»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za 1 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj XLIX. V Ljubljani, 12. rožnika 1896 List 24. 0 najsvetejšem Zakramentu. (Priloga „SS. Evharistiae" št. 5. 1896.) Predmet, o kterem hočemo pisati, je tako vzvišen, da ga človeški jezik ne more doseči. Toda poskusimo z Božjo pomočjo, ali boljše, potrudimo se, kolikor je v naših močeh, da na kratko premislimo vso neizmerno tvarino. in sicer v pervem delu tega spisa najsvetejši Zakrament kot predmet naše vere, v drugem pa kot predmet naše ljubezni. 1. del. Najsvetejši Zakrament je skivnost naše vere. Naši čuti nam te skrivnosti ne morejo odkriti. Prašaj svoje oko, če vidi kaj druzega, kakor kruh in vino. Prašaj voh, okus in tip — nič ne najdejo druzega, kakor kruli in vino. Ali prašal še nisi jednega svojih čutov, in ravno ta bi ti lahko pomagal v tej vzvišeni, težki stvari. Prašaj svoje uho, če ni še ničesar culo o tem predmetu ? Da, gotovo: sveti evangeliji ti govore s skrivnostnim glasom: „To je moje Telo, to je moja Kri.u Tvoje uho je sporočilo besedo Kristusovo tvoji duši, ktera je verjela in še vedno veruje. Duša pravi: jaz ne vidim, ne razumem sama od sebe — a zato verujem, ker je Sin Božji tako govoril in njegova Cerkev tako uči. Nauk o najsvetejšem Zakramentu je torej verska resnica in sicer potrebna verska resnica. Ničesar ni Odrešenik tako odločno povdarjal. kakor ta nauk. Odprite sveto pismo in berite šesto poglavje v sv. Janezu. Glejte Izveličarja, kako stoji v Božjem veličastvu v sinagogi ka-fernavmski in govori o najsv. Zakramentu z besedami: „Kruh, ki ga bom dal Jaz, je moj meso za življenje sveta11 (Jan. <;, 52.). To Dobremu pastirju. (Prosto poslovenjena.) V goščavo zmot sem zašel. Se ranil, zgubil mir. Ti zopet si me našel, Dobrotni moj Pastir! Ovčico vzel na rame, Me čedi dal nazaj, Neizrečna sreča zame, Veselja polni raj! Spet smem na Sercu tvojem, Počiti noč in dan, Zdravnik bolestim mojim, Ti lek vsih serčnih ran; Ti vsmiljeno me sodiš Na pašo, kamor grem. Povsod za mano hodiš, V oko ti zreti smem. Vsak dan me pokrepčuješ Z rosico milosti, Me s kruhom nasituješ, Otmeš nevamostij; In z oljem me dišečim Maziliš, ženin moj! Z bogastvom me največim Obsipaš, si z menoj. — Ah. večno čem slaviti Gospoda vsmiljenje. Veselo mu dariti Kar sem, kar imam vse! 0 moj pastir dobrotni Oj serce milo, daj! Da k tebi, vsi, vsi zmotni, — Se vernejo nazaj! Radoslav. prija Judom in vzbudi v njihovih sereili vihar na-sprotstva. ali (»d resen i k ne misli na to, da bi preklical svoje besede. < elo mnogim njegovim učenccm se zde te besede preveč terde. ali On je neizprosen in jih pusti, da odidejo. I)a, tudi apostole svoje praša: ,,Ali hočete tudi vi iti?" In gotovo. On bi jim ne bil branil, ko ne bi verovali. Tu vidite strašno resnost Izveličarjevo. Tu velja samo: ali verujte, ali pojdite od Mene! Kavno tako dela Njegova cerkev. Ali verujmo, ali pa se takoj odpovejmo kerščanstvu. „Hočete li tudi vi iti ?" praša vsacega izmed nas. < e nočete verovati, lahko greste: imenujete se lahko izobražence, prosvitljence, naprednjake, olikance, učenjake, vse. kar hočete, samo katoliške kristi-jane ne. ako ne verujete. To častno ime. — ka toličan. ki vse velja v nebesih, vara je odrečeno od tistega trenotka, ko več ne verujete v zakrament sv. I i. Telesa. Tu se gre tedaj za versko resnico, krez ktere vse razpade. Za resnico veliko in skrivnostno! Sveto liešnje Pelo je polno čudežev in skrivnostij. To je središče naših verskih naukov, in drugi so v njeni zapopadeni. Kdor veruje v sv. Uešnje Telo. veruje tudi v sv. Trojico, kajti ono nam prediičuje sv. Trojice drugo osebo: veruje tudi v včlovečenje Kristusovo, kajti v najsv. Zakra-kramentu je ona Beseda. ,,ki je raeso postala:" veruje v vstajenje v nebesa in v večno življenje, kajti pred nami je povcličano Telo Kristusovo: veruje v Mater Božjo. — kajti v najsv. Zakramentu je Telo. ki ga je Marija Devica spočela od sv. Duha. Glejte, kakšen venec najsvetejših resnic je spleten krog nauka o sv. K. Telesu! Kako nas vodi vera v ta vzvišeni Zakrament prav v sredino kerščanstva, kako povzdiguje dušo visoko k skrivnostim in jo pelje na viso-čine. do kterih se človeški duh sicer ne more popeti! Ali glejte tudi. kakšno nasprostvo v našem času: tam množica ljudij, ki ne verujejo ničesar več : njihov pogled stermi v praznoto in in ne vidi druzega. kakor zemljo in konečno temen grob pred seboj: na drugi strani mi, ki verujemo v Najvišje, imamo sv. U. Telo in zaklad verskdi resnic, ki so življenje in luč za častnost in večnost. — Kterih duh je pač krep-kejši in močnejši? Naš ali njihov? Ali ne pozabite, da je ta potrebna in bogata vera v sv. U\ Telo tudi zelo zaslužna. Pomislite. koliko velja pred Bogom, da verujemo v pričujočnost Kristusovo v sv. K. Telesu, da kljub ugovorom svojih čutov udarno razum besedi Kristusovi in naukom cerkvenim. Kako ga častimo s to ponižnostjo, kako mu ugaja ta pogumna udanost v Njegovo resnico: kako bo vse to poplačal! In kako nas bo plačal tem obilneje, ko se deržimo resnice kljub nasprotovanju sveta. Saj vemo, kaj misli o nas sedanji brezverni rod ; saj poznamo zaničljivi nasmeh, ki se prikaže na raarsikterih ustnih, kadar pripognerao koleno pred Zakramentom. In vendar verovati, vendar spoznati, vendar se pripogniti in reči: „('eščen in hvaljen bodi najsvetejši Zakrament!'4 — to je nekaj, kar \*8egavedni Bog tudi vidi. kar bo pravični Bog tudi dal na tehtnico. O, koliko zasluženja vzraste iz vsega tega. iz vere na sveti Zakrament, iz vsake verne molitve. (ilejte. to je torej vera v najsvetejši Zakrament, tako potrebna, bogata, zaslužna. To je biser, in oberni ga kakor hočeš, povsod je svetal. Prepričan bodi, ta vera je duši neizmerno premoženje. Kako uboga je duša, ki nima tega bisera, kako temna je pot življenja, na katero ne sveti to solnce! In kako srečen je človek, ki mu je bila ta vera že takorekoč v zibelko položena. Tako srečni smo tudi mi. Podedovali smo s v. vero od svojih pradedov in ni nam je treba šele iskati. Ali naj bi se ne veselili nad tem dragocenim zakladom? Na naši zemlji ni ravno mnogo veselega, a če ti je dala milost Božja krepko vero v najsv. Zakrament, tedaj raduj se! Hvali Boga vse svoje dni! Toda ali ne hrepeniš, da bi bila tvoja vera vedno živejša, da bi se vedno bolj razcvitala v cvetove pobožnosti in sv. spoštovanja? Hladna pobožnost, mlačna čutila, malobrižnost. nespoštovanje nasproti sv. Zakramentu prihaja le iz mlačne in slabe vere. Cujte, kaj je dejal znan mož. ki ni bil naše vere: ko bi mogel to verjeti, da je Kristus v najsvetejšem Zakramentu pričujoč, častil bi Ga tako dolgo, da bi od samega češčenja nič več ne dvignil kolen. Toda jaz ne morem verovati — in res ni veroval. O nesrečnež! Ali mi z milostjo Božjo verjamemo: da je Kristus v Zakramentu pričujoč, vemo tako gotovo, kakor da stoji solnce na nebu. Torej pokleknimo, častimo in molimo! . . . Ah, koliko je v našem vedenju še slabega, koliko poveršnosti! leite se od naše sv. ('erkve. Glejte pri sv. maši, pri povzdigovanju, pri blagoslovu, — tu vidite, kako globoko časti in spoštuje Cerkev svoj Zakrament. Po vzgledu Cerkve in duhovnikov naj napolni tudi naše serce verno spoštovanje do presv. Zakramenta, naj se kaže v naših mislili in molitvah, v vedenju in dejanju. Sveto spoštovanje, je perva duhteča cvetka vere v Jezusov Zakrament. Premišljujmo še drugo cvetko, rudečo in bliščečo, cvetko ljubezni. (Konec- naši.) Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž Akvinski. (Dalje.) YII. Člen. 0«1 tod bo prišel sodit žive in mertve. Sojeni pa bodo vsi tisti, ki so, so bili in bodo: „Vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo14 (II. Kor. 5, 10.) Je pa, kakor pravi sv. Gregor, ^etveren razloček med onimi, ki bodo sojeni. Sojeni bodo namreč ali dobri ali pa slabi. Nekateri izmed hudobnih bodo precej obsojeni in nič sojeni ; tako n. pr. nejeverniki: „kterih dejanja ne bo pretresa val,u kajti ^kdor ne veruje je že sojen", kakor pravi sv. Janez (3. IS.). — Druge bo sodnik sodil in obsodil, kakor vernike, ki so umerli v smertnem grehu: rPlačilo greha je smert,44 pravi sv. Pavel (Rim. 6, 13.): kajti vera, v kateri so živeli, jih ne bo opravičila. — Izmed pravičnih nekteri ne bodo nič sojeni, ampak precej zveličani, namreč ubogi v duhu zaradi Boga, da, oni bodo celo druge sodili: »Resnično vam povem, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veli-častva, bote tudi vi, kteri ste sli za menoj, sedeli na dvanajstih sedežih in sodili dvanajstere rodove Izraelove44 (Mat. 29, 28.). Te besede pa ne veljajo samo o Gospodovih učencih, ampak o vseh ubogih v duhu; sicer bi sv. Pavel, ki je več delal ko drugi apostoli, ne bi bil v njih števil u. Zato moramo te besede razumeti o vseh onih, ki so hodili za apostoli in o vseh apostolskih možeh. Zato pravi sv. Pavel: „Ali ne veste, da bomo angelje sodili ?u (1. Kor. (J, 3.), kar je že prerokoval prerok Izaija: „Gospod bo prišel k sodbi s starešini ljudstva in svojimi pervakiu (3, 14.). — Drugi pa bodo sojeni in zveličani, oni namreč, ki so umerli smerti pravičnega. Dasi so namreč pravično umerli, so se vendar v pozemeljskem življenju kaj pregrešili in zato bodo sojeni, pa zveličani. Sojeni pa bodo o vseh dejanjih, dobrih in slabih. Hodi po potih svojega serca in vedi, da zavoljo vsega tega te bo Bog vzel v sodbo41 (Prid. 11, 9.). Vse, kar se zgodi, bodi si dobro ali hudo, vzel bo Bog zavoljo vsacega prelomljenja v sodbo (Prid. 12, 14.). Tudi bo Bog sodil vsako nepotrebno besedo: „Povem vam pa, da za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan" (Mat. 12, 3. 2.). Vse naše besede: ,,1'ho gorečnosti sliši vse44 (Modr. 1, 10.i. Vse naše misli: „Hudobno je človeško serce in nepretuhtljivo: kdo je bo spoznal? Jaz. Gospod, ki pregledujem serca in skušam obisti: jaz povračil jem vsakemu po njegovem dejanju in po sadu njegovih umišljanj'4 (Jer. 17, 9.i. Pri oni sodbi bo neovergljiva priča, lastna človeška vest: „Spričuje jim njih vest in njih misli se med seboj ali tožijo ali tudi izgovarjajo*1 (Rim. 2, lf>A — Sodba bo dalje grozna zaradi mogočnosti Sodnikove. ker je sam na sebi vsegamogočen: „Glejte, Gospod Bog pride z močjo14 (Iz 40. in.). Vsegamogočen bo pa tudi za to. ker bo vse 8tvarstvo ž Njim: „Z njim se bo ves svet bojeval zoper neumneže'4 (Modr. f», 21. i. Zato je tudi rekel Job: „Nikogar ni. kateri bi mogel rešiti iz tvoje roke'4 (10, 7.). Tako govori tudi David : „Ako bi šel v nebo, si ti ondi, ako bi se podal v pekel, si tukaj'4 ^Ps. l.JS, s.i. — Tretjič bo sodba grozna zaradi tega. ker se Sodnikova pravičnost ne da vpogniti. Sedaj je čas usmiljenja, potem bo čas pravice: zato je sedanji čas naš, čas pri sodbi bo pa le Božji: tako govori tudi Gospod Bog: „Ko čas dobim, bom po pravici sodil44 Ps. 74, 3.), in: Sumni in serditi mož ne bo zanesel v dan maščevanja, in se ne bo nikogar prošnji vdal. in ne bo vzel še tolikih darov v zadoščenje41 (Preg. »I. 34. . — Cetertič zaradi jeze Sodnikove: drugačnega se pa bo pokazal hudobnim, ker bo jezen in serdit tako. da bodo ti rekli: ,.Gore padite na nas in hribje pokrite nas pred jezo Jagnetovo." kakor stoji pisano v skrivnem razodenju (<», l ii'i, kri«tt*iH»r in rurhinitL lUtslmrih naf>rnr.i Marija. Pomoč kristjanov, prosi /a nas' (Lavret lit.) Ljubljeni v Gospodu' zakaj smo se danes tu zbrali > Predragi, noben drugi ni vzrok današnje slovesnosti. kakor Marija, naša nebeška Mati Tista, ki je posebna pomoč kristjanov. Misijonska družba sa-lezijanska in družba salezijanskih sotrudnikov si je izvolila Marijo. „Pomoč kristjanov", za svojo posebno varhinjo. Zato tudi vse družbe hiše in samostani salezijanski vsako leto s posebno slovesnostjo obhajajo praznik Marije „Pomoč kristjanov". Po širnem svetu. *vlo med pogani obhaja se ta praznik slovesno; ta dan se ob enem obhajajo po pravilih tudi slovesna zborovanja salezijanskih sotrudnikov. Taka slovesnost in ta Tem besedam naj dostavimo opomin biturskega (Bourges) pokr. cerkvenega zbora leta 18")0. ki se ozira ravno tako na duhovnike kot na neduhovnike: „Dobro premislite, katere časopise boste prejemali; vedite, da se morajo pobijati tisti, ki jih je obsodil papež ali škof, in tisti, ki uče veri in družbi sovražne nauke ali napadajo cerkvene ustanove. Listov pa nikar ne prebirajte, ki so sovražni veri in nravnosti in ki vzbujajo poželjivost Da se verniki odvernejo od te pogube, naj čujejo župniki in izpo-vedniki z vso skerbjo in strogostjo." Sicer pa želim, Častni bratje, da bi bili napolnjeni z duhom Jezusa Kristusa, ki je naš mir, ki je iz obeh storil jedno, ki je oba v jedntm telesu po križu spravil z Bogom, ker je umoril sovraštvo (Ef. 2. 14 nasl.) Kotim vas, da vsi jedno govorite, in da naj ne bodo med vami razpori; bodite pa popolni v jednem duhu in v jedni misli. (I. Kor 1, lo ) Ime Jezusa Kristusa in zadeva njegove cerkve naj vas veže, da z združenimi močmi bojujete Gospodov boj Nikakor se ne bomo mogli meriti s tolikim orožjem in zvija čami sovražnikov, če ne odložimo vsega sovraštva in vsega teženja, ki ne spada k stvari (Ef. 5, 4 i, in se ne prizadevamo s svojim imetjem in s svojimi močmi za tisti jedini namen, ki nam je vsem splošen. Da se ta jedinost in sloga tem tesneje sklopi mej vami. priporočamo čim najbolj, da se vpišete v „Associatio sacerdotum adoratorum", ki sem jo vlani v naši nadškofiji vstanovil; ti družbi je namen „zje--diniti vse duhovnike z vezmi mejsebojne ljubezni, v kateri naj bi v jednem duhu živeli in drug druzega podpirali v vzgledih vere in ljubezni do Bega." Duh Jezusa Kristusa naj živi v vaših sercih in naj vas krepko priganja k vsakoverstnemu plemenitemu delovanju! Poleg te notranje dušne vezi vam priporočam tudi zunanjo vez v dosego skupnih teženj. Duhovnikov versta je v naših dneh vedno manjša. Koliko bratov nam je minula leta pobrala prerana smert! Mladeničev, ki bi vstopali v duhovski stan, je pa z leti vedno manj. Druzega zdravila za to ni, nego da se ustanovi v našem deškem semenišču notranja gimnazija. To vsem skupno zadevo vam zopet in zopet priporočamo, proseč vas, da obernete po svojih močeh in po veljavi, ki jo imate mej vernim ljudstvom, vse svoje težnje v dosego tega namena, da bi bilo mogoče Čim naj preje punčici našega očes% deškemu semenišču, podariti po cerkveni želji ustanovljene šole. Da se pa razširi ta duh katoliške jedinosti in ljubezni, s kterim naj bi bili vsi z nami vred spojeni, tudi mej verno čredo, in da odtod tudi sam dobim nove moči. opominjam vas da ne razširjate samo. kot smo zgoraj omenjali, dobrih časopisov mej verniki, marveč da skerbno vstanavljate tudi društva v podporo katoliški stvari in drugim pošte nim. ljudstvu koristnim zadevam Zelo mi je všeč. da so v mnogih krajih naše škofije duhovniki že vstanovili taka društva ali jih ravno vstanavljajo. Ne ustrašite se dela .n ne oplašite se vsled nasprotnih groženj, marveč nadaljujte krepko in marljivo v tem. kar ste dobrega začeli, zaupajoč tistemu, ki je dejal svojim apostolom: „Na svetu boste imeli britkosti; zaupajte, jaz sem svet premagal- (Jan. 10. 33 Torej, častni bratje, dvignite se z menoj vred breme noseč. Vedoč, da obdelujemo jeden vinograd, nosite z menoj dneva težo in vročino (Mat. 2o, 12» Poklicani v isto duhovno vojsko, borite se v isti versti z menoj, kot dobri vojaki Jezusa Kristusa. (2. Tim. 2, 3.) Spoininjajoč se. da Bog ni Bog raz-pora, ampak miru (l. Kor. 14, 33 i, javljajte vedno svojo pokorščino do mene. Bodite pokorni svojim predstojnikom in bodite jim podložni, zakaj oni ču jejo kakor taki, ki bodo dajali odgovor za vaše duše. da z veseljem to delajo in ne vzdihovaje iHeb. 13, 17), da morem motreč vaše plemenito iskreno nagnjenje do mene in iz tega izvirajoče bogate sadove, po pravici zaklicati: Gle|te. kako dobro m kako prijetno je. če bratje skupaj prebivajo. iPs. 132. 1 > Da dosežemo te svi-te želje, pomagaj Najvišji. Najboljši Bog po prošnjah svete in brezmadežne svoje deviške matere, ktero prisečno prosimo, naj vas častni bratje, bogato podpira. r Alojzij knez.-nadškof. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Adlešič 5. Jun. Dne 17. maja so bile pri nas blagoslovljene nove orgije, ktere sta napravila gg. brata Zupana za znesek 1200 gld. To je njino 57. delo v 1(> letih. Imajo 8 spremenov pevajočih in 0 pomožnih ter so prav krasne. Naše dosedanje orgije so bile prav stare, vsaj so nosile letnico 1728 in „reparatum 1841." Pripovedujejo, da so bile prej v križanski cerkvi v Ljubljani Bile so pa tudi male in slabe. Predno smo postavili nove orgije na kor, razširili smo kor skor-ij za 1 m. in s tčm pridobili precej prostora. Da smo mogli orgije naročiti, k temu so nam pomogli največ naši rojaki v Ameriki, ki so nabrali in nam zanje poslali lep znesek 500 gld. L. 1889 pa so nam poslali za nov lep križev pot 418 gld. Drugo, kar nam je še manjkalo za nje, na brali smo doma in nekaj sta dali še naši občini. Med dobrotnike moramo še prišteti blago gospo Marijo Bajer iz Karlovca, ki nam je poslala v ta namen 75 gld. Z novimi orgijami se je naša cerkev zelo olepšala. Letos smo obhajali tudi pri nas Šmarnice in sicer po jutrih ob 5. uri. Ljudje so dohajali, kljub obilnemu delu, prav pridno v cerkev. Ko smo imeli zadnjo nedeljo sklep Šmamic, bilo je rosno marsi-ktero oko. Praznik sv. R. Telesa obhajali smo prav slovesno. Pred sv. R Telesom šlo je 60 parov žen in in deklet, ki so nosile vse prižgane voščene sveče, ktere so darovale po sv. opravilu cerkvi. Ljudem je kaj dopadlo to slovesno počeščenje sv. R. T. Procesija je bila tolika, da nikdo ne pomni, da bi šlo za njo kedaj toliko ljudi. Med njimi je bilo obilo naših sosedov ilervatov. Letina kaže pri nas letos, ker večkrat dežuje, prav lepo. posebno pa kaže terta. kolikor je je še zdrave, obilo zaroda. Razgled po svetu. Pisma iz južne Afrike. V našem samostanu v Marijanhil u se dobe ljudje iz vsakoverstnih dežela. Tu na verni dela priljudni Bavarec s prenapetim Prusakom. tam pri mizi pišeta Francoz in Ameri-kanec; praktični Anglež si je poiskal pripraven prostorček. kjer ga pri učenju nobena stvar ne moti; lin tarn pri drugi mizi sedi i jeden Slovenec, zatopljen v slovnico angleško, portugalsko, kafriško in a banjam sko. ker vse to bode potreboval v notranji Afriki, kamor odrine drugo leto; (ta marljivi mož je K K D. naš verli pisatelj r pisem iz južne Afrike." Vr.» Vsi deli sveta so tukaj zastopani: Evropa. Azija, in sicer je nekaj šolskih otrok iz Ind je; avstralskega zamorčka imamo tudi tukaj; no Afrika je pa zastopana od severa do juga. in sicer večji del po dveh največjih afrikanskih rodovih: po Kafrih in Suahilih I)a je tudi v našem samostanu veliko ljudij. kterim ki se moral obesiti na herbet velik vpraša), kako in kaj V — je pač lahko umevno — Nekoč pride star mož glasno ihteč do samostanskih vrat in milo prosi, naj ga vsprejmo; „derva bodem že znal cepiti," je dejal. Sočutni brat vratar si je prizadeval, da bi ga potolažil. Ta je pa imel. kakor je bilo videti, neskončno veliko solza pripravljenih. ker nehal ni ihteti in solza pretakati, — dokler ga ni brat vratar odvel v sobo za tujce ter mu dal jesti in ti. Ko se tujec nekoliko odpočije in okrepča, jame pripovedovati, odkod pride in kdo da je B/daj prihajam iz zaliva Delagoa-škega (gotovo čez loo avstr. milj daleč!>, ter sem dober katoličan in bi rad postal trapist. Med svetom sem sreča val le hinavstvo in goljufijo' Kolikokrat sem bil že b<>Lrat kupec, trda le za malo časa, kajti naročniki so me _pravilno" ogoljufali, in propadel sem s svojo ter^ovino! Če sem po teh izgubah vnovič začel kupčevat«. me je zadela ista usoda; zato se mi je svet s svojo prevaro do dobra zameril; toda pri Vas dragi trapisti, upam za teidno, da bodem našel poštenje in mir." Brat si je dovolil potem vprašanje, če ni tudi on diuzih ljudij ogoljufal, ali če ni opuščal vsakdanje molitve, ker, če kdo na tak način živi. se mu pač ni treba nadejpti blagoslova iz nebes! „0. o' Kaj pa mislite?" odveme tujec, jaz sem sam dober katoličan in nisem še nikoli nobenega ogoljufal. — ^Oprostite mi vprašanje." se opravičuje brat vratar. „pa spovedali ste se pač težko pri portugalskih duhovnih v zalivu Delagoa - škem v" — „V svojo sramoto naj povem odkritoserčno, da že blizu 34 let nisem bil pri spovedi." — „Ali nimate nobene mašne knjižice ali rožnega venca?" — „Ne, ničesa nimam; pred 40 leti sem bil v nekem domi- nikanskem samostanu, in odkar nisem bil več tam* nisem imel niti mašne knjižice niti molka." — „Potem je res neizrečeno velika sreča za vas, da vas je usmiljeni Bog pripeljal k nam, če ste skozi celih 45 let tako žalostno živeli." Potem odide brat v drugo sobo ter prinese precej tujcu rožni venec. Drugi dan ga brat vpraša, če bi se ne hotel pripravljati na spoved ? Ker lepša priložnost bi se mu prav težko kedaj še ponudila. „Prav res. to spoznam tudi jaz," odgovori pobožni gost. r Vrediti moram res svoje dušno stanje. Pa. prosim vas. dovolite mi dva dni. da se spodobno-pripravim" Vsled tega je pustil brat tujca v miru; nosil mu sicer ni Bog ve kakšnih jedil, vendar takih, kakoršnih nima trapist morda celo velikonočno nedeljo ne, — da se je mogel nemoten pripravljati, in Ha se je dobro okrepčal, ker bil je prej hudo oslabljen Četerti dan pa reče: „Xe, jaz grem zopet ven, tukaj ne prija zrak mojemu zdravju!" Začuden ga brat pogleda: „Pomislite vendar, da ste stari in stojite že z jedno nogo v grobu; spravite se prej z Bogom, — no. potem pojdite v imenu božjem!" Toda vse prigovarjanje je bilo zaman; mož je pričel zopet jokati in ni vsprejel sv. zakramentov Pravi vzrok pa. radi kterega se ni hotel spovedati, je pa bil ta-le . — Videl je namreč v kotu par novih čevljev, te je praktični mož vzel. jih obul. tja v kot je pa postavil svoje stergane rcopate". Še le dve uri po njegovem odhodu so zapazili, kaj je naredil Bog naj nas varuje tacih samostanskih kandidatov! Res, malo je poštenih ljudij v južni Afriki Ko sem opomnil nekemu Angležu, da mora v južni Afriki gotovo kar mergoleti potepuhov, je odvernil: „Kaj? Mergo-le'i? Če bi jih mergoMo. bi se vendar še lahko prosto gibali, tako pa že drug drugemu na pete stopajo !a Kako taki ljudje na domačine vplivajo, si lahko vsak misli; zato dosežejo naši misijonarji ve like vspehe le v onih pokrajinah, katerih se še ni-poprijela tako visoko slavljena kultura — P. Emanuel Drevenšek I. Bratovske zadeve molitvenega apostol j stva Nameni za mesec rožn i k (junij) 18*M> (Spis poterjen od sv. Očeta, i a) Glavni namen: Edinost med k atoli č a n i. b) Posebni nameni: 12) Praznik presv. Jezusovega Serca. Vedno večje spoznavanje in češčenje presv. Serca. Zadeve lista »Sendbote.^ !3.) Anton. Hosr naj obudi več apostolskih mož. llčeniki bogoslovne vede. Posebno težavne zadeve H i Nedelja presv. Jezusovega Serca. Ponovitev zveze Tirolsko s presv Jezusovim Sereem Obuditev pogumnih bojevnikov zoper one. ki novejši čas kvarijo sv. pismo Katoliško gibanje na Dunaju, blagoslov Božji za poljske pridelke 15.) Vit. Češko. Katoliška društva. Milost ljubeznipolnega kerščanskega občevanja. lB.i Frančišek Regls. Razširjanje delovanja sv. Krančiška Kesris zoper nenravnost. Dekle. 17 ) Ralner. Sv. Vera na vseučiliščih in v vojašnicah. Železniški uradniki in služabniki, kteri težko spolnujejo svoje verske dolžnosti. 18.) RadegandlS. Uboge duše v vicah. Premagovanje jezika in drugih čutov. Propalo in slabo družinsko življenje v mnogih gostilnah. II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešlo-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Oče 4 nepreskerbljenih otročičev terpi že 18 tednov hudo bolezen. Ker posvetna zdravila no pomagajo, priporoča se i vsem zaupanjem vsem č. čitateljem «Zgodnje Danioe» in udom N. lj- G. presv Serca in sv. Jožefu v gorečo in serčno molitev, naj bi Ona dva, ki vse prem jrela pri presv. Sercu, sprosila še ljubo zdravje, ako je sv. volja Kozja. Ako st* milost zadobi. naznani se očitno — Neka deklica, že dolgo močno bolohna. priporoča se vsem soudom bratovskim X. lj. G. v pobožno molitev za zboljšanje zdravja, v posebno težki žvlodečni bolezni. - Neka oseba naši lj. G. za zdravje, ako je volja Božja. — Dalje se v molitev priporora nevarno bolna oseba, da bi na priprošnjo presv. Jezusovega in Marijinega Serca. sv. Jožefa in sv. Antona Padov. zadobila ljubo zdravje ako je volja Bižja Uslišana molitev se bo naznanila v «Danici » — V pobožno molitev se prav toplo priporočata dva sorodnika, ki sta se močno navzela socijal-demokraličnega duha, da bi se jih po Mariji usmililo presv Jezusovo Serce. t Kanonik Karol Klan. Kana, ki jo je prezgodnja smert kanonika L. Jerana vsekala ljubljanski škofiji, se še ni zacelila in že zopet žaluje ta ob grobu odličnega svojega duhovnika, kanonika Karola Kluna. V ponedeljek zjutraj se je po Ljubljani bliskoma širila prežalostna novica, da je v Budimpešti v ondotne . kapucinskem samostanu na nagloma umeri ob V2 1 uri po noči prečast. kanonik Karol Klun. kamor se je bil kot delegat kranjski v nedeljo zjutraj z Dunaja odpeljal, potem ko je ob V* 7. še opravil najsvetejšo daritev. — „Danicatt izveršuje le dolžnost hvaležnosti, ako svojemu zvestemu podporniku, najboljšemu prijatelju njenega nepozabnega vrednika L. Jerana ter zvestemu duhovniku ohrani skromen spomin. — Pokojnik se je rodil dne 15 oktob. 1841 v Podgorici, župnije Dolenja vas pri Ribnici. Mati njegova še živi. Dne 30 julija 1805 je bil posvečen v duhovnika ter je bil najpervo kot kapelan nastavljen v Gorjah pri Bledu. Gorjanci se ga še sedaj hvaležno spominjajo kot vnetega duhovnika, zlasti pa kot izverstnega cerkvenega govornika. Pokojni župnik Tedeschi mu je večkrat rekel: „ Gospod Karol, Vi boste mnlo časa v Gorjah." In res! Že meseca aprila 18H7 je bil premeščen v Ljubljano kot stolni vikarij. Tu ga je čakalo obilo dela tako v duhovnem pastir-stvu, kakor tudi na političnem polju. Toda z neumorno pridnostjo, ter izvanredno nadarjenostjo je vse premagal in vsim zadostil. Bil je pervi vrednik „SlovencaK. Kot tak pa je moral, kakor nam je sam večkrat pravil, perva leta skoraj popolnoma sam pisati. Po dnevi je bil v spovednici ter na gimnaziji kot pomožni učitelj veronauka, po noči dostikrat do 2. in H. ure pri pisalni mizi. L. 1876 je dobil benelicij barona Ravberja pri stolnici. L 1877 so ga kmečke občine Kranj—Loka izvolile v deželni zbor. Der-žavni poslanec za kmečke občine Ljubljana Li-tija-Ribnica je postal 1. 1879. Kanonikom je bil imenovan 1. 1882. Zaslug, ki si jih je pridobil kot nevstrašen boritelj za pravice našega narod «. ne bomo popisovali, le toliko rečemo, da je bil Klun j^den njegovih najboljših in zvest^jših sinov. Toda vkljub temu. da je kot poslanec moral skoraj popolnoma pustiti svoju dtihovsko službo, vstal je vendar le do zadnjega trenutka vesten duhovnik, ter kot tak natanko opravljal svoje dolžnosti, kadarkoli je za nekaj tednov bival doma v Ljubljani. Njegovi ribniški rojaki so ga v šali navadno imenovali „ dolenje vaškega kapelana", kajti kadarkoli je bil na svojem domu, vedno je v domači fari imel drugo službo B )žjo in večkrat se je celo zgodilo, da je naravnost /. Dunaja prišel samo zato, da so njegovi rojaki imeli dvojno službo Božjo ob večjih praznikih. — Značaj pokojnikov je bil izvanredno blag in mil Jeze in sovraštva, da si je imel toliko političnih nasprotnikov. Klun ni poznal V vsetn njegovem življenju in delovanju se je kazalo njegovo zlato serce Priserčno je ljubil svoje domače, svojo mater, sestre in sorodnike. Njegovo usmiljenje do revežev je splošno znano Prav veliko je pa t udi tacih. kteriin |e pokojnik s svojo vplivno besedo izposloval službo, delo alt podporo. — Ni tedaj čudo, da je n *nadna novica o njegovi smerti ganila v dno st r< a. ne le njegove ran igoštevilne prijatelje, temveč vsacega kdorkoli ga je poznal. I pajmo, da sedaj s svojim zvestim prijateljem Jeranom vživa plačilo za svoje neutrujeno delo! Naj ga pa tudi „i)aničiniil bralci ohranijo v pobožnem in hvaležnem spominu' Mir in pokoj njegovi duši! — Telesni ostanki so se pripeljali v Ljubljano v sredo opoldan tet prenesli precej na to v cerkev sv. Krištofa Na tern pokopališči, v domači zemlji, ktero je iz serca ljubil, za ktero je deloval, čakal bo prezaslužni pokojnik ud četertka popoldan dalje sodnjega dne. M-k. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Praznovanje praznika presv. Jezusovega Serca. V uršulinski cerkvi bo v petek, na praznik Jezusovega Serca, ob (i zjutraj slovenska pridiga in potem slovesna sv. maša, zvečer ob 7 bo pa ta dan in potem vso osmino nemška pridiga in litanije. — Pri sv. Florijanu bo na praznik presv. Jezusovega Serca ves dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo; zjutraj ob G bo sv. maša z blagoslovom, ob « slovesna sv. maša, zvečer o \ , <» slovenska pridiga. Ljubljana. „Kralju večnosti, neumerljivemu in nevidnemu, edinemu Bogu bodi čast in slava na vekov veke. Amen!" Tako molijo duhovniki vsak dan v svojih duhovnih molitvah Te lepe besede so nam prišle na misel na praznik sv. K. Telesa in pre-tečeno nedeljo, ko so se obhajale tako lepe procesije na čast sv. R. Telesu. Obakrat je bilo vreme kaj ugodno in ljudstva seveda — brezštevila. Vsako leto se sicer obhajajo ti cerkveni sprevodi — a vsako leto z novo vnemo in priserčnostjo. Zakaj pač V Zato ker govori iz njih — resnica. Kristus, naš Bog. je resnica; On je ogenj, ki vedno vžiga — zato se slovesnostij Njemu na čast. nikdar ne naveličamo Nobena posvetna zabava, nobena ljudska veselica se v priserčnosti in mikavnosti s cerkvenimi slovesnostmi primerjati ne da. Tam se šopiri le bolj zvunanjost. tam se kaže le bolj zvunanji blišč, ki n»* vmiri in oblaži serca; toda iz cerkvenih slovesnostij veje duh pobožnosti in ljubezni in človek se srečen vrača domov. Tudi pri letošnjih procesijah je vse tekmovalo, da bi skazalo dostojno rčast in slavo Kralju večnosti, neumerlji-vemu in nevidnemu, edinemu Bogu" Jezusu Kristusu v podobi sv hostije. V stolnici so prevzvišeni kne-zoškof sami vodili procesijo. Vdeleždi so se je, kakor običajno, tudi dostojanstveniki svetnega stanu. Povzdigovale so svečanost zlasti belo oblečene dekli«-e v dolgi versti Te se posebno podajo k procesiji sv R. Telesa. Vsaj Jezus nedolžnost najbolj ljubi in sam je rekel: „ Pustite male k meni !tt Nenavadno veliko je bilo letos odraščenih žensk, med njimi tudi več gospa in gospodičen. ki so z gorečimi svečami v roki kazale svojo živo vero in gorečo ljubezen do Jezusa, ki se imenuje „luč sveta.- — — Kot neko posebnost, ktera se do detos še ni godila, omenjati moramo tudi to. da je kakih 30 —4o gospodov svetil" pri procesiji. To omenjamo posebno pohvalno in kot nekaj veselega, da so se jeli tudi možki bližati Jezusu. Do zdaj se je mislilo in tudi govorilo: pobožnosti so samo za ženske, in še te bolj preproste iz nizkega stanu — toda gospoda ne sme kazati svoje vere in pobožnosti do sv. R. Telesa tako očitno m neustrašeno. — Toda. hvala Bogu, to mnenje je odstranjeno; strah pred ljudmi je premagan 111 Jezus je začel prodirati tudi v serca mož-kih m gosposkih ljudij. Če bo tako šlo dalje, potem smemo upati boljših časov. Gospod Jezus mora kraljevati v človeških sercih. potem bodo nastopile druge razmere Svet se je odtujil Kristusu, večni resnici in edino pravi sreči, od tod ono gorje, ktere-mu z vsemi posvetnimi postavami ni mogoče odpo-moči. Postava za postavo se dandanes dela v deželnih in deržavnih zborih; toliko jih imamo, da bi si jih človek ne mogel vseh zapomniti, čeprav bi imel glavo veliko kakor mernik — rekel je nek učen junst. A vse to ne pomaga dovolj; ljudstvo t««ži. da ni srečno; zaveržejo staro postavo in napravijo novo. in ljudstvo zopet toži. da ni srečno — ko bi se pa enkrat ljudje, najpervo postavodajalci, potem pa podložniki. oklenili Kristusa in Njegovega nauka, potem bi trebalo desetkrat manj postav in srečnejše lice bi imela naša zemlja. Kristus pa živi v sv R. Telesu, zato morajo vsi k Njemu. In ravno ljubezen do najsvetejšega Zakramenta se je novejši čas začela močno poživljati Bratovščine vednega češčenja se vpeljujejo povsod: v mnogih farah tudi v naši škotiji moli se Jezus tu vsako nedeljo nepretergoma od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer; in zadnji čas kakor smo že omenjali, molilo je celo po noči v stolnici več možkih od 9 ure zvečer do 4. ure zjutraj, in čez dan od 4ih dalje do 9ih zvečer pa ženske. To se bo nadaljevalo vsak pervi petek v mescu, tako da Gospod Jezus ne bo brez častilcev in molilcev. Papež Pij IX. so rekli: ffDajte mi trumo molilcev, in spreobemil bom svet." Tega nam je treba: milost Božja mora ljudi presuniti; s samimi razlogi in dokazi, če še tako jasnimi, ne dajo se ljudje na pravo pot pripeljati, ker je serce preveč terdo. — Vse slovesnosti o priliki praznika sv. R. Telesa naj še dalje odmevajo v naših sercih, da bomo večkrat klicali: rHvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament — zdaj in na vekomaj. Amen!" — Romanje v Lurd. Na Dunaju (I. Annagasse Nr. 9* se je osnoval romarski odbor za pot v Lurd. čas, kedaj odrine vlak, še ni določeu; treba pa se je za vdeležbo oglasiti pri odboru na Dunaju vsaj do konca julija. Vožnja s hrano in stanovanjem se določa za 111 razred na 125 gld. za II. razred 188 gld, za I. razred 240 gld. Obiskovali bodo še neko drugo Božjo pot (Pare 1 Monial). Pot gre z Dunaja čez Tirole, v Zurich in Lim v Lurd; tu ostane štiri dni ter se verne skozi Švico na Tirolsko. Vse podrobnosti se svoječasno pismeno naznanijo vsem, ki se oglase za vdeležbo. Stariši, pazite! Luteranci hočejo Vaše otroke preslepiti s krivimi luteranskimi nauki. In sicer kako? Tukajšnje luteransko pastorišče in župnišče širi zadnji čas med šolsko mladino lističe, kteri imajo na 4 straneh kaj mične podobir-e in povestice. Kakor navlašč za otroke! V teh povesticah je polno luteranskih. Cerkvi katoliški nasprotnih naukov. Za danes vas. stariši, samo opozarjamo, da pazite na svoje otroke ter se večkrat prepričate, kaj prineso domov in kaj bero. Lističi imajo naslov: „Veselo poročilo za otroke u Umeri je pretečeni torek zjutraj ob 1 2 2 uri visokočastiti g. Leopold Gestrin, župnik v pokoju, v Leonišču v Ljubljani. Rajni gospod je bil rojen 13. novembra 1825 v Ljubljani, in bil 31. julija 1849 posvečen v mašnika. Služboval je zlasti dolgo časa kot župnik v Št. Jurju pod Kumom. Sedaj je živel že več let v pokoju. V soboto ga je bolezen hudo napadla. Prejel je svete zakramente za umirajoče in potem je tri dni mirno in poterpežljivo prenašal hude bolečine. V ponedeljek zvečer proti 7. uri se je začel smertni boj in proti jutru je izdihnil svojo blago dušo. Dobrotni darovi. Zn Salezijanski) družb t r Tu rimi • Č. g. M. Narobe, župnik v Zapogab. 5 gld Z/ tru/iistr Murinnhillu: Č g. Martin Narobe, župnik v Zapogali. H gld. Za opravo ubožuili creker: S Horjula, 95 yld. — Iz Slurij, 2B gld. — iz Preddvora. 15 gld 65 kr. — Iz Poddrage. 24 gld. — Z bohinjske Bistrice. 50 gld — S Križev pri Teržiču. 27 gld. 75 kr. — Iz Nadanjega Sela. 21 gld. 50 kr. — Iz Grada. 14 gld 75 kr. — Iz Stare Loke. Hi gld. — S ČemSenika. 37 gld — Od sv. Helene. 26 gld. 11 kr — Z Gore pri Idriji. 29 gld. — S Teržiča. 30 jrld — Iz Moravč. .V< gld. 21 kr. — Z Dobrave Kropi. 15 gld Po čč. gsr Uršulinarcah v Ljubljani. 11 gld. — S Komende. 7»» gld. — Iz št. Ožbalta. 1« gld. 50 kr. — Iz Kne-žaka. 16 gld. — is Tople Rebri. 12 gld. % kr. — S Sel pri Šumbregu. 40 jrld 20 kr. — Od sv Jakoba pri Savi. 31 gld. 52 kr. — Z Vranje Peči. 26 gld. — Z Rovt nad Logatcem. 39 gld. (Drugi darovi prih.) Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.