kot akord ali s premijskimi podatki). Ze svojčas začeta modernizacija tovarne, zlasti pa razne povečave in predelave so povzročile nesmotrno razmestitev strojev. Tehnološki proces ni potekal po sodobnih načelih. kar je bilo tembolj pereče spričo etažne gradnje glavne stavbe. Zato se je 1947. leta pričela gradnja nove predpre-dilnice. Tovarna je v svojih štiri-indevetdesetih letih obstoja skoraj osemdeset let predelovala izključno bombaž, samo občasno in delno tudi viskozna vlakna bombažnega tipa, ko je primanjkovalo bombaža, predvsem po izbruhu druge svetovne vojne. Sicer pa se predelava tega vlakna v litijski predilnici ni uveljavila. Uvajanje sintetike v svetu in možnost uvoza teh surovin, sta pospešila prizadevanja, da se tudi Predilnica Litija priključi predelovalcem sintetičnih vlaken. Začetki so bili zelo skromni, saj je hila v začetku predelava na tako zastarelih strojih zelo težka. Predelovanje prvih količin sintetike se je začelo leta 1962., vendar samo surove, ker strojni park ni dovoljeval mešanja oziroma predelavo barvastih vlaken. Z montažo nove čistilnice v letu 1961 se je sprostilo nekaj strojev, ki so bili predelani in razvrščeni v novo rahljalnico sintetičnih vlaken. Kljub velikim težavam, ki so se pojavljale v vsej proizvodnji sintetike, so izkušnje delovnega kolektiva predilnice iz leta v leto naraščale in se večale. Največji porast predelave sintetične preje je predilnica zaznamovala v letu 1970 in 1975, ko se je proizvodnja dvignila od 1152 ton na 2512 ton preje letno. Proizvodne kapacitete predilnice merimo z vreteni, ker so izhodiščni faktor, od katerega je odvisen obseg proizvodnje. Od osvoboditve pa do leta 1960 je bilo v obratu predilnice montiranih 28.120 vreten, medtem ko je hila sukal-nica z 2.352 vreteni majhen, zastarel obrat. Instaliranih vreten za previjanje preje pa je bilo 140. Ker je bilo podjetje staro, stroji pa izrabljeni, smo raz- položljiva sredstva za investicije rabili za rekonstrukcijo predilnih strojev in predhodnih faz (čistilnice, predpre-dilnice). Prvo povečanje števila vreten je bilo leta 1962, ko je podjetje pri firmi KRUŠIK kupilo 10 novih predilnih strojev. Predilnica je štela 28.977 vreten, nato pa smo s postopnimi rekonstrukcijami dosegli, da je leta 1973 v predilnici že obratoval del predilnih strojev KRUŠIK in zato smo zvišali vretenske kapacitete na 54.052. Ko so ti stroji obratovali s polno zmogljivostjo, so kapacitete predilnice narasle na 54.988 vreten. V sukalnici smo montirali še nove kapacitete, stare pa so delale z večjo zmogljivostjo. V letu 1974 je obratovalo v sukalnici že 2.424 vreten. Do prelomnice pa je prišlo v previjalnici. V obratovanje smo dali 640 avtomatskih vreten. Novi moderni avtomatski previjalni stroji so dvignili proizvodno zmogljivost te enote. V srednjeročnem obdobju 1976—80 smo zgradili moderno predmešalnico sintetičnih vlaken, s priročnim skladiščem v katerega pa bomo montirali dva sukalna stroja za efektne sukance. Zmogljivost pred-mešalnice je zadostna tudi 7.8 zahtevnejše mešanje. Poleg tega smo vložili velik1’ sredstev tudi v modernizacij0 tehnološkega procesa v posameznih oddelkih. — Dodatni stroji v čistilu' liniji za predelavo bombaža — Zamenjani dovajalni s1' stemi na delu mikalnikov — Postavitev novih mikalnikov Hergeth za predelav<’ sintetike — Nova česalnica (zamenjana) in nova čistilnica 7.8 česano prejo — Zamenjani predilski stroji Krušik in postavitev nov'*1 PS z avtomatskim snemom .. — Postavitev O E prediln'1’ strojev — Postavitev novih stroje' za efektne sukance S temi izboljšavami boru0 dosegli boljšo kvaliteto pro'ž' vodov, večjo produktivnost P‘ tudi večji asortiment. Letos smo v mesecu januarju sprejeli smernice za izdelavo plana za naslednje srednjeročno obdobje — 1981-;“'' Višji dohodek borno ustvaril' donosnejšim asortimente'0' večjo produktivnostjo dela ' zmanjšanjem vseh vrst str° škov na enoto proizvoda. ‘‘ sedaj posvečamo vso skr izvajanju stabilizacijske!? programa. Te in druge naloge so stam skrb naših delavcev, saj ven'^ da borno le na ta način ■ uspešneje poslovali. SODELOVALO BO OSEMNAJST EKIP Na zveznem tekmovanju predic v predilnici Litija nas bodo zastopale :■ . ■ ^ani Tomažič a Balant Za tekmovanje predic Jugoslavije v hitrosti vezanju pretrgov niti, je do 22. 4. 1980 prijavilo svoje štiričlanske tekmovalne ekipe osemnajst delovnih organizacij. Poleg naših tekmovalk, ki jih predstavljamo posebej, tekmujejo tekmovalke še iz naslednjih jugoslovanskih predilnic: 1. Tekstilni kombinat Zagreb — tvornica pamučne i sintetičke prede, Klanjec; 2. Tekstilni kombinat, Zagreb — tvornica pamučne i sintetičke prede, Zagreb; 3. Pamučna industrija, Duga Resa; 4. Pamučna predionica, Glina; 5. Predionica i tvornica konca »Dalmatinka«, Sinj, 6. »Kombiteks«, Bihač; 7. Industrija pamučnog prediva »Topličanka«, Prokuplje; 8. Pamučni kombinat »Emin Duraku«, Djako-vica; 9. Tekstilni kombinat »Raška«, Novi Pazar; 10. Pamučna industrija »Makedonka«, Štip; 11. Mariborska tekstilna tovarna, Maribor — Tabor; 12. Mariborska tekstilna tovarna, Maribor — Melje; 13. Tekstilindus, Kranj; 14. Gorenjska predilnica, Škofja Loka; 15. Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič; 16. Tekstilna tovarna, Pebold; 17. Tekstina, Ajdovščina; 18. Predilnica Litija v Litiji. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal. Prve tri ekipe in prve tri najboljše predi-ce bodo dobile pokal v trajno last. Pokal prejme tudi najmlajša in najstarejša ekipa. Marija Bračič. Pregled dosedanjih tekmovanj predic Jugoslavije, v hitrostnem vezanju pretrgov na PPS Tekmovanje predic se je organiziralo že večkrat in to v različnih oblikah. Ideja za organizacijo tekmovanja o hitrostnem vezanju pretrgov, se je rodila ob obisku predic iz Klanjca v predilnici Glina. Oh tej priliki so se predice med seboj pomerile, katere so hitrejše v vezanju pretrgov, ter dogovorile, da oh vrnitvi obiska v Klanjcu organizirajo tekmovanje in k sodelovanju povabijo še predice iz ostalih predilnic Jugoslavije, ter tako organizirajo prvo zvezno tekmovanje predic. katerega se je udeležilo dvanajst ekip iz različnih predilnic Jugoslavije. Izdelana so bila pravila tekmovanja. Ta so se z vsakoletnim nadaljnjim organiziranjem dopolnjevala do sedanje oblike in po teh bodo tudi letos tekmovale v predilnici Litija, na četrtem zveznem tekmovanju. Pri organizaciji tekmovanja se ne stremi za tem. da bi se izpostavljal samo tekmovalni duh. pač pa je prvi cilj v tem, da se krepi prijateljstvo med delavci, da se zbližujejo in goji enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Hkrati se izkušnje, spretnost, metode in organizacija dela. katera se med tekmovanjem vidi in pridobi, koristno prenese v matično delovno organizacijo, na delovna mesta, s ciljem izboljšanja dela. kot tudi dviga produktivnosti. Na tekmovanju v Klanjcu je bilo dogovorjeno, da organizacijo nadaljnjih tekmovanj prevzema vsako leto predilnica iz druge republike. Naslednje leto je kot organizator drugega zveznega tekmovanja predic bila Tekstina iz Ajdovščine, katera je v tem letu praznovala svojo 150-letnico obstoja. To tekmovanje je bilo organizirano 22. in 23. 9. 1978. Na njem je sodelovalo 21 ekip in se je številčnost v primerjavi s prvim tekmovanjem podvojila. Tretje tekmovanje je bilo poverjeno Tekstilnemu kombinatu Emin Duraku iz Djakovice. Sodelovalo je 18 ekip. Ekipni zmagovalec na dosedanjih tekmovanjih je ekipa iz predilnice Glina. Predilnica Litija je v letošnjem letu organizator četrtega zveznega tekmovanja, za katerega je do sedaj prijavljenih 18 ekip. Tekmovanja potekajo pod pokroviteljstvom tovarne Krušik iz Valjeva, kot proizvajalcem PPS strojev, oh katerih ho tekmovanje potekalo. M. S. ( V PRAVILA TEKMOVANJA PREDIC V HITROSTI POVEZOVANJA NITI <------------------------------> 1. tekmovanje predic v hitrosti vezanja niti se odvija na strojih tip 317, s 328. vreteni, znamke Krušik. 2. Predilni stroji bodo založeni z bombažno prejo Nm 50 1. Obrati vreten bodo približno 11.000 minuto, osnova. Na strojih bodo trde kartonske cevke. Pogoji pri vseh strojih morajo biti enaki. 3. Ob vsakem stroju tekmujeta dve tekmovalki iz različnih predilnic, sosednji stroj pa mora biti izključen, tako da ne ovira tekmovalk. 4. Tekmovale bodo na osmih strojih. 5. Tekmovalke so oblečene v svoje delovne obleke. 6. Vrstni red tekmovalk in tekmovalnih mest se določi z žrebom, dan pred tekmovanjem. 7. Vsako ekipo sestavljajo 4 tekmovalke in ena rezerva. 8. Vsaka tekmovalka nosi tekmovalno številko, in po možnosti naziv svoje delovne organizacije. 9. Vsaki tekmovalki merijo posamezni čas vezanja 100 niti, in ga vpisuje v obrazec posamezne ekipe, za katero tekmuje. 10. Za skupno uvrstitev se upoštevajo vsi posamezni in ekipni časi. 11. Način vezanja niti je poljuben. 12. Vsaka tekmovalka si sama potrga 100 niti pred začetkom merjenja časa. 13. Smer gibanja tekmovalke je poljuben. 14. Casomerilci vključijo ure na znak glavnega sodnika. 15. Glavni sodnik označuje začetek merjenja časa s svetlobnim signalom. 16. Casomerilci se gibljejo za tekmovalko in prinesejo zaustavljene ure k mizi glavnega sodnika, da odčita doseženi čas. 17. Glavni sodnik premakne ure na začetni položaj in izroči ure časomerilcem za nadaljevanje tekmovanja. 18. Tekmovanje se odvija na ko psih — 10 cm ± 1 cm. Ko višina tem pogojem ne odgovarja več, je potrebno kopse zamenjati. 19. Časomerilec dovoli tekmovalki nadaljne vezanje niti, če v treh poskusih ne uspe povezati prejšnje. 20. Tekmovalka, ki se po opozorilu ne vrne na povezovanje sosednje pretrgane niti, dobi 10 sekund kazni za skupni čas. To kazen sporoči časomerilec ob prisotnosti tekmovalke pri glavnem sodniku. 21. Casomerilci ne morejo merili časa tekmovalkam iz svoje delovne organizacije. 22. Glavni sodnik imenuje pomožnega iz delovne organizacije, kjer je tekmovanje, kontrolorja časo- merilcev pa odredijo pri žrebanju tekmovalnih številk, izmed vodij ekip. 23. Casomerilci imajo številke tekmovalnih mest. 24. Za vse spore so pri- stojni: glavni sodnik, pomočnik glavnega sodnika in kontrolor časomerilec v. Njihove odločitve so dokončne. 25. Ob zamenjavi kopsov je potrebno vse kopse povezati in šele nato potrgati prejo (tč. 12). 26. Če je na vretenu navito predpreja na cilinder, valjček, če manjka predpreja ali trave le r, mora predica opraviti vse gibe kakor pri vezanju in velja kot da je kops povezan. Pred začetkom tekmovanja je sodnik dolžan prekontrolira ti stroj. 27. Če so gumijasti ali spodnji cilindri naviti z vlakni predpreje, je dovoljeno, da to očisti, odstrani namotana vlakna njena tovarišica iz ekipe. p- .- - -"s < I ir * % i i V aprilu so si ogledali tehnološki postopek v naši delovn' organizaciji dijaki 1. in 2. letnika tekstilnega odseka Teh' niške šole iz Maribora. Skrajšana delovna doba za nekatera delovna mesta v tekstilni industriji V sindikatih že dalj časa ugotavljajo, da so v tekstilni industriji nekatera delovna mesta, ki zaradi pogojev dela spadajo v skupino težjih del (delo stoje, vročina, ropot). Dejstvo je, da se precejšnje število delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih, predčasno upokoji ali pa se jim zmanjšajo delovne sposobnosti in jih je potrebno premestiti na lažja dela. Zaradi tega je zvezni odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije dal pobudo, da se za taka delovna mesta prične Postopek za skrajšanje delovne dobe. Izvoljen je bil Poseben odbor, ki s tem v zvezi organizira in vodi delo. Po daljši razpravi je odbor že pripravil predlog, da sproži postopek za skrajšano delovno dobo za naslednja dela: 1. Tkalci v vsuli skupinah tekstilne industrije; 2. Delavci, ki delajo pri regeneraciji vseli vrst tekstilnih 'lake n; 3. Barva rji vseh vrst tekstilnih vlaken; 4. Predilci vseh vrst prediva. V Predilnici smo ta predlog najprej obravnavali na sestanku konference sindikata, IO OOS in predsedstva mladine. Pobudo sindikatov smo seveda podprli; predlagali pa smo še (v dogovoru s proizvodnim sektorjem), da se, glede na naravo dela, upoštevajo naslednja delovna mesta: I. skupina (delavci, ki delajo neposredno na strojih) predica, posluževanje raztezal, poslu-ževanje flajerjev, posluževanje počasno parkirišče na novo pridobljenem zemljišču pod aravstvenim domom. °Rra*radn^° nove vratarnice in prestavitvijo tovarniške c0 ,J.e »mo morali opustiti parkirišče nad staro vratarni-snieilJ °° °dslej v tovarniškem območju kamor z vozili ne dublirke, posluževanje če-salnih strojev, dvojilka, sukalka, previjalka, vlagalka preje v vlagalnici, vlagalke preje v su-kalnici. II. skupina (delavci, ki ne delajo neposredno na strojih) vodja snemalne kolone, pred-delavka na sukalnih strojih, preddelavka na avtomatih, preddelavka na DD, nakladalka kopsov, snemalka na flajerjih, snemalka kopsov, snemalka v sukalnici. III. skupina (delovna mesta, ki niso specifična za tekstilno industrijo) čistilec klima naprav, voznik v notranjem transportu. Omenjeni predlog je obravnaval tudi delavski svet. Sprejel je sklep, da daje soglasje, da pristopimo k akciji za pridobitev benificirane delovne dobe za prej našteta delovna mesta, kakor tudi daje soglasje za finaciranje izdelave najnujnejše dokumentacije. Strokovno službo pa se zadolži za pripravo točnega seznama delavcev na teh delovnih mestih in kratek opis pogojev dela. Dodati pa moram tudi to, da je bilo že v letu 1978 postavljeno delegatsko vprašanje v zvezi z benificirano dobo in sicer na zboru delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V odgo- voru je bilo rečeno, da morajo OZD vsaj pet let zasledovati pogoje dela in zbirati podatke, s katerimi bi dokazali, da je delo, ki ga predlagajo za štetje zavarovalne dobe s povečanjem res težko in zdravju škodljivo. Pri tem je pomembno: — da ni bilo mogoče odpraviti škodljivih vplivov — da delajo na takih mestih nepretrgoma ves delovni čas, kije zato določen itd. Posledice delovanja škodljivih vplivov na zdravje se lahko prikažejo kot: — poklicna obolenja — poškodbe pri delu — bolezni ki nastopajo po daljšem delovanju škodljivih vplivov. Takrat je bilo odgovorjeno, da v tekstilni industriji ni pogojev, da bi katerokoli delo upoštevali za benificirano delo. Tudi nočno delo ni pogoj za to, saj smo ga dolžni kot podpisniki haaške konvencije odpraviti. Vsekakor pa moramo ponovno pobudo sindikatov podpreti in vztrajati, da z začelo akcijo uspemo, vsaj za nekatera delovna mesta, saj se zavedamo, da je zelo težko vzdržati za strojeni stoje, v ropotu in na izmeničnem delu 35 oz. 4« let. AniPovše Nočno delo žensk v letu 1980 Republiški komite za delo na in je na naš predlog izdal soglasje ža nočno delo žensk za leto 1980. O tem so predhodno dali svoje mnenje gospodarska zbornica Slovenije, republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske predelovalne industrije Slovenije in republiški inšpektorat dela v Ljubljani. Soglasje velja do 31. 12. 1980. Delovna organizacija pa mora ob tem izpolnjevati naslednje zahteve; — DO mora poslati na zdravniški pregled delavke, ki bodo prvič razporejene na nočno delo in tiste, ki so bile zadnjič pregledane pred več kot 3 leti; — na nočno delo ne smejo biti razporejene delavke med nosečnostjo; — delavka, samohranilka ki ima otroka mlajšega od 7 let, sme biti razporejena na nočno delo le, če s tem soglaša; — na nočni izmeni se mora zagotoviti topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti ter jim mora biti zagotovljeno varstvo otrok; — osebni dohodek za delo, opravljeno v nočnem času mora biti obračunan v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke; — delavkam mora biti zagotovljen prevoz na delo in iz dela v nočnem času; — nočna izmena mora biti zasedena s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizi- rano in nemoteno poteka; — nočno delo se mora upoštevati pri odmeri letnega dopusta. Soglasje za nočno delo smo dobili za naslednja dela in naloge: posluževanje flyerjev in raz-tezalk, snemanje v predpredil-nici, posluževanje česalnih strojev, čiščenje obratnih in higienskih prostorov, vodenje snemalnih kolon, predenje na prstančnih strojih, snemanje kopsov, snemanje preje, dvojen j e preje, vlaganje preje, nakladanje kopsov, vodja izmene v vlagalnici, zbiranje cevk, labo-rantka, inštruktor praktičnega dela. Naj ob koncu omenim še to, da sindikati pospešeno proučujejo predlog o benificiranem (skrajšanem) delovnem času (katerega imajo npr. rudarji, miličniki itd.) za delavke, ki delajo na p redilnih in tkalskih strojih v tekstilni industriji. A. Krhlikar 38 SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN V mesecu marcu smo na razširjeni seji konference sindikata, TO sindikata in predsedstva mladine obravnavali in sprejeli predlog, da bi v predilnici Litija ustanovili več samoupravnih delovnih skupin in s tem še bolj poglobili samoupravljanje. Ta predlog so že obravnavale tudi osnovne organizacije ZK. Izkazalo se je, da je dosedanji način, to so zbori delavcev, preveč formalen. Razumljivo je, da se pri tako veliki skupini ljudi ne razvije razprava, čeprav je zaželjena in je gradivo za zbore že prej objavljeno v dnevnih informacijah. Delavci le poslušajo poročevalce, ne dajejo pa pripomb, predlogov in zahtev. Kljub temu, da se na zborih odloča o pomembnih stvareh, udeležba nikakor ni zadovoljiva. Ta problem hi rešili z ustanovitvijo več samoupravnih delovnih skupin, ki bi bile organizirane po posameznih delovnih enotah in izmenah. Štele bi od 7 do 66 delavcev. Delovale bi v funkciji delovnega sestanka, zbora delavcev ali sindikalnega sestanka. Delovne skupine bi vodili njihovi neposredni vodje. Sestanke hi sklicevali po potrebi, med delovnim časom. Na takih sestankih bi bila dana tudi možnost delegatom delavskega sveta in delegatom SIS, da hi dobili stališče za odločanje in usklajevanje na sejah delavskega sveta in delegacijah SIS. Ob upoštevanju 470 čl. zakona o združenem delu predlagamo spremembo statuta, da iz dosedanjih šest ustanovimo osemintrideset samoupravnih delovnih skupin. Iz razgovora o obveščanju, ki smo ga imeli 25. .8. 1980 s predstavniki ZSS — odbora za obveščanje, smo ugotovili, da bi bilo tudi pri nas potrebno ustanoviti odbor za obveščanje, ki naj bo sestavljen iz predstavnikov vseh DP O v OZD. Odbor bi se sestajal 3 — 4 krat letno in hi spremljal in usmerjal delo uredniškega odbora. Zato predlagamo še spremembo statuta tako, da v njem točno opredelimo dela in odgovornosti za obveščanje in da ustanovimo odbor za obveščanje. Predsednica konference sindikata: Ani Povše PREMEŠČENI DELAVCI Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu marcu 1980 1.3.1980 Anica TOM AŠ, sncmalka kopsov v predilnici sintetike 2. izmena, predica v istem oddelku 1.3.1980 Ana M A TE S, sncmalka kopsov v predilnici sintetike 2. izmena, predica v istem oddelku 1.3.1980 Paša SMAJI.OV1Č, sukalka v sukalnici 3. izmena, zbiralka cevk v zbiralnici cevk 11.3.1980 Anica NOVŠAK, dvojilka v sukalnici 3. izmena, zbiralka cevk v zbiralnici cevk 17.3.1980 Marija PRAŠNIKAR, pripravnik, knjigovodja osebnih dohodkov v finančnem sektorju 17.3.1980 Rafaela MELE, predica v predilnici bombaža 3. izmena, čiščenje raztezal v rezervi predilnice 19.3.1980 Brane ROŽMAN, transporter p red p rej c v rezervi predpredilnice, zbiralec cevk v zbiralnici cevk 21.3. 1980 Ana KRAL.I, Sne-malka kopsov v predilnici bombaža 2. izmena, zbiralka cevk v zbiralnici cevk POŠKODBE POŠKODBE V MESECU MARCU 1981) Čistilka strojev Angela Sladovič je v predilnici nataknila flajerski navitek na obešanko prstančnega predilnega stroja. Pri tem se je plastični vložek flajerske cevke izpulil in ostal na obešanki, navitek pa je padel delavki na čelo nad desnim očesom in ji ga poškodoval. Marjan Kotar, vzdrževalec klima naprav je nameraval med mirovanjem prstanč-nih strojev očistiti izpihovalno cev krožnega čistilca. Med demontažo cevi mu je na višini 1 m spodrsnilo. Padel je vznak iz dvokrake lestve in z roko zadel ob vodilec prstančnega stroja in si poškodoval sredinec desne roke. Marjana Razpotnika, poslu-ževalca čistilnih in rahljalnih agregatov, je pri odpiranju bal udarilo presekano obročno železo po levi nogi ter mu poškodovalo peto. Pri brušenju mikalnikov sklopke z ročnim brusilnim strojem, je Antonu Rozini, ključavničarju pri remontu, v oko zletel drobec brusilnega kuluta in mu ga poškodoval. Vodja izmene v čistilnici, llamdija Šistc-k, je stopil z rahljača bal in si pri tem zvil nogo. Ob tem je začutil tudi hujšo bolečino v kolenu, katerega ima poškodovanega že od prej. A. K. Sncmalka na flajerjih, Kala Džigal, je zlagala flajerske na-vitke v predpredilnici v regale ob steni. Pri tem je del navitkov zdrsel iz regala proti delavki. Ko je odskočila, je z laktjo desne roke zadela ob voziček za predprejo in si jo poškodovala. Pogled od sedanje vratarnice proti novi. Gradnja instalacijskih priključkov. fmms A Realizacija programa OO ZSMS predilnica Litija V začetku leta si je OO ZSMS PL zastavila dokaj obsežen program dela, ki ga je vskladila s programom OK ZSMS Litija. Naša dolžnost je, da že med letom zasledujemo realizacijo programa. Potrudili smo se uveljaviti načelo sprotnega in temeljitega obveščanja. Poslužujemo se internih informacij, tovarniškega glasila, sestankov in ustnega obveščanja. V Pre-dilcu smo odprli svojo rubriko »GLAS MLADIH«, potrebno pa si bo še pridobiti dopisne sodelavce iz vrst mladine. Nekaj prispevkov smo tudi poslali v glasilo OK ZSMS Litija. Dokaj aktivni smo na kulturnem in telesno kulturnem področju. Kulturna komisija je nabavila vstopnice za nekatere kulturne prireditve v sindikalni dvorani in tudi skrbi za obveščanje članov o kulturnih dogodkih v občini. Komisija za šport sodeluje na športnih prireditvah v okviru občine i" na raznih tekmovanjih. Tudi komisija za idejno p°' litično delovanje ne stoji °b strani, temveč je dokaj aktiv” na. Poleg ostalih nalog, so a" dobro uvrstili na občinskem tekmovanju TITO-REVOH'-CIJA-MIR, kajti dva naša predstavnika (Zlato Zlabrove" in Karel Komotar) sta se na občinskem tekmovanju zel" dobro uvrstila, na regijske"1 tekmovanju pa so občino Lit1" jo zastopali Zlato Zlabrovef' Karel Komotar in Vera Grom (naša štipendistka). Ekipno a" se uvrstili na peto mesto. Na zadnji seji pa je preji" sedstvo sklenilo, da je potrebno več mladih včlaniti v 0. ZSMS PL in da bodo mora" člani plačevati članarino 10,6* din mesečno, kajti n obe"11 družbenopolitična organi?"1" cija v letošnjem letu ne b" dobila dotacije. Pri organizaciji tekmovanja so nas finančno podprle naslednje delovne organizacije Objavljamo oglase tistih, ki so nam jih posredovali do 22.4.1980. Ostale bomo objavili v naslednji številki JL/ JV*. ArX IM EC A. • »HeOlONICA I T V O W N I C A I r 1 !■ ■ ■ 1 Tokrat: poteza za mlade . . Posteljna kolekcija ZlVANA . . . ZlVANA . . . pSh tosama LU | It- P. ftSPHKA 3t TPHKOrAM II K 0 H 0 E K K H J A — K y M A H 0 BO | vam poleg izdelkov, ki jih izdeluje za potrebe zdravstva, posebej priporoča: ☆☆☆ Moše Pijadejeva 3 61001 Ljubljana l-ANCORa, FILC MENGEŠ, GA1.ANT PROIZVODNJA, ^unFrkcIJA PLETENIN KUK, KONFEKCIJA ClR BO-Pt L' MALOPRODAJA, motvoz in platno, pletilja. M^TILSTVO. PREDILNICA MEDVODE, TEKSTIL COM T^RCE. TEKSTILNA MEDVODE. TKALNICA VlZMARJE, - IZDELKE ZA ZENSKO HIGIENO - IZDELKE ZA NEGO DOJENČKOV Hitro, pravočasno in pravilno povezani pretrgi — več kilogramov. pamucna Ississsirlp TEKSTILINDUS KRANJ poštni predal 75 telefon: h. c. 22-481 brzojav: TEKSTILINDUS Kranj telex: TENIND 34538 železniška post ja: Kranj — industrijski tir tekoči račun SDK Kranj 51500-601-10088 Telefoni centrale: 78-266 24-277, 24-464 Proizvodi u velikim količinama: Sve vrste pamučnih tkanina sirovih, hijeljenih, bo.jadisanih. progastih i štampanih u svim širinama. Platno iz umjetnog vlakna. Industrijsko predivo pamučno sirovo, bijeljeno, bojadisano i končano. Industrijsko predivo iz umjetnog vlakna. Pletivo sirovo, bijeljeno, bojadisano i štampano. Pamučne trikotaže: Moški, ženski i dječiji veš, pidžame i spavačice. Sve vrste seljačkog prediva. Vatu za poplone. Sve vrste posteljine, posteljnih garnitura, stolnih garnitura, stolnjaka, salveta, pelene, radna odjela i radne mantile u traženim veličinama. Vlastita: PREDIONICA, TKAONICA, BOJADISAONA. BJELIONA, STA M PA Rl.J A, KONFEKCIJA I PLETIONICA. 96 godina rada: GARANCIJA KVALITETE NA.Š1H PROIZVODA! Predstavništvo: Zagreb, Vlaška ul. br. 12 Prodavaonica: »DUGA RESA: ZAGREB. Vlaška 12. Telefon .'18-001 3.anatdp&kcba PROIZVODNO PRODAJNA ZADRUGA S. O. J. TELEFONI: Direktor | komercljala 265 SkladIŠte 215 BRZOJAVI: ZANATOPSKRBA DAKOVO TEKUCI RAČUN: 33640-601-3481 MARIBOR, Kraljeviča Marka 19 tel. (062) 26-241, tek. račun 41800-601-10329, telex 33117 vu mtt DO MELJE - telefon 26-241 DO TABOR — telefon 23-841 DO MERINKA — telefon 32-141 DO SUKANOARNA — telefon 26-241 DO TEKSTA - telefon 33-941 Žiro račun 418(XX>-601-10344 PROIZVODNJA: Bombažna — mikana in česana, stanična — mešanice, sintetična vlakna mešanice, volnena in česana, volnena — mešanice in preja za pletenje TKANINE: bombažne, volnene, stanične, sintetične čiste in v mešanicah, enobarvne, desinirane in tiskane PLETENINE: jersev — tkanine v uni barvah, tiskane in sedniranje, izdelane iz sintetičnih mešanic, a posebno iz poliestra — volna in poliestra — rayon SUKANEC: bombažni, sintetični in laneni za široko potrošnjo, čevljarsko, jermenarsko in konfekcijsko industrijo POZAMETERIJA trakovi, vrvice, elastika, vezalke, gurte in varnostni pasovi USLUGE: tiskanje (rolo, film) barvanje, beljenje, kosmatenja-Izdelava filmskih šablon, rolo in roto. Elektronsko čiščenje preja-adjustiranje tkanin itd. Proizvodi: predu, pamučnu i sintetsku tkanine za odječu i rublje tkanine za turizam i ugostiteljstvo tkanine za posteljinu umjetna krzna i čupavce TEKSTILNI KOMBINAT ZAGREB SA NEOGRANIČENOM SUPSIDlJARNOM ODGOVORNOŠČU OOUR-a 41001 ZAGREB, Gradiščanska 26 POŠTANSKI PRETINAC 824 TELEFON: 575-222 TELEGRAM:TEKOZ TELEX: TEKOZ YU 21242 PODUZEČEZA UVOZI IZVOZ TEKSTILNIH SIROVINAI GOTOV F H PROIZVODA tekstilna industrija ajdovščina tekstina S ^<)(lne tiskane in pestro tkane tkanine za ženska polet na oblačila in moške srajce 'z MAKLENA in bombaža. Mod ne tiskane in enobarvne flanele za ženske obleke in moške srajce. Raznovrstno prejo. KEMTEKC pa6oTHa opraHMsaunja aa nponseoflcrao Ha nomiecrepcKO anaKHO OXHC - 003T MATIOH H CVB. O. nPOH3BOflCTBO HA CMHTETHHKM BflAKHA ffi Telegram: CENTR0TEXT1L -TEKSTIL, Beograd Teleks: 111-89 i 116-17 Telefon: 635-222 Poštanski fah: 82 2IRO-RAČUN: RADNA ORGANIZACIJA sa n. sol. o. OOUR-a Beograd, Knez Mihailova 1-3 OOUR PAMUK, SINTETIKA I TVRDA VLAKNA sa o. sub. o. Beograd, Knez Mihailova 1—3 emona commerce tozd globus ijubljana SEKTOR TEKSTIL IH KOŽE Izvoz in uvoz tekstilnih, krznenih in usnjenih proizvodov ter ustreznih surovin in fepromateriala UNITEX TITOVA C. 81 - 61001 LJUBLJANA (S X BADt WW/ mJ UGOTEK$TIL> 61001 LJUBLJANA, Titova 1-3 P.O.B.237A, Telefon:23-942,Telex:31393 YU JTX LJ.