-----    230    ------
Politične stvari.
Sprava na Češkem?
Ko so prihajala z Dunaja prva poročila o češko-nemški spravi, da se pripravlja, da se bode posrečilo, dognati jo, konečno, da je sprava dognana, radovali smo se z vsega srca prav tako z našega slovenskega stališča, kakor tudi s stališča avstrijskega. Nadrobnosti poravnave niso nam bile znane in tudi pozneje, ko so se razglasile nismo si šteli v našo dolžnost, razpravljati jih in si lomiti glave Čehov in Nemcev v Češki, nedvomeč, da pač pogajajoča naroda sama dosti dobro vesta, kje ju čevelj tišči in kako se sporazumeta glede varovanja obestranskih narodnosti. Znano je bilo, da nacrtani dogovor ima veljati samo za Češko kraljestvo, toda nikdo si ni prikrival, da posledice pogašenja narodnih strastij v eni veliki kraljevini neizogibno mora imeti svoje naravne posledice za vso državo.
Vsakdo smatral je poravnavo za pošteno, opirajočo se za neomejeno enakopravnost obeh narodnosti tako, da bi se naravno ne mogle kazati nobene pomenljive zapreke več.
Pa stvar obračala se je polagoma drugače, kar je v prvi vrsti povzročil razpor v češkem narodnem taboru. Mladočehi, kateri smatrajo za poklic svojega obstanka: grditi, sumničiti in spodkopavati trud, delovanje, poštenost in pa vspehe zasluženih mož staročeške stranke, storili so vse in z vsakovrstnimi sredstvi, da so češko ljudstvo hujskali zoper najveljavnejše može svojega naroda. Že vlansko leto, ko o poravnavi na češkem še nihče govoril ni, kazal se je sad onega samomornega rovanja v tem, da so pri. deželnozborskih volitvah Staročehom iztrgali nad 20 volilnih okrajev. Ko pa so se pogajanja med Staročehi in Nemci pričela, ne da bi bil kedo prašal po menenji Mladočehov, začeli so ti od jezo kar sikati, sumničenje in laž postalo jim je izključno orožje, še bolj pa potem, ko se je razglasil načrt poravnave v splošnih obrisih.
V obče je vlada še dosti srečno posredovala, dokler je bila stvar tajna ; stranki trdile ste, da sicer ni nobena dosegla vsega, kar je želela, vendar pa so takoj začetkom glasila nemške stranke z neko ponosno zavestjo trdila, da Nemci niso žrtovali ničesar. Nasproti pa so mladočeška glasila trdila, da Čehi niso dosegli ničesar in kmalu je sledila temu očitanju zatožba, da so Staročehi izdali svoj narod; najojstreje letela je ta tožba zoper vodjo staročehov dr. Riegerja. Kmalu po dognanih dogovorih pričela se je izvršitev potom naredb in pri teh glasil se je pred drugimi minister pravosodja.
Žalibog ne moremo trditi, da bi bil pri tem poslu grof Schonborn srečen, kakor se je že tudi pri drugih svojih činih pokazal premalo skušenega politika, ki čine v politiki tudi pri nasprotnikih svojih presoja po i d e -a 1 n i h načelih. Pri razpisu višjih sodnijških služb oglasile so se prve češke pritožbe zoper izvrševanje dotičnih dogovorov.
Mnogo pregrešili so tudi vladni in napolvladni časniki, katerim ni bilo mar druzega, kot z „Novo Prešo" vred hvalisati zmernost in modrost češko-nemške stranke grditi in smešiti staročeške može, kateri so 86 tako imeli braniti sami na tri strani, nasproti Mladočehom, Nemcem in pa glasilom vladnim.
Staročehi branili so se vstrajno, možato in pošteno in pokazalo se je že pri deželno-zborskih razpravah, da je vsa staročeška stranka, razun treh mož, ostala do zadne pičice poravnave mož beseda.
Prišla je resolucija dr. Skarda-ova, ki zahteva v čeških okrajih pri sodnijah češki jezik kot notranji uradni jezik.
Res je sicer, da te točke ni bilo o dogovorih, toda s tem tudi ni bila izključena ta v temeljnih državnih zakonih sloneča zahteva; zoper njo glasovati ni mogoče nobenemu češkemu poslancu. Nemški poslanci so se protivili tej zahtevi,   vlada  pa je   rekla,  da  hoče pritrditi
onemu, o čemer se sporazumele obe stranki in se je s tem sokrivo storila one stare nemške zahteve po nemškem državnem jeziku. Pravičnost poravnave zahteva vsekakor, da se češki strani ne naklada ničesar, kar   se  enako   ne naklada tudi nemški.
Prvo deželno-zborsko zborovanje tega poletja rešilo je samo eno točko, šolsko točko poravnave, po kateri se razdeli deželni šolski svet v nemško in češko kurijo. Zakon potrjen, začel se je izvrševati, Praški mestni svet po ogromni svoji večini pristaš češke stranke, začel se je razgovarjati o možeh, katere naj bi odposlal v nemško kurijo deželnega šolskega sveta. Imenovalo se je med drugimi tudi ime znanega nemškega šolskega vodja, pedagoga in pisatelja, državnega poslanca Heinricha, ki je neoporečen Nemec in šolski strokovnjak. Pri imenovanji tega imena pa so nemški listi in ž njimi tudi vladni listi kar vskipeli, in sedaj ko je Heinrich popolnem postavno tudi res izvoljen, je nemško-češka stranka kar iz sebe, žuga, da je s tem uničena poravnava, da se ona ne vrne več v deželni zbor in da tudi odstopi zopet od vdeležbe za prihodnje leto pripravljene deželske jubilejske razstave. Staročeška stranka pa zavrača s tem, da ji tudi na poravnavi, ako se nemška stranka in vlada tako vede. Ako ta misli, da se sme v stran porivati 6 milijonov Čehov, pa tudi ti ne bodo več hodili ž njo. Mi še ne verujemo, da bi bile to zadnje besede Čehov, to pa vidimo, da je položaj postal zelo negotov!                    _________
-----    231    ------