r* "-"N r f > c. L V s, / _r J ^ _ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO V Redna izdaja Št. 5 — maj 1979 Izdaja DQ Avtotehna n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan M Ir čič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništvi Titova 36, telefon 317-044/iint. 68. Tisk Trskama Ljubljana, v nakladi 900 izvodov.' Časopis prejemajo člani kolektiva, jštipendi-sti in upokojenci brezplačno.. Časopis izhaja enkrat mesečno. W~ Oproščeno prometnega davka po ^•llflepu 421-1/72. avtotehna Naš mesec maj Kakor vsako pomlad, ko se prebuja slovenska zemlja, bomo tudi letos v mesecu ma-iu na kakšnem zborovanju ali Pa v krogu družine in prijateljev praznovali, oziroma obujali spomine na razne do-9°dke in pomembne datume v naši bližnji ali daljni preteklosti. Tako bomo na nam lasten način praznovali prvi rnaj. Tudi letos bomo to praznovanje povezali z našim bojem za osvoboditev rodne 9rude in človeka vredno življenje z bojem in žrtvami iz-koriščanih ljudstev in zatira-n|h narodov po svetu. Samo-zavestno in ponosno lahko v naši domovini praznujemo ve-bki praznik delavske solidar-n°sti, kajti socialistično samoupravljanje in neuvršče-n°st prebujata v srcih delav-Cev pri nas in po svetu novo uPanje v sile dela in znanja, v delavski razred, ki mu pri-Pada poslanstvo preobrazbe človeštva. S pohodom ob žici okupi-ane Ljubljane bomo ponov-0 povedali vsemu svetu, da mo svobodni, da smo to “vobodo drago plačali in da jutri ne bo nič prese-et'lo, ker smo neomajni, ker ■_°znamo svojo pot, ker smo “rganizirani in kot takim še edno odmevajo v nas be-,fde tovariša Tita: »Znali smo g. w vc*i ioa i i. c.. zagotoviti tako organiza-|J? našega osvobodilnega ^ Ja> ki nam je omogočila, bni Srno zrnagali.“ Se toliko ki nam je omogočila, K • ^°li, moramo taki biti letos, ,._r Ja svet v vedno večji ne- rnosti. Vse več jih je, ki aam dobro znanih razlogov 07 lajo z orožjem, vdirajo na ‘9mija držav in narodov, ki so dn,*Si? sami odločili za svoj dal en' red' N'bče jim ni Pravice igrati vlogo med-ar°dnih žandarjev. n maju pa vsako leto praz- hil|erT10 že en Praznik- Praz-Vs mladosti, praznik nas 1^1 ri’ če posebno pa mladih, Prevzemajo štafetno palico |0o„starejših generacij z na- °9°. da Og 1 nadaljujejo začeto, ®e spopadajo z novimi 11 m vztrajajo na po-revolucije. Mislim, da j razmišljanju o prazni- * LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE $ % ŽELIMO VSEM BRALCEM $ t IN SODELAVCEM! $ t Uredništvo $ * * ?*****+**++*+*++*****+******+++*********£ ku mladosti povedano vse, če citiram besede tovariša Tita, ki jih je izrekel na proslavi ob 40-letnici ustanovitve KPS. 26. aprila 1977: »Prepričan sem, da se nam ne bo nič zgodilo, če bomo pripravljeni. Kos bomo temu, da ubranimo našo državo. Vendar moramo tudi danes v takem duhu vzgajati nove V današnji številki preberite: NIČ NAS NE SME PRESENETITI (stran 3) in nove generacije. Naša mladina mora poznati vsa ta dejstva in dogodke iz zgodovine, saj bo jutri prevzela vlogo tako ustvarjalcev kot branilcev socializma.« Velik je vsak naš maj. Letos je še večji, še z bogatejšo vsebino, ker sovpada v leto, ko praznujemo 40-letni-co organiziranja vodstva, oziroma konstituiranja Centra-nega komiteja KPJ. To se je zgodilo sredi marca 1939 v Bohinju. Naj nam bo maj nova spodbuda za dosledno izvrševanje vseh nalog in zato, da socialistično samoupravljanje ostane široko, demokratično vseljudsko gibanje, ki povezuje v enoten utrip slehernega našega delovnega človeka. Uredništvo Periodični obračun l-IM. Razprave o uspešnosti poslovanja za leto 1978 so se komaj polegle pa je pred nami že obračun poslovanja za prvo trimesečje 1979. Moj namen je kritično opozoriti na nekatere nedoslednosti ter tudi premajhno zavzetost pri obravnavi računovodskih informacij. Strokovne službe so v tem letu napravile velik napredek ter posredujejo strokovnim delavcem v TOZD obilico podatkov za poslovna odločanja. Opažam, da prav ta obilica zelo preprostih podatkov, ki so mesečno in trimesečno na razpolago vodstvenim delavcem, ni predmet razprav v TOZD, temveč skoraj vedno nekaj tretjega, izven poslovnosti. Smatram, da je to beg pred resničnostjo ter tudi nezmožnost strokovne presoje, kritičnosti in konfrontacije pri poslovnem odločanju. Da ne bom samo »frazaril«, navajam dejstva: — do 10. 4. 1979 še ni bil sprejet letni plan niti samoupravni sporazum o osnovah planiranja, — ni sprejet plan investicij niti načrt dohodkovnih povezav, — ni usklajena sistemizacija na nivoju DO. Samo po sebi se vsili vprašanje, zakaj tako? Kje so skupni interesi, dogovorjeni in napisani toda blokirani pred sprejemom prav s strani vodstvenih delavcev v TOZD. Nasledki takih parcialnih (privatnih) odločitev pa se kažejo pri delu strokovnih služb, ki se jim onemogoča, da bi z ažurno informatiko 1979 usmerjali prav te delavce za pravilne poslovne odločitve. Pri pregledu poročil in zapisnikov nisem do danes opazil neke zavzetosti za razrešitev problemov, kot so: 1. Zaloge, višina, limit. 2. Obračanje kapitala (3 do 11-krat). 3. Poslovni predmet posamezne OE (opredelitev). 4. Kalkulacija in kontrola le-teh. 5. Aktiviranje predstavništev v resnične operativce, ki bodo dali svoj doprinos, katerega bi lahko izmerili — ovrednotili. 6. Izkoriščenost skladiščnih prostorov (možnost odstopanja v najem). Pri svojem operativnem in strokovnem delu opažam izredno nedoslednost pri operativni komerciali, ki ne dojema osnovnih zahtev knjigovodstva ter zakonskih predpisov. Prav v ta namen je bil organiziran seminar, katerega so se udeležili vsi operativni delavci po posameznih OE. Vprašanj je bilo malo, toda stara praksa se še nadaljuje. Ta nanizana kritika bo sovpadla v čas obravnave periodičnega obračuna za čas I—III 1979. Upam, da bodo posredovani kazalci obravnavani kritično, posebno še, ko nam strokovna služba daje primerjave za preteklo obdobje ter s tem pokaže na naše slabosti ali uspehe. To pa je tudi zadnji apel, da se sprejmejo potrebni dokumenti za sestavo plana in tudi gospodarski načrt za leto 1979. Anton PLEVČAK TUDI LETOS VSI NA POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE! Stari delavski svet ni zapustil nerešenih vprašanj! Dolg naslov, boste dejali, da skoraj daljši kot ves tekst pod njim. Strinjam se. Vendar je tako spodbuden, da se mu kot opazovalec nisem mogel izogniti. Izluščil sem ga iz poročila predsednika delavskega sveta DSSS za mandatno dobo do vključno meseca februarja letos. Od tedaj dalje dela in samoupravlja novi delavski svet, ki po svoji sestavi zagotavlja, da za seboj tudi ne bo pustil nerešenih vprašanj. Predno nadajujem s svojimi mislimi o poročilu prejšnjega delavskega sveta DSSS, bi rad odgovoril na vprašanje, ki po vsej verjetnosti izstopa: »Zakaj pisati o tem v našem časopisu, ko vemo, da nastaja časovna oddaljenost in s tem neak-tualnost?« Res je. Res pa je tudi, da v takih poročilih (ne samo v tem, že v prejšnjih tudi) le nekaj manjka. To ne trdim, ker si domišljam, da sem nezmotljiv učitelj, ampak zato, ker bi rad opozoril, da poročilo o delu delavskega sveta ob koncu mandatne dobe dejansko ne more biti drugačno in je res zelo oddaljeno od aktualnosti. O problemih, na katere naleti delavski svet v času svoje mandatne dobe in ki zavirajo načrtovano delo, ali pa so vredni vse pohvale, je ne potreba, ampak obveza poročati sproti z namenom, da dobre in pozitivne prijeme prenašamo dalje, slabosti pa likvidiramo. To svojo misel bom opravičil, zato si oglejmo najprej poročilo, iz katerega v strnjeni besedi povzemam: »V svoji dveletni mandatni dobi od decembra 1976 do vključno februarja 1979 je enajstčlanski delavski svet DSSS imel 24 rednih in 10 izrednih sej. Že sam podatek — 10 izrednih sej — da misliti, da so bili problemi in situacije, ki jih je bilo treba reševati hitro. Drugače povedano, delavski svet je bil dovolj elastičen v reševanju problemov tako glede na čas kot na vsebino. Udeležba članov delavskega sveta na sejah ni bila nikoli vprašljiva, zato tudi, kot sledi iz poročila, ni bila nikoli vprašljiva sklepčnost, ko je delavski svet obravnaval osnutke in predloge raznih samoupravnih in splošnih aktov ali sporazumov. V 1977. letu je delavski svet DSSS razpravljal in prinesel zaključke o vprašanju sistemizacije delovnih mest in o sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. V ta namen je seveda imenoval posebno komisijo. V marcu mesecu je obravnaval in sprejel poročilo o zaključnem računu za leto 1976. Proti koncu leta pa je izvedel referendum o novi organizaciji DO in sprejel pravilnik o knjigovodstvu ter o uporabi vozil za službene namene. Takoj na začetku leta 1978 je delavski svet posvetil precej časa razpravi o predlogu plana za isto leto, o pravilniku za premakljivi delovni čas lin o pravilniku varstva pri delu, ekoloških meritvah, zdravstvenih pregledih itd., ki so bili sprejeti v naslednjem mesecu. Dalje je delavski svet na podlagi predlogov sprejel, oziroma izvolil zunanje in notranje delegate disciplinske komisije DO Av-totehna, kandidatno listo za delegacije v DPS in SIS. Sprejel je predloge osnutkov pravilnikov o organizaciji DSSS, o razvidu del in nalog v DSSS, o ZT poslovanju ter ZT delih in nalogah, o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole v DSSS. Čez dober mesec so bili vsi prej navedeni dokumenti tudi sprejeti. Med tem časom je delavski svet DSSS razpravljal in sprejemal periodične finančne obračune posameznih trimesečij, imenoval člane odbora za LO in DSZ ter vršilca dolžnosti direktorja splošnega sektorja in sklepal o mnogih drugih problemih. Poročilo delavskega sveta pa se končuje konkretno takole: »Na 2. redni seji 7. II. 1979 (oštevilčenje sej teče po koledarskih letih — ne pa po mandatni dobi. Op. ur.) smo sprejeli poročila inventurnih komisij ter poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev. Na tej seji je bil obenem tudi konstituiran novi delavski svet. Delo starega delavskega sveta je bilo s tem zaključeno. Stari delavski svet ni zapustil nerešenih vprašan].« Naj nadaljujem od v uvodu navedenega stavka: »To svojo misel bom opravičil.« Najprej pohvala tistim, ki so zapisnik poslali v uredništvo. Takoj za tem pa mi oprostite, da navedem nekaj misli, ki bi lahko bile v pomoč vsem jutrišnjim sestavljalcem takšnih in podobnih poročil. Povsem v redu je, da je poročilo datumsko razdeljeno s kratko vsebino posameznih sej. Manjkata pa vsekakor beseda dve o: — delu samoupravnega organa s službami v DSSS, oziroma v DO, — pripravah na seje. Na primer o težavah okoli izdelave materialov za razprave in recimo o tem, ali ima predsednik pomoč ali opravlja vse sam, — ocenah, kako so posamezni referati za seje izdelani (letni obračun, razni plani in še in še), — površnostih (ni materialov ali ni referenta), zaradi katerih mora delavski svet probleme prenašati na naslednje seje, — reševanju težav, ki se pojavljajo, pa gredo mimo samoupravnih organov, — problematiki, ki jo bo moral delavski svet reševati v bližnji prihodnosti, — vsem tem pa še o čem drugem delati sproti in vedno od vseh zahtevati končne rezultate. Itd! Itd! komentator Po sledeh zapisnika Novoizvoljena samoupravna delavska kontrola DO Avtotehna je 20. marca letos imela drugo redno sejo. Naše uredništvo je prejelo kopijo zapisnika te seje, iz katerega je razvidno, da je bila na dnevnem redu tudi problematika avtoparka TOZD Servisi. Naj jo na kratko ponovimo: »Slabo stanje vozil je predvsem posledica njihove starosti, ne pa toliko slabega ravnanja z njimi. Vprašanje avtoparka se bo reševalo šele konec leta, ko bodo na razpolago ustrezna vozila za dinarska sredstva. Do tedaj bi bilo treba predvsem zagotoviti, da bi bila obstoječa vozila primerno vzdrževana In Izkoriščena. V ta namen je treba najprej rešiti kadrovsko problematiko.« Nekako v istem času, ko smo prejeli omenjeni zapisnik, nam je dopisnik iz Celovške 228 poslal sedemnajst fotografij, od katerih jih osem objavljamo in komentiramo. Slika 1. Kombi, ki verjetno čaka na popravilo, stoji na prostem, čeprav — pravi dopisnik — prostor je pod streho. Slika 2. Dopisnik je za sliko napisal: »Brez komentarja«. Mi pa dodajamo vprašanje: Ali je to vozilo tško zaradi starosti ali zaradi slabega ravnanja z njim? Slika 3. Da bi dobil informacijo o bivšem karavanu Opel konsignacije, bi moral dežurati, piše dopisnik, ker odgovornega delavca ni. Ni čudno, da se koristniki poslužujejo prevozniškh storitev izven delovne organizacije. Slika 4. Nobeno od parkiranih vozil ni v voznem stanju. Dobro bi bilo izračunati škodo, ki nastaja, ko vozila rjavijo in so vsak dan »lažja«. Vsako od njih ima vsaj eno gumo prazno. Prisoten je tudi Commodore, ki ze dalj časa na debelo pokrit s prahom čaka nadaljnje usode. Slika 5. To sliko objavljamo zato, ker so na prej omenjeni seji razpravljali tudi o čiščenju prostorov na Celovški 228. Kako to izgleda, se lepo vidi. Sicer pa so na sliki naši kamioni, ki čakajo na šoferje, na potne naloge, na vzdrževalce in še na kaj morda. Za prevoze n. pr. iz Javnih skladišč pa skrbi njihova dostavna služba ali privatni sektor. Kot je iz problematike avtoparka razvidno, je problem kadra. Je pa verjetno še en problem, in sicer neusklajena sistemizacija, ker nimamo voznikov kamionov, kot to zahtevajo predpisi. Med temi kamioni je tudi OM — Cerbiatto (slika je v arhivu), ki je vozen, je pa brez akumulatorjev. Verjetno se je nekdo spomnil izreka: »Vzemi, kjer je, in daj tja, kjer ni.« Slika 6. Detajl (eden izmed mnogih na ostalih slikah) na vozilu OM 120. Dopisnik komentira: Nekateri vodilni trdijo, da je vzrok takega stanja vozil izrabljenost in amortiziranost. Nihče pa ne reče, da je to tudi rezultat neodgovornega in malomarnega ravnanja z družbenim premoženjem. Slika 7. Vozilo na sliki menda ni last DO. Smo jo pa že objavili decembra 1977 in pod njo zapisali, da bi mogoče bilo dobro vozilo urediti za tehnični muzej. Odziva ni bilo! Nasprotno, čo pogledate sliko številka 8, vidite, da vozilo ni več pod streho in da je po 17 mesecih v še slabšem stanju. Skoda! Da, škoda, ki smo jo mogoče prikazali ostro in enostransko, nikakor pa ne z namenom stvar dramatizirati. Tako je In mimo dejstev ne moremo. Glavno je, da imamo v naših pravilnikih tudi točke za odgovornost in da jih za neodgovornost nikomur ne odvzamemo. (foto: Cajhen) uredništvo okt-amkru krožek Nič nas ne sme presenetiti (N N N P) Že januarja letos je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (LO in DSZ) pri predsedstvu republiške konference SZDL sprejel sklep o organiziranju in izvedbi vsesplošne družbene akcije, na kateri bomo preverili obrambno varnostno Pripravljenost vseh nas delovnih ljudi in občanov. široko zasnovana akcija Pod geslom »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« ima na-aien, da še bolj okrepimo obrambno varnostno pripravljenost v Sloveniji ter da poglobimo že podružbljene od-nose na področju LO in DSZ. Ta akcija, v katero se vključujejo vsi delovni ljudje in občani, je posvečena 60. obletnici ZKJ, združenih sindikatov in SKOJ. V okvi-ru te akcije so še posebno Poudarjene aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in urjenja enot civilne zaščite in narodne zaščite ter analiza dosedanjega dela, kakor tudi ugotavljanje Pomanjkljivosti na tem področju. Ker ima ta akcija Predvsem pofitično-mobiliza-°ijski pomen, to je krepitev Tioralnopolitične vrednote in zavesti ter poglabljanje koncepcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so nosilci te akcije yodstva SZDL, v organizaci-iah združenega dela pa vodstva sindikatov. . Težišče aktivnosti bo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Mi Se bomo omejili na aktivnost v organizacijah združenega dela, oziroma konkretno pri das v DO, TOZD in DSSS. Čeprav je nosilec, oziroma drganizator te akcije vodstvo S|ridikata, se v akcijo vklju-Cujejo vsi družbeni dejavniki službe za LO in DSZ pa le sodelujejo. Da bi ugotovili stanje na Področju obrambno zaščitnih Priprav v DO oziroma TOZD 'n s tem tudi pomanjkljivosti ds področju že omenjenih dejavnosti, moramo dokaj potopljeno analizirati delo, Predvsem po vprašanju vklju-evanja družbenopolitičnih °rganizacij in društev Avto-ddne v obrambne priprave, ^d na podlagi spoznanj si v Kcijskem programu lahko Izstavimo in načrtujemo vse, (dr je trenutno najbolj ak-dalnp na področju podruž-ianja splošne ljudske ob-ddibe (dopolniti, popraviti, bremeniti, pospešiti in okre-11 obrambne priprave). ( Kot že rečeno, morajo v I akciji najti svojo vlogo in esto vsi družbeni in tudi dniriouPravni dejavniki naše I '0vne organizacije od delfskih svetov, odborov za vt. 'd DSZ, štabov CZ in bf^stev NZ' do vodstev druž-(^dPolitičnih organizacij ZSMS in sindikata kot biln Ca akcije). Najbrž bi Vki- f)rav’ da se v to akcijo PornUČi,'° tudi riaša društva, rPembna za krepitev ob- rambne sposobnosti Avtoteh-ne, kot so Planinsko društvo in strelska sekcija. Tudi komisija za šport in rekreacijo, ki poleg ostalega skrbi za telesno vzgojo in fizično sposobnost (kondicijo) naših delavcev, lahko posveti delček svojega programa akciji NNNP. Ob načrtovanju akcijskega programa na temo NNNP bomo morali upoštevati tudi možnosti vključevanja enot naše delovne organizacije v akcije, načrtovane v krajevnih skupnostih (obrambni dan KS) in občinah (dan CZ). Naj navedem nekaj osnovnih nalog družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov DO Avtotehna v akciji NIČ NAS NE SME PRESENETITI: 1. 00 ZVEZE KOMUNISTOV: — komunisti so tudi v tej akciji idejnopolitični usmerjevalec razvoja, zasnove in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — so nosilci varnostno političnih ocen, ki so osnova za načrtovanje obrambno zaščitnih nalog, — so nosilci političnih pobud znotraj delovne organizacije in TOZD za učinkovito razreševanje nalog s področja LO in DSZ, — zagotavljajo aktivnost svojih članov v vseh sredinah, kjer delajo in živijo ter njihovo odgovornost za realizacijo stališč ZK. 2. I0 SINDIKATA: — se zavzemajo za krepitev družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev, uveljavljanje samoupravnih organov v TOZD in delovni organizaciji, delavske kontrole, zaščite in varstva družbenega premoženja, varstva pri delu, civilne zaščite in drugih zadev na področju LO in DSZ. S tem bomo krepili samoupravne odnose in uveljavljanje TOZD kot nosilce obrambno zaščitnih nalog, — so nosilec družbenopolitične aktivnosti za čim popolnejše vključevanje vseh delavcev v obrambno zaščitne aktivnosti in njihovo usposabljanje, za izvajanje posameznih nalog, obrambnih priprav, — si prizadevajo za čim bolj neposredno povezavo TOZD in KS, — morajo bolj kot do sedaj razvijati različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja delavcev, krepiti samoupravno socialistično zavest in s tem varnostno kulturo delavcev, — razvijajo vse možne oblike informiranja in obveščanja delavcev o družbeni samozaščiti in obrambni dejavnosti ter vsebinsko bogatijo časopis delovne organizacije o obrambnih in samozaščitnih aktivnostih, — se zavzemajo za krepitev organizacijskih, kadrovskih in drugih pogojev za uspešno delovanje TOZD in DSSS pri izvajanju nalog iz obrambnih načrtov. 3. 00 ZSMS: — morajo razvijati takšno politično aktivnost, ki bo krepila vlogo osnovnih organizacij ZSMS in njihov vpliv pri razreševanju vseh problemov in nalog v zvezi s krepitvijo sistema LO in DSZ, — morajo doseči večji politični vpliv na oblikovanje programov usposabljanja mladih za naloge na področju LO in DSZ, posebno v društvih in drugih oblikah interesnega organiziranja mladih delavcev, — razvijajo in poglabljajo sodelovanje z odbori za LO in DSZ v TOZD, DSSS, oziroma v delovni organizaciji nasploh, — s stalno politično akcijo zagotavljajo vključevanje mladih v CZ, NZ in v odbore za LO in DSZ. 4. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO: — posebno pozornost posveča organiziranju, razvoju in krepitvi telesno-kulturnih in rekreativnih dejavnosti, ki krepijo fizično moč delavcev zlasti mladih, kot so taborništvo, biatlon, pohodi ob spominskih obeležjih NOB, akcije TRIM, plavanje, smučanje in podobno. 5. STRELSKA SEKCIJA: — čim bolj dosledno usposablja svoje člane m posveča vso pozornost pridobivanju novih članov — strel- cev. Z množičnostjo v strelskem športu krepi obrambno moč naše delovne organizacije in družbe nasploh. 6. PLANINSKO DRUŠTVO: — s pomočjo, oziroma v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami v TOZD in DSSS ter v OO ZSMS vodi kontinuirano akcijo za pridobivanje novih članov planincev. Neaktivne člane pa aktivira in vključuje v izvajanje svojega akcijskega programa, — v akcijah razvija, neguje in širi tradicije NOB s pohodi ob pomnikih naše polpretekle zgodovine in organizira akcijo ureditve vsaj enega takih spomenikov. To je le nekaj nalog posameznih dejavnikov v delovni organizaciji Avtotehne, ki naj bi služile kot spodbuda za načrtovanje posameznih akcij ali za dopolnitev že izdelanih akcijskih programov. Strokovna služba za LO in DSZ, oziroma njeni referenti, pa so vsem navedenim faktorjem na razpolago za sodelovanje pri izdelavi načrtov in pri izvajanju zahtevnejših akcij. Zelo bi bilo razveseljivo, če bi v prihodnji številki lahko objavili rezultate dela načrtovanja akcijskega programa oziroma programih aktivnosti na temo NIČ NAS NE SME PRESENETITI, kot skupno prizadevanje odgovorne službe in navedenih dejavnikov. ZAČNIMO Z DELOM, DA NAS NE BO AKCIJA »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« — PRESENETILA! ref. za LO F. Kušar Spoznavajmo naše orožje Kot nekako nadaljevanje članka »Nič nas ne sme presenetiti«, ki ga objavljamo v današnji številki, se sama po sebi ponuja prilika, da doprinesemo svoj delež k usposabljanju naših pripadnikov narodne zaščite (NZ). Zato se je služba LO in DZS Avtotehna odločila v našem časopisu predstaviti nekatera orožja, da bi tistim pripadnikom NZ, ki so v okviru naše DO že opravili ustrezni seminar, osvežili pridobljeno znanje, tistim pa, ki bodo seminar šele opravili, omogočili dobro predpripravo nanj. Danes predstavljamo pištola M 70, ki je bila v sliki in besedi objavljena v reviji »Naša obramba«, z opisom in drugimi potrebnimi podatki. Pištola M 70 kaliber 7,65 in 9 mm. Domači strokovnjaki so razvili povsem našo pištolo, in sicer tako, da imamo praktično v enem samem modelu kar dva kalibra. Ta pištola je prijetna na videz, majhna in izredno pripravna. V roki lepo leži, ker je ravno pravšnje velikosti, izdelana je iz kvalitetnega jekla in solidno končno obdelana, kar ji omogoča, da je v rokah izkušenega strelca zelo zanesljivo strelno orožje. Tehnični podatki pištole M 70 kal. 7,65 mm: 1. Začetna hitrost krogle je 300 m/sek., domet krogle pa 1000 m. 2. Cev je dolga 94 mm in ima šest žlebov. 3. Dolžina pištole je 16,5 cm. 4. Težina pištole je 67,5 dkg, z okvirjem pa 97 dkg. 5. Polni se z 8 naboji (v okvir gre osem nabojev). 6. Dejanska hitrost streljanja je 30 do 40 nabojev v minuti. 7. Uspeh oziroma preciznost zadetka dosežemo na razdaljo do 30 m. 8. Probojna moč krogle je naslednja: — prebije jekleno ploščo debeline do 1,5 mm, — prebije smrekovo desko debeline do 10 cm, — prebije peščeno plast debeline do 25 cm. LO in DZS GLAVNI DELI PIŠTOLE 1 — vodilni tulec 2 — okrov 3 — namerilnik 4 — vzmet udarne igle 5 — udarna igla 6 — vzmet utrjevalca ploščice 7 — zatik udarne vzmeti 8 — ploščica udarne igle 9 — cev 10 — opora povratne vzmeti 11 — povratna vzmet 12 — vreteno povratne vzmeti 13 — vzmet vretena 14 — potiskalo 15 — vsadilo 16 — zapenjalo z vzmetjo 17 — vzmet kladivca 18 — kladivce 19 — ogrodje z ročajem 20 — spojnica 21 — žična zapona 22 — vzmet petelina 23 — avtomatična zapona 24 — petelin 25 — zadrževalo okvirja 26 — ohišje okvirja 27 — prinašalo naboja 28 — vzmet prinašala 29 — utrjevalec dna okvirja 30 — dno okvirja 31 — desna platnica K pištoli spadajo še tok, dodatni okvir in šibika za čiščenje. Preobrazba bančnega sistema Ljubljanska banka, Gospodarska banka je v smislu zakona o združenem delu izvršila pomemben korak v preobrazbi bančnega sistema pri samoupravnem urejanju finančnih tokov v združenem delu. Zato želim s tem zapisom seznaniti vse zaposlene delavce Avto-tehne o rezultatih preobrazbe, ki so še kako pomembni za poslovanje vsake TOZD. Članice v temeljni banki (vse TOZD v Avtotehni), so v preteklem letu ustvarile 7,910.001,30 din skupnega dohodka, ki ga je temeljna banka tudi priznala Avtotehni. Del tega zneska članice ponovno združujejo v smislu samoupravnega sporazuma za naslednje namene: — sklad solidarne odgovornosti 1.197,80 din — rezervni sklad 1.734,45 din — sklad osnovnih sredstev 3,017.200,75 din Dobljena sredstva se bodo interno razdelila med TOZD po deležu dogovorjenem pri reorganizaciji, prav tako bomo izvršili ponovno združevanje samoupravno dogovorjenega dela v višini 3,020.133,00 din v istih proporcih in načelih. Rok za ponovno združitev sredstev je določen 60 dni po prejemu dela skupnega dohodka temeljne banke. V naslednjem sestavku bi obravnavali pregled izvrševanja plana in predloge za združevanja v sklad osnovnih sredstev Gospodarske banke. Anton PLEVČAK prišli ► ■, NA ◄ odšli I9 CICER0 DSSS Prišli: 1. 3. 1979 Zorč Zlatko 8 . 3. 1979 Milojkovič Marija 12. 3. 1979 Pečjak Stanislav Odšli: 31. 3. 1979 Antosiewicz Darinka 31. 3. 1979 Svetlin Janez TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 1. 3. 1979 Mlakar Roman 1. 3. 1979 Gorše Bogomir 1. 3. 1979 Roš Teresa 1. 3. 1979 Zupet Erika 1. 3. 1979 Culiberg Maja 12. 3. 1979 Osterman Božo 16. 3. 1979 Godec Lovro 20. 3. 1979 Homovec Samo 26. 3. 1979 Urbič Jadran TOZD SERVISI Prišli: TEGA NISTE VEDELI Najdaljši letni čas z vidika astronomije ni zima, kakor si predstavljamo zaradi njenih dolgih noči in neprijetne mračnosti. V resnici je najdaljše poletje, ki traja 93 dni in 16 ur. Poletju sledi pomlad, ki se zadrži 92 dni in 19 ur, nato je jesen z 89 dnevi in 20 urami. Najkrajša je zima, ki traja samo 88 dni in 23 ur. 1. 3. 1979 Grmek Tatjana 15. 3. 1979 Hart Janez 19. 3. 1979 Tavčar Vilko 20. 3. 1979 Ovijač Edi 26. 3. 1979 Pupavac Rajko Odšli: 31. 3. 1979 Jeršin Jože — sporazumno 31. 3. 1979 Pogačnik Marija — sporazumno — Sem slišal, da ti je včeraj padla na glavo velika črka od neonske reklame. Ali te zelo boli? — Niti ne tako. Je bil na srečo mehki C. NAMESTO UGANKE NEVARNO PREČKANJE CESTE. Slika prikazuje prometno nesrečo pred našo zgradbo na Titovi 36. Žrtev je bil pešec, ki je cesto prečkal Izven prehoda za pešce. Trenutek po nesreči je čisto slučajno posnel naš fotoreporter R. Dobrila. Mi pa sliko objavljamo v opozorilo vsem tistim pri nas, ki to Isto cesto prečkajo izven prehoda za pešce misleč, da bodo pri-štedili čas, ko hitijo po opravkih iz zgradbe št. 36 v zgradbo št. 25 ali narobe. V takih primerih se ni dobro držati Izreka: »Minuta zamujena, ne vrne se nobenal« Ne vemo, če se Je ponesrečencu življenje vrn**0- Informator Uspela rekreacija na snegu Turobno, sivo, neprijazno jutro se je razširjalo preko prostranega nebesnega svoda. Nič kaj obetaven dan, so se spreletavali dvomi skozi naše misli. Zasedli smo tri avtobuse, ki naj bi nas peljali preko meje k smučišču. Morda pa se bo visoko v avstrijskih Karavankah sonce le prebilo skozi atmosfero, je prav vsakdo upal in želel. Brez posebnih zapletov smo prišli preko meje in se ustavili pri lokalu, zraven katerega je bila menjalnica. Ljudje so se nagrmadili v menjalnici, vsi so hoteli naše uboge dinarje menjati za avstrijske šilinge. Mnogi so postajali nervozni, saj se je kazalec na uri pomaknil že čez 10. uro in priganjali k čimprejšnjemu odhodu na smučišče. Navsezadnje smo le prispeli pod Dobrač. Tako močno smo upali in želeli, da se nam je le uresničilo. Tu pod hribom so nas pozdravili sončni žarki v vsej svoji lepoti in moči, na višini 1000 metrov. Od vznožja ni bilo mogoče videti vrha visokega 2.200 m. Porazgubili smo se po snežni belini. Nekaj članov, no bilo nas je kar precej, ni smučalo. Prišli smo le, da uživamo v naravnih lepotah, ali da »koristno« zapravimo denar v Avstriji, ali iz kakšnih drugih razlogov. Gotovo so najbolj uživali tisti, ki smučajo. Tu ni bilo vrst pred vlečnicami, kot npr. v Kranjski gori ali na Krvavcu. Vse je potekalo hitro in brez zastojev, sneg je bil čudovit, vreme krasno, zares lepo doživetje. Sama ne smučam, vendar sem si ta trenutek zelo želela imeti smuči in se spustiti po položnem klančku. Smučišče je bilo dolgo, ni bilo ljudskih vrst, dalo se je smučati neprestano, to pa zahteva nekaj kondicijske pripravljenosti. Večini je manjkala, ob povratku so kazali znake izmučenosti. Na srečo se ni nihče poškodoval, čeprav je popoldansko sonce precej pojužnilo sneg in ustvarilo pogoje za razne zvine, zlome in podobne neprijetnosti. Domov smo se vsi vrnili zdravi, s prijetnimi vtisi s sončnega avstrijskega smučišča. Kaj neki bi počeli ta sobotni dan, da ni bilo tega lepega izleta? Mnogi bi odšli v lokale, gostilne, drugi bi na mehkih naslanjačih gledali televizijski program in morda bi kateri odšli na privaten izlet v naravo. Tako pa smo lahko vsi, smučarji in nesmučarji koristno preživeli dan. S seboj smo lahko vzeli tudi svoje družinske člane, da so prijetnost delili z nami. Pozdravljamo potezo komisije za šport in rekreacijo ter referenta za družbeni standard, organizatorje smučarskega izleta v Avstrijske Karavanke. Odkar sem pri podjetju, so bile take akcije precej redke. Takih in podobnih izletov si želimo še več. Me- nim, da je lepše in koristne-ie vdihavati svež neonesn? žen zrak planinskih višav, kot biti na raznih zabavah in uživati dim cigaret in obremenjevati jetra. Bolje bi bilo več financ nameniti za 'izlete v naravo, kot za zabave in podobne »požrtije«, začinjene z alkoholom. Zadovoljstvo in prijetna utrujenost na obrazih udeležencev je potrjevala uspelost izleta. Nič čudnega, kaj pa je lepšega kot občutiti zlato sonce, naužiti se planinskega zraka in se pri tem še sprostiti! Vera Boškin Pet minut pred dvanajsto V drugi polovici maja, točneje v petek 18. 5. 1979 ob 00.30 bomo delavci — športniki Avtotehne z Brnika poleteli v Ohrid. Udeležili se bomo namreč XIV. športnih iger delavcev avtobranže Jugoslavije. Naša letošnja prisotnost bo tretja po vrsti, odkar obstajajo te igre. Seveda naš let ne bo osamljen, saj se bo teh iger udeležilo iz Slovenije preko 350 udeležencev. Verjetno se še spominjate naše prve udeležbe na igrah v Beogradu leta 1977. Če izvzamemo koristnost srečanj med delavci sorodnih strok, smo se takrat, kar se športnih uspehov tiče, skromno držali načela — važno je sodelovati. Posebno še, ker smo prvič ponesli ime Avtotehne med izbrane športnike iste branže iz vse države. Mnogo bolj pa imamo v spominu lansko leto, ko so bile igre v Ljubljani. Bili smo bolj uspešni in naše ekipe zlepa niso klonile. Vrh naših prizadevanj so dosegla naša dekleta, ki niso le presenetila, ampak pobrala vrsto medalj in diplom. Za letošnjo prireditev lahko rečemo, da smo »skoraj« pripravljeni. Od iger nas loči kratek čas, takorekoč je pet minut pred dvanajsto. To je dovolj tehten razlog, da se dobro pripravimo in ure- dimo naše vrste, ki bodo dostojno branile zastavo Avtotehne. Potrebno je povedati, da so se naše ekipe kakor tudi posamezniki dobro pripravljali preko vsega leta, kar dokazujejo dobri rezultati tekmovanj v raznih TRIM ligah ipd., kjer so pobrali veliko pokalov in medalj. Vodje posameznih ekip so pred težko in odgovorno nalogo. Opraviti morajo selekcijo najboljših med najboljšimi po športni plati, pri ten pa upoštevati tudi marljivost pri delu. Dejstvo je, da na pot ne bomo mogli vsi, ki bi to želeli. Letos bomo sodelovali v naslednjih disciplinah: košarki, malem nogometu, keglja' nju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Seveda v ekip® vključujemo tudi športnike iz naših predstavništev. Leto5 so se prijavili športniki iz Beograda, Zagreba in Varaždina. Otvoritev iger, ki bodo p0^ pokroviteljstvom tovarne »H®' roj Toza Dragovič« iz Drag0' vič, bo v petek, 18. maja. Igre bodo zaključene v ne* deljo, 20. maja. Našim delavcem — šp°rt' nicam in športnikom želi®1 ob odhodu veliko uspeho',, pa tudi malo športne sreče; Športniki, ne pozabite: '/Sl smo z vami, pa srečno! J. Končan ZAHVALA Vsem sodelavcem Avtotehne se zahvaljujem za Izrečeno sožalje In Izkazano pomoč ob smrti mojega očeta. Hvala. Ana Duh