UMITA IN V PRT ZAVITA LOBANJA PRI SLOVENCIH
Poročilo o 3. anketi Inštituta za slovensko narodopisje SAZU
Milko Matičetov
I
V zadnjem letniku našega časopisa (VI—VII, 195—6) je izšlo kratko
opozorilo na posebno navado ob prekopavanju med Slovenci: da lo-
banjo umijejo, jo zavijejo v prt in polože spet v grob, k novemu
mrliču. Čeprav se mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi ta naša navada
ne bila nikjer izpričana v tisku, in čeprav sem si ves čas, odkar sem
1951 prvič naletel nanjo na terenu, vztrajno prizadeval najti kje kako
omembo, sem vendarle še na začetku 1954 moral zapisati, da naša »dose-
danja literatura o običajih molči« o njej. Pa le ni tako: če ne v strokovni
ali polstrokovni etnografski literaturi, je navada vendarle potrjena tudi
v knjigi, prvič menda že pred 58 leti.
J. Lavtižar pravi v svoji knjigi Zgodaoina župnij in zvonovi v
dekaniji Radolica (1897), da je bral v »starem rokopisu« o župniku A.N.
Weihnachtu, ki je umrl na Olšah [=Ovsišah] leta 1789, med drugim
tole: »Ko jih odkopljejo po 54 letih (1843) najdejo glavo še vso celo in
z vsemi zobmi. Spodobno jo vmijejo in zopet pokopljejo.« Pod črto pa
še pristavlja: »Na Olšah je lepa navada, da izkopanO' mrtvaško glavo
sorodniki dotičnega vmijejo, zavijó v bel prt in zopet zagrebejo pri
pogrebu druzega mrliča. To se vidi tudi drugod po Gorenjskem n. pr.
v Kranjski Gori in v Ratečah.«^
Razen tega je bila navada omenjena tudi že v leposlovnem tekstu.
V povesti Trop brez zvoncev (1939) opisuje J. J ale n pogreb ponesre-
čenega lovca Matevža Bitenca v Srednji vasi v Bohinju. Ko so poklicni
tovariši — lovci — spustili rajnega v grob, »so prijeli za lopate. V jamo
se je zakotalila v bel prtič zavezana mrtvaška glava Matevževega očeta.
Z njo vred pa je zagrmelo na rakev kamenje in težke lopate razmočene
prsti.. .«^
Na tretje mesto v časovnem zapovrstju^ bi prišel zapis o navadi v
Žabnicah v Kanalski dolini, kakor ga je uporabil prof. E. Gasparini,
•   ^ Na to mesto me je prijazno opozoril prof. dr. A. Slodnjak.
" Opozorilo na to mesto je iz odgovora št. 14 na vprašalnico Inštituta za
slovensko narodopisje (prim. str. 231).
^ Kajpada je mogoče in celo verjetno, da bo prišla na dan še kakšna druga
objava, ki danes ni znana.
231 i
i
Milko Matičetov
Nota sul costume riesumatorio degli Slavi (Ricerche Slavistiche II, 1953,
180). Ker ga pa ni objavil v celoti, nemara ne bo odveč, če tu prinesemo
izvirno besedilo: »In je bila v vasi [Žabnicah] ženska, Evica^ so ji dejali,
je zmeraj, ko je kdo umrl, prišla" in očedila glavo mrtvega, ko so pre-
Kopavali. Kar s krtačo, vse lepo zemljo ven. Potem je dala v prt — bel
nov — in zvezala lepo kakor južino. — Tisto položijo tam zraven in
ko pokopljejo mrtvega, da tista ženska najprej noter to glavo, prt pa
ostane nji. — Ce bi lobanje ne oprali, bi novega mrtvega zemlja ven
vrgla. — Ženi še plačajo in ji dajo jesti in piti kolikor če.«
Kakor med Slovenci v Kanalski dolini (od leta 1918 pod Italijo,
poprej del Koroške), tako se je pokazalo, da je navada živa tudi med
Slovenci v Avstriji, posebej v Karavankah. Na to me je prijazno opo-
zoril celovški profesor in kustos dr. O. Mose r.^
Izmed ostalih pričevanj pred anketo pa je vredno še omeniti, da je
julija 1954 F. Šarfova fotografirala na Bohinjski Beli sveženj z lo-
banjo na kupu zemlje ob odprtem grobu. Fotografski posnetek hrani
Etnografski muzej v Ljubljani.
II
Vendar s takim počasnim in od dobre sreče odvisnim nabiranjem
podatkov še dolgo časa — morda leta in leta — ne bi prišli do zadovo-
ljivega uspeha. Če bi pa en sam raziskovalec hotel (in mogel!) prijeti
stvar krepko v roke, bi moral medtem odložiti vse drugo delo; a preden
bi obhodil nemajhno ozemlje, bi spet dolgo trajalo, zlasti pa bi to bilo
združeno s precejšnjimi stroški. Zato smo se v Inštitutu za slovensko
narodopisje pri SAZU odločili za drugačno pot, v danem primeru ver-
jetno najboljšo. Z izkušnjami, pridobljenimi v dveh anketah, ki jih je
inštitut pripravil pred letom 1954,' je bilo mogoče jeseni 1954 razpisati
novo, tretjo anketo-
Sestavljena je bila in nato na ciklostilu v ca. 300 primerkih raz-
množena vprašalnica št. 3 »O prekopavanju mrličev«, datirana 26. okto-
bra 1954. Premišljeno smo jo razposlali tako, da bi prišla v roke
naslovljeneev prav v tistih dneh, ko se spominjamo mrtvih. Pošta je že
27. oktobra prevzela dobršen del vprašalnice — 224 primerkov. S tem
smo precej na gosto prekrili z vprašanji vse Gorenjsko, obenem pa smo
vsaj potipali tudi na obmejne notranjske in štajerske predele. Med
* V nadiškem govoru pripovedovalke se je žabniški u y imenu Evica (Eva)
spremenil v b. Krivda, da je ime v Ricerche Slavistiche II, 180, napačno podano
kot Ebica, pade name.
^ V Ricerche Slavistiche II, 180, je interpretacija »aveva il compito« malo
preveč prosta in nima opore v izvirniku.
^ Obenem je obljubil, da bo za SE napisal o dragocenem koroškem gradivu,
ki mu je pri roki, vsaj kratko poročilo, ki se ga že vnaprej veselimo.
' Prim. Letopis SAZU 5, 1952—53, 322, in javno diskusijo pod naslovom
»Ljudska kultura in učiteljstvo« v Naših Razgledih III, 1954, št. 5, 4 in 5.
252-
Umita in v prt zavita lobaBJa pri Slovencih
Slovenci na Koroškem pa je nekaj novih primerkov naše vprašalnice
prijazno posredoval zlasti prof. dr. Pavel Zablatnik iz Celovca.
Na omenjenih 224 izvodov vprašalnice smo do danes prejeli 153 od-
govorov ali 68,3 %. Z zamejskimi odgovori, ki niso všteti, z lastnim
poizvedovanjem, s tovariško pomočjo uslužbencev Etnografskega mu-
zeja v Ljubljani in po prijaznosti nekaterih ljudi, ki so bili posebej
obveščeni o tej akciji, pa se je število pričevanj dvignilo na 174.
Pregled prejetega gradiva nam pove, da je 62 poročevalcev iz
49 krajev odgovorilo negativno: da navade umivanja in zavijanja
lobanje v njihovem kraju ni in da se je tudi najstarejši ljudje ne
spominjajo. Ti kraji so: Blagovica, Brdo pri Lukovici, Brekovce, Bu-
kovščica, Cešnjice, Crni vrh, Davča, Domžale, Gornji grad, Homec,
Horjulj, Hotavlje, Idrija, Javorje nad Škof jo Loko, Kokra, Leskovica,
Ljubno ob Savinji, Lucine, Malenski vrh, Mekinje, Moravče, Motnik,
Nevlje, Peče prd Moravčah, Polhov Gradec, Poljane, Račeva, Rova,
233
Milko Maticetoi.
Rovte, Sela v Tuhinjski dolini, Skaručna, Slovenj Gradec, Slovenske
Konjice in okolica, Sostro, Stara Oselica, Sv. Helena, Šentvid nad Ljub-
ljano, Špitalič, Št. Jakob ob Savi, Št. Ožbolt, Trbovlje, Trebija, Tunjice,
Vače, Vranja peč. Zgornja Luša, Zgornje Pirniče, Zabnica pri Kranju,
Žiri. V devetih izmed 62 odgovorov, ki so sicer negativni^ za kraj, od
koder smo želeli vedeti, kako je tam z navado, pa imamo vendarle
pozitiven podatek za drug kraj: tega smo na svojem mestu seveda
zmerom upoštevali.
Pozitivna poročila so ob ureditvi gradiva dobila zaporedne številke
1—125. Ključ do njih je v preglednici na str. 250 s. Število 125 pa še ne
pomeni, da je naša navada izpričana v toliko krajih. Včasih sta se
namreč iz istega kraja oglasila kar dva poročevalca ali pa celo trije.'
Pozitivni odgovori na razposlano vprašalnico so prišli iz 72 različnih
krajev; primakniimo k temu številu še 8 krajev, ki smo zanje izvedeli
s povpraševanjem v krogu znancev, in nekaj takih, ki so jih navedli
poročevalci dodatno k svojim pozitivnim poročilom, pa dobimo 85 kra-
jev, kolikor jih je vrisanih na karti tu spredaj.
Ce je bilo pred anketo Inštituta za slovensko narodopisje tako ali
drugače v evidenci^" 7 krajev, kjer ob prekopu umivajo, in zavijajo
lobanjo, je pač prva otipljiva korist ankete 78 novih krajev. Pri tem —
da se izognemo vsakršnemu nesporazumu — seveda ni šlo za lov na
številke, ampak za možnost, da kartografsko čim zanesljiveje ponazo-
rimo razširjenost naše navade. Prav to pa nam je, upam, uspelo.
III
Drugi vidni sad ankete je obilica gradiva, ki nam kaže navado v
vseh mogočih — poprej skoraj neznanih — odtenkih. Zato moramo tu
temeljito izkoristiti poročila, izluščiti iz njih pravo podobo navade med
našim ljudstvom v krajih, kjer je danes živa ali pa kjer se je samo še
spominjajo. Opis, ki sledi, se zvesto naslanja na potek dogajanja v
navadi, besedo pa imajo — kolikor se le dâ — poročevalci sami.
(Zaradi varčevanja s prostorom vprašalnica ne more biti objavljena
posebej, na drugi strani pa spet ne bi bilo prav, če bralec ne bi vedel,
kako smo prišli do odgovorov, ki jih precej izčrpno navajamo na str. 235
do 245. Zato so posamezna vprašanja vendarle natisnjena — ležeče —
pod naslovom vsakega razdelka, in sicer v nespremenjeni obliki.)
Ko govorimo o negativnih poročilih, smo z mislijo seveda le pri naši na-
vadi. Drugače pa je tudi v teh »negativnih« poročilih marsikaj zanimivega, kar
bodo raziskovalci mrliških običajev lahko s pridom porabili.
' O koristnosti takih »dvotimih« informacij menda ni treba izgubljati be-
sed. Dva poučna primera navajam na str. 249.
O evidenci v pravem pomenu besede pravzaprav težko govorimo. Dana
pa je bila vsaj možnost za evidenco, ker so bili kraji bodisi navedeni v tisku
(Lavtižar: 5, Jalen: 1, Gasparini-Matičetov: 3 [2 nova in 1 znan iz Lavtižarja])
bodisi v arhivu javne ustanove (EM v Ljubljani).
254
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
Čas za prekop
Ali je naoada, da rajnika prekopljejo ob izteku določenega časa {7, 9, 12... let),
ali samo po potrebi, ko primanjkuje prostora za novega mrliča? Ali je določen
čas, pred katerim prekop ni dovoljen?
Odgovori so vse prej ko enotni glede termina za prekop. Ta ni dovoljen
pred 6. letom (71), pred 7. letom (25, 41, 58, 59, 80, 81), pred 10. letom (7, 9, 16.
19, 26, 37—40, 47, 48, 52—54, 56, 57, 68, 78, 92, 99, 100, 103, 117, 119) ali pred
12. letom (34, 120); navadno pa prekopljejo — seveda po potrebi — na 7 let
(14, 75, 84, 86, 107, 108), po 7 letih (89), med 7. in 9. letom (88), ko je preteklo
od smrti osem (114), deset (11, 15, 21, 22, 27, 29, 31, 42—46, 48, 51, 62, 65—67.
74, 82, 85, 90, 101, 102, 106, 114), dvanajst (18, 24, 25, 79, 103, 118), štirinajst (32,
77), petnajst (20, 23, 55), deset—petnajst (35, 94, 96), sedemnajst (28), petnajst
do dvajset (121, 122), dvajset-npetindvajset (111, 119) ali celo trideset let (112).
Da se pa teh terminov ne drže tako strogo, kažejo pripombe nekaterih poro-
čevalcev (n-pr. 36, 45, 46, 54, 57), češ da »se tudi zgodi«, da prekopljejo koga
že pred dovoljenim časom, recimo po 7 namesto po 10 letih (54) ali celo pred
7. letom (36). Take »izjeme« narekuje bodisi stiska (pomanjkanje prostora)
bodisi navada, da umrlega pokopljejo v grob, kjer leži >član iste družine«
(45). V primeru predčasnega prekopa narede prošnjo (77), kar bi bilo seveda
odveč, če bi ne bilo oblastvenih določil v zvezi s prekopavanjem." Nekateri
poročevalci izrecno omenjajo, da gre za postavne termine (94, 117) iz starih
naredb okrajnih glavarstev (65), medtem ko naj bi po ljudskem običaju čas
pravzaprav ne bil določen (48, 91). Na izoblikovanje ljudskih in oblastvenih
predpisov pa je menda v prvi vrsti vplivala zemlja: v težki ilovnati zemlji je
razkroj počasnejši, v peščeni pa hitrejši. Temu primerno piše n. pr. poroče-
valec št. 68, da v Predosljah (težka zemlja) čakajo po navadi 15 let, na Suhi
(peščena zemlja) pa 10—12 let; na podobno razliko opozarjajo tudi drugi po-
ročevalci (18, 35, 111 in še nekateri). Na ozemlju, kjer je bila razposlana naša
vprašalnica, se drže pri izkopavanju grobov v glavnem dveh različnih prin-
cipov: navadnega vrstnega reda ali pa pokopa v družinske grobove. Posebno
v zadnjem primeru se dogaja, da stari grob odpro pred časom, ki je določen
po običaju ali po pokopališčnem redu. Nekatera poročila govore n. pr. o tem,
da novega mrliča dajo kar nad prejšnjo krsto, ki je še skoraj cela (14, 58, 40,
111), ali pa zraven nje (14, 38); najzgodnejši tak pokop v isti grob naj bi bil
mogoč že po enem letu (14). Manj jasno pa je tole poročilo: »V novejšem
času [?] se tudi zgodi, da grob poglobe in ležita stari in novi mrlič drug vrh
drugega« (77).
Svojci pri odpiranju groba
Ali morajo biti svojci rajnega zraven ob odpiranju groba?
Odgovori so pokazali, da je bilo to vprašanje v razposlani vprašalnici
nerodno postavljeno. Nekateri poročevalci to popravljajo, češ: morajo ne,
treba ni, to ni nujno ipd.,^^ a večinoma (7, 47), najpogosteje (68), po navadi
(38, 75), včasih (22), če hočejo (39, 96), po želji (70, 71) ali tudi brez vsake
pripombe, kako in zakaj, so bližnji svojci vendarle zraven, »obstopijo grob«
^* Za geslom ali naslovom vsakega razdelka prinašamo (v ležečem tisku) posamezna vpra-
šanja tako, kot so bila formulirana v razposlani vprašalnici, ki je le zaradi varčevanja s pro-
storom ne moremo objaviti v celoti.
^'^ Kdor bi hotel k stvari s pravne strani, bo našel vse potrebno v E. Mayrhofer's Hand-
buch für den politischen Verwaltungsdienst^ III, Wien 1897, str. 521 ss. O
pokopališčih na Slovenskem je med dvema vojskama marsikaj napisal dr. H. Steska; prim. Po-
kopališča in občine, »Samouprava« 1940, 2—3, str. 17—23. Za novejši čas primerjaj v
Uradnem listu LRS 1949, št. 34, >Uredbo o pokopališčih«, ki govori med drugim tudi o >kolobarni
dobi«. (Za izčrpna pojasnila v zvezi s temi vprašaaji sem dolžan zahvalo strok, sodelavcu SAZU
dr. V. Kukmanu.)
^ Navadnih negativnih odgovorov in takih, ki samo na kratko pravijo, da »ni nujno^, >ni
potrebno« ipd., tu ne naštevam.
235
Milko Matičetov
(33), ko grobar koplje in zbira kosti" (43, 44, 31, 38). Bili so namreč obveščeni
(13, 28); grobar svojce rajnega pač obvesti, a nekateri pridejo k odpiranju
groba, drugi pa ne (102). Včasih je kdo celo prosil, da bi bil navzoč ob pre-
kopu (41) ; vemo tudi za primer, ko je ženska prijemala pogrebca, zaikaj je ni
pravočasno obvestil (93). Po navadi so ženske tiste, ki pridejo k odpiranju
groba (104).
Zbiranje kosti, postebej lobanje
Za katere kosti posebej skrbijo? Samo za lobanjo?
Najstarejše znano pričevanje (za leto 1843) in največ novih poročil govori
*amo o lobanji (1—8, 13—20, 25—29, 31, 37, 38, 41, 44—52, 56, 57, 61, 62, 66, 67,
79, 80, 82, 85, 87, 88, 92, 101—103, 105, 107, 108, 111, 112, 114, 117, 118). Odgovori
pa so spet pokazali, da je bilo vprašanje zastavljeno nejasno. »Skrbijo« je
preširok in povrhu abstrakten pojem. Odgovori, da skrbijo za vse izkopane
kosti (39, 58, 77, 78, 90, 91, 97 [»po možnosti«], 106, 119) enako (89, 93, 95, 96)
ali za vse večje kosti (72), so potemtakem problematični, saj nas puščajo v
negotovosti, ali so res ose kosti tudi umivali in zavijali. S tega stališča so za
zdaj nejasni tudi odgovori, češ da [skrbijo] za kosti in lobanjo (63), za druge
kosti zraven [lobanje] (30), za lobanjo in druge kosti (115), za vse [kosti],
zlasti za lobanjo (86), predvsem za lobanjo, pa tudi za ostale kosti (84), za
lobanjo in večje kosti (21). Vir nejasnosti je v tem, da ni povedano, kako se
ta »skrb« kaže na zunaj. Na srečo pa nam poročila sama pojasnjujejo tudi to;
ključ je v odgovoru št. 99: »Vse kosti se zberejo..., z lobanjo pa imajo poseben
obred.€ S tem se v bistvu sklada vrsta poročil, kjer je »obred« — določno ali
nedoločno — omejen na lobanjo (11, 36, 54, 59, 70, 104, 109, 120, 121). Samo
lobanja je predmet posebne pozornosti nekod tudi tam, kjer poberejo namesto
vseh kosti samo večje kosti (65) ali samo kosti obeh rok (23, 24). Prav te večje
kosti (od rok in nog) pa tu in tam menda vendarle doleti ista usoda kakor
lobanjo (40, 116). Po nekaterih poročilih (33, 42, 43, 71, 94) naj bi to veljalo
celo za vse kosti. Če so ta poročila zanesljiva," so pač nekaj izjemnega, in
sicer odstop, ki bo po mojem kaj težko mogel pomeniti prvotnejšo stopnjo
razvoja navade. IPrimer docela ohranjenega okostja mrliča (35) — na karti
sem ga označil z vprašajem v krožcu — je sam po sebi tako izjemen, da se
nanj ni mogoče oslanjati.)
Umivanje lobanje
Ali umijejo kosti (lobanjo) v navadni nodi? Jo prinesejo na pokopališče v
škafu? Gredo z lobanjo k potoku? Kako umivajo lobanjo (s krtačo, z roko)?
Umivanje je prvo pomembno obredno dejanje ob prekopu, zato ni čudno,
da so poročila o njem morda najzgovornejša v celotnem poteku navade. Zelo
redki so odgovori, ki iz njih ne izvemo nič več ko to, da v tem in tem kraju še
umivajo (29, 63, 108, 110, 118). Skoraj povsod poročevalci gredo tudi v potan-
kosti. Povedo nam, da za umivanje rabijo navadno vodo (17, 18, 21, 22, 26, 42,
44, 50, 67, 78, 80, 90, 93, 96, 100, 105, 107, 109; v novejšem času je celo razkužena
[76], n.pr. z lizolom 141 b, 74])," blagoslovljeno l»žegnano«] vodo (6, 11, 12, 16,
39, 45, 51, 52, 55, 66, 79, 81, 84, 98, 101, 114, 119), ali to ali ono (30, 85);" tudi so
navadni vodi prilili nekaj blagoslovljene (68). V poročilu, ki govori o tem, kako
»vsako kost posebej umijejo... in jo nato obrišejo«, beremo da nekateri vendarle
" Samo v enem odgovoru berem, da jsvojci ne smejo biti zraven ob odpiranju groba<
(74). Ta odgovor, ki ga dolgujemo dijaku prvošolcu, pa je tudi drugače nezanesljiv.
" Tu in tam bi človek težko dal roko v ogenj; naj omenim le primer, kjer imamo po
20 letih po spominu obnovljeno indirektno pričevanje (33).
" Nenavadni odgovor o >mlačni vodi« (75) prihaja iz nezanesljivega vira, zato naj bo ome-
njen le tu pod črto.
" En odgovor pa pravi, da je primernejša blagoslovljena voda (56).
236
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
samo »polioajo lobanjo in kosti z vodo« (116); polivanje z navadno vodo*'
poznamo tudi od drugod (85, 86, 111); voda je v enem primeru iz vodovoda na
pokopališču (106). O obli van ju namesto umivanja pa beremo tudi v zvezi z
blagoslovljeno vodo (8, 13, 25—24, 27, 31, 40, 46, 47, 49, 58, 61, 68, 71, 82, 88, 91,
117); v nekaterih poročilih je izrecno dodano, da ne umivajo, ampak da samo
poškropijo ali »nekoliko ob li j e jo« (20, 57, 38), kljub temu pa je malo verjetno,
da bi bil med oblivanjem in umivanjem kak bistven razloček; oblivanje ali
škropljenje je pač le bolj ali manj oslabljena oblika prvotnega umivanja,
kakor lepo potrjuje n. pr. večkratno oblivanje z blagoslovljeno vodo, dokler
ni lobanja čista (54). Če lobanjo »samo oblijejo ali pa umijejo—« (101), je to
menda jasno znamenje, da je oboje enakovredno.*^ Dve poročili pa celo izrecno
predstavljata oblivanje kot mlajšo navado, ki nadomešča nekdanje umivanje
(68, 85). Pri blagoslovljeni vodi je treba še omeniti, da jo prinesejo iz cerkve
(11), kjer jo vzamejo iz kropilnika (46); nekdaj pa je »bila vedno v velikem
kropilniku blizu vrat na pokopališče« (94). Vodo za umivanje prinesejo na
pokopališče v škafu (7, 16, 18, 21. 22, 30, 32, 36, 41, 42, 44, 51, 76, 80, 93, 98—100,
105, 107, 109, 112, 116), v vedru (22), v skledi (umivalni — 16, posebni — 28).
v umivalniku ali »lavorju« (96, 109), v vrču ali »kruglji«" (121), v steklenici
[posebno če gre za blagoslovljeno vodo] (19, 58, 66, 68, 91) ali v posodi, ki je
nekatera poročila ne imenujejo (45, 54, 68, 72, 83, 86, 90, 101). Osamljeno je
poročilo, ki pravi, da te »posode navadno ne uporabljajo več pri hiši« (98).
Včasih izplaknejo'^ lobanjo kar v kotličku z blagoslovljeno vodo, ki jo prinese
[ob pogrebu novega mrliča] duhoven (102). Nekateri so lobanjo »potopili v
tisto vdolbino, kjer... [je bila] pred cerkvijo ali v cerkvi blagoslovljena
voda« (84). Umivanje v posebni skledi nam poročevalec opiše takole: ]Lobanjo
so] »obračali in polivali z Jblagoslovljeno] vodo, da je odstopila prst« (28).
Najpogostejše je umivanje izplakovanje, čiščenje ipd.] z roko (11, 16, 17. 21.
25, 26, 32, 56, 39, 40, 41 a, 42, 55, 66, 68. 80, 84, 85, 87, 96, 99, 101, 103—105, 109.
112, 116). Nič čudnega ni, če so n.pr. lobanje sorodnikov prijemali z golo roko.
druge — tuje — pa s prtom (40). V takih primerih (prim. še poročilo 8, kjer
lobanjo primejo s krpo) bi se dalo misliti na nekakšen fiziološki odpor, vendar
bo nemara verjetneje, da so krpo cunjo] (18, 22, 39, 41 b, 44, 45, 51, 66, 72, 85.
86, 90, 93, 109, 119—121; 14 [mokro , 68 [belo], 78 Isnažno], 107 [čisto]), robec
(74, 84) ali krtačo (3, 18, 26, 45, 75, 78) uporabljali zato, ker je bilo čiščenje
s tem lažje in temeljitejše. Krpa pa je spet dala priložnost za poseben razvoj
dejanja: ker vpija vodo, jo pač namočijo v vodo (86, navadno [10O] ali blago-
slovljeno [70, 102]) in potem z njo brišejo lobanjo; a prav to brisanje nam
nakazuje pot, po kateri je odpadlo nekaj bistvenega: potreba po vodi (121,
122).^ Odpadlo pa je lahko tudi samo brisanje: »Nekateri niti ne brišejo lo-
banje, a jo kar zavijejo v ruto, ki je poprej namočena v blagoslovljeno vodo«
(102). Naravneje je seveda, da je čiščenju s cunjo sledilo polivanje s čisto
blagoslovljeno vodo (70).
Odgovor na to, ali je pri naši navadi prvotna navadna ali blagoslovljena
voda, vidim v nekaterih poročilih. Če najprej umivajo v navadni vodi, potem^^
pa še polivajo ali krope z blagoslovljeno vodo (14, 15, 32, 34, 41 a, 85, 87, 112;
podobno 36^ in 115^'), je to hočeš nočeš ponovitev umivanja; narekovala jo je
pač težnja, da tudi cerkev dâ svoj »blagoslov« navadi, ki ne nasprotuje krščan-
skemu duhu, čeprav prvotno najbrž ni krščanska.
" >Z navadno ali blagoslovljeno vodo« (57).
" Nekaj podobnega bi bilo mogoče sklepati tudi iz poročila št. 19.
" Tako da so nosili pred letom 1918.
^ Da ne bi čisto izpadlo, naj vsaj tu omenim skopo poročilo, da >oplaknejo lobanjo v
blagoslovljeni vodi« (62).
^ Pri poročilu 3 ni jasno, ali so rabili vodo ali ne.
^Poročilo 99 sicer obrača zapovrstjo (— najprej oblivanje z blagoslovljeno vodo, potem
umivanje z navadno vodo—), a dvojnost s tem ni prizadeta.
Sele ruta je bila namočena v blagoslovljeni vodi.
Z blagoslovljeno vodo so pokropili že povito lobanjo.
257
Milko Matičetov
V vseh do zdaj navedenih primerih smo imeli opravka z umivanjem ob
grobu ali vsaj na pokopališču, vendar poznamo tudi drugačno umivanje —
zunaj pokopališča: z lobanjo gredo k bližnjemu potoku (53, 48, 59, 103, 104)
ali k studencu (25).
Poglavje pa ne bi bilo popolno, če ne bi omenili, da se umivanje tu in tam
izgublja (78), da se ga le še spominjajo (97) ali da sploh ni izpričano (9, 10, 85,
95), medtem ko je zavijanje še v navadi ali živi vsaj v spominu starejših
ljudi (78, 89).
Za konec še nekaj posebnosti, ki po svoje lepo potrjujejo, da je umivanje
res obredno dejanje. Pri umivanju rabljeno vodo je F. K. vlila v jamo (70).
Ta, »ki lobanjo umiva, kleči in moli« (81); o molitvi med umivanjem govori
tudi drugo poročilo (84). »Kdor je umival, je vedno zelo jokal« (115).
Kdaj umivajo
Kdaj umivajo lobanjo? Takoj ob izkopu groba? Tik pred pogrebom mrliča, ki
bo zasedel izpraznjeni grob?
»Nekateri kar čakajo pri odkopavanju, da pride grobar do lobanje« (102),
da bi jo takoj umili. To narede povečini precej, ko je grob izkopan (7, 11, 13,
15, 17, 19, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 33, 34, 36—41, 44, 45—49, 51, 55, 56, 58, 60, 66,
70—72, 76, 79, 80, 84—86, 88, 90, 93, 95, 96, 104, 105, 109, 111, 116, 118, 119, 121,
122), včasih z obrazložitvijo, da se tedaj rajši umije (41), potem pa »bi bilo
teže, ko pride [lobanja] na zrak in sonce« (70). Po drugih poročilih je obred
na vrsti čimprej, kmalu po izkopu groba (8, 16, 67, 78), takoj ko svojci zvedo
za prekop ali da se je lobanja našla (87, 103), čim pride kdo od svojcev (55,
101),'^ še isti dan, ko je grob izkopan (14), dan pred pogrebom (68, 112), dan
po izkopu (18), o priložnosti (117, 120), kadarkoli (27, 57), v času, ko je grob
odprt (53, 114), poljubno med izkopom in pogrebom (42, 91, 107), nedoločeno
kdaj pred pogrebom (51, 40, 61, 82, 106—109) ali celo tik pred ipogrebom no-
vega mrliča (68, 81, 87, 92, 97, 99, 100).
V konkretnem primeru, kjer smo do potankosti poučeni o poteku do-
godkov, je bil na Brezjah pogreb 82-letne M. K. s Črnivca določen za 10. av-
gusta 1953 ob 11-uri. Njen sin je šel na pokopališče umit lobanjo očeta, ki je
že 45 let ležal v grobu, kamor naj bi zdaj prišla mati, ob 9. uri zjutraj, to je
dve uri pred pogrebom.
Kdo je ta, ki umiva
Morda je posebej določeno, kdo mora lobanjo umiti (sin očetovo, hči materino)?
Ali kdo tega ne sme?
Navadno umijejo lobanjo otroci staršem (27, 39, 117, 118, 120), sin ali hči
(30, 31), sin in hči (95), sin očetu,^* hči materi (29, 47, 80), hči očetu in materi
(104, 109)," navadno jnajvečkrat] hči umrlega (10, 16, 37, 38, 98, 115); če ni
otrok, napravi to najbližji sorodnik (58). Sploh pa je ta, ki umiva, v večini pri-
merov sorodnik (1. 8, 19. 20. 22, 25. 34, 37. 39, 42. 62, 74, 79, 91, 92, 99, 100, 108,
111, 119), bližnji ali najbližji sorodnik (57, 61, 65, 66, 85, 96, 101, 114), kdo iz
]neposrednega] sorodstva (38, 109), svojec (4, 13, 15, 17, 33. 35, 45, 54, 56, 87,
94, 102), kdo domačih (25, 26, 47, 52, 67, 68, 82, 90, 106, 116). Nadalje imamo po-
ročila, kjer je ta, ki umiva, še zmerom ožji sorodnik, le podčrtano je, da je
ženska: mati, hči, snaha, sestra, žena, vnukinja (14, 36, 44, 78, 84, 98, 104, 105,
112, 121); »moški tu ne umiva« (84). O ženski, ki umiva, včasih ne vemo, ali je
^ Ko grobar lobanjo izkoplje, jo namreč položi k jami (101>.
*• Primer s pokopališča na Brezjah 10. avgusta 1953 (110).
" »Pa se je videlo tudi, da je sin umival očetovo« (109). Stari kranjski grobar pravi, da je
hči — čeprav poredkoma — prišla umivat materino lobanjo, sin pa ne (41 a); novi pa pravi, da
še nikoli, kar je on grobar, ni umil lobanje sin ali hči.
238
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
iz sorodstva ali ne (28, 40, 103), iz nekaterih poročil pa vstaja tip ženice, ki je
tO delala kot dobro delo iz usmiljenja in obenem morda tudi iz želj*e po
skromni nagradi: v Žabnicah je bila to neka Evica (3); na Dobravi je »Uršula
Pikon, ki je imela hišo poleg pokopališča, večkrat sama umila in dala rutico
tistim, ki niso več imeli svojcev v vasi« (14); v Mavčičah neimenovana »stara
ženica, ki je popravljala tudi grobove in skrbela za red na pokopališču« (51);
na Primskovem pri Kranju Frančiška Kern, ki je tudi ob smrti pomagala pri
mrličih (70).
Ce ni sorodnika, umije lobanjo sosed ali prijatelj (88) ; nekateri sami na-
prosijo sosedo (14). Koga izmed sosedov srečamo tudi drugod (69), potem pa
tistega, ki čuva mrliča (? — 71), in pogrebce^' (97). Tu in tam nastopa grobar
(41, 46, 55) — naprošen (68) ali po naročilu (82) domačih, njim za uslugo (19,
20), zato ker svojcev ni (11, 45, 61, 99) ali pa se ne zmenijo (11). Dve poročili
omenjata cerkovnika (61, 117), eno pa »mežnarico« (6). Prav ta zadnji primer
pa je zelo zgovoren: na Bohinjski Beli so pokopali 25. julija 1954 domačina,
ki je utonil na Bledu, v grob št. 59, kjer je poprej ležal od leta 1918 neki
ponesrečeni železničar iz Kranjske gore; temu so vseeno umili lobanjo, čeprav
je bil tujec. S tem se lepo sklada koroško poročilo, češ »redkokdaj se kosti
kakega rajnika, ki nima sorodnikov, prekopljejo neumite« (116). Vendar tega
ne smemo posploševati, saj imamo tudi p>oročila, ki pravijo, da če ni svojcev,
umivanje odpade (18, 48, 85, 96, 112). Kakor vsaka navada, tako je tudi naša
)ać odvisna predvsepi od ljudi, katerim je prepuščena, zato so od kraja do
craja ob istem času mogoča velika nasprotja. Ce imamo to pred očmi, nam ne
bosta delali preglavic niti taki dve izjavi: »Včasih so se celo prepirali sorod-
niki med seboj, kdo bo lobanjo umik (54). — »Pravzaprav bi jo morali umiti
domači, a nihče ni hotel, ker je čutil nekak odpor. Zato sem jo morala"
umiti sama« (70).
Da bi kdo ne smel umivati lobanje, iz odgovorov na vprašalnico ni prišlo
na dan. Edina prepoved velja za nosečo ženo (87), kar pa ni ravno neka po-
sebnost pri umivanju, saj nosečnica sploh ne sme hoditi okoli mrličev.™
Nagrada
Če ta, ki lobanjo umiva, ni sorodnik, ampak grobar ali kdo drug, dobi za to kaj
nagrade? Kakšno?
Komaj dobrih 22 % odgovorov omenja nagrado, ki je svojci pač nikoli
niso ne terjali ne pričakovali. Nagrada se navadno pojavlja tam, kjer svojce
nadomešča pri umivanju — po naročilu, na prošnjo ij>d. — tuja oseba. Tej
dajo danes največkrat [majhno] denarno nagrado (15, 28, 39, 41, 50, 54, 60, 93,
102) ali napitnino (20), ki znaša n.pr. 100 din (8), 100—300 ali — če je prekop
predčasen — do 1000 din (22), včasih pa je to bil le »kakšen groš« (19). Poleg
poročil, ki nas prepričujejo, da je ta nagrada strogo prostovoljna (19, 41),
imamo {»ročila, kjer beremo n. pr., da nagrada obstaja med drugim »v večjem
plačilu za izkop jame« (109) ali da je »plačilo ]za umivanje] vsebovano že v
plači za izkop groba« (122). Tudi v Žabnicah (3) »plačajo« Joziroma so pla-
čevali]. Denarna nagrada se pojavlja še dvakrat (40, 106), a obakrat jo tu
lahko nadomešča tudi blago.^* Kakšno blago, ne vemo; in prav tako ne vemo,
kakšna je bila nagrada, ki jo omenja poročilo 51. Določnejše je poročilo, ki
govori o žitu, o denarju pa pravi, da ga ne dajejo: »Zato ne, ker je to [= umi-
vanje] opravilo za duše v vicah« (36). Iz istega poročila izvemo, da postrežejo
temu, ki umiva, z boljšo hrano, iz drugega pa, da mu »dajo jesti in piti.
^ v Trbojah so pogrebci navadno iz botrine, kakor pristavlja poročevalec.
^ Izjava Frf^nčiške Kern s Primskovega pri Kranju.
» Prim. B. Orel, Slovenski ljudski običaji, NS I, 265.
^ Ce ni sorodnik, (dobi nagrado) v denarju ali v naturi (106).
239
Milko Matičetov
kolikor če« (3), kar spet lahko povežemo z nagrado »v malici« (109). Ali je prt.
ki je ostal žabniški Evici, mogoče šteti za nagrado, nočem soditi, ker je primer
za zdaj še preveč osamljen. Včasih za ta obred niti grobar ne dobi nagrade
(11, 99). To je pač »dobro delo«, ki ga »narede zastonj« (79).
Zavijanje lobanje
Kaj narede z umito lobanjo? Ali jo zavijejo v (navaden, poseben) prt, v kos
platna? Ali mora biti platno (prt) novo, doma narejeno? Kako zavežejo prt?
Dajo morda zraven še kaj drugega?
Za umivanjem je takoj na vrsti še eno pomembno obredno dejanje: lo-
banjo — prav poredkoma tudi druge kosti — zavijejo ali zavežejo v prt (1, 3,
6, 8, 10, 18, 24, 28—30, 34, 37, 39—42, 48, 49, 52, 57, 66, 69, 74, 76, 78, 81, 83, 90—93,
97—99, 101, 107, 108, 111, 112, 114, 116, 117; platnen: 48, 79; mrežast: 112), prtič
(2, 9, 16—18, 23, 40, 45, 47, 60, 77, 84, 96, 109, 113), prtiček (13, 15, 36, 68, 82, 86),
ruto (4, 5, 27, 29, 36, 46, 50, 63, 66, 67, 90, 97, 103, 104, 119; naglavno: 106, '114;
svileno: 22; mašelinasto: 115), rutico (l4, 33, 62, 84, 87), robec (12, 31, 44, 68, 84,
101; žepni: 87; veliki [»šnajc«]: 122), servieto (77, 101), kos platna (7, 11, 19, 20,
25, 26, 40, 51, 55, 58, 59, 67, 80, 84, 94, 97, 100, 105, 112; platneno krpo: 61), kos
ko[n|tenine (15, 18—20, 22, 25, 32, 41, 44, 47, 70, 72, 88, 89, 110; tanke k.: 110),
rjuho (35, 90), »hadrco« (118, 120), kos blaga (77), mrežasto blago (85; mrežico:
86), tkanino (56), tančico (13), papir (57, 99; svilen: 18). Tam, kjer po poročilih
lobanjo zavijejo (1, 5, 9, 10, 50, 63, 82, 83, 89, 98—100, 106—108, 110—112, 118),
bi mogli sklepati, da jo potem tudi zavežejo, če ne bi bilo poročil, ki izrecno
odklanjajo zavezovanje (7, 16, 28, 37, 38, 46, 53, 58, 85, 86, 88). »Mrlič mora biti
prost vseh vezi... Zato tudi lobanja ne sme biti zavezana na vozle, le v prt
zavita« (53). Ali: »Pri mrliču ne sme hiti vozla, da ima duša^^ vse odvezano«
(16). Namesto da bi prt zavozlali, ga ponekod spno z bučkami (16, 28). A naj
je ta skrb prvotna ali ne, danes nikakor ni splošna, saj lobanjo večkrat za-
vežejo (2—4, 8, 11, 14, 18, 22, 23, 26, 34, 36, 39, 42, 43, 45, 51, 62, 66, 71, 77, 78, 80,
90, 93, 96, 102, 117, 120, 122) navzkriž po dva in dva vogla skupaj — »lepo
kakor južino« (3), kot culo ali culico (7, 14, 25, 39, 45, 51, 66, 67, 68, 78, 87), tako
kot se ruta zaveže (95, 115) in podobno.
Glede prta (robca, rute...) v poročilih le malokdaj beremo, da je nov (3,
7, 8, 12,13, 22, 32,43, 48, 55, 80, 88, 94, 104, 115; samo enkrat, da mora biti nov: 122),
domač oziroma doma narejen (25, 80, 107) ; včasih izrecno izvemo, da ni treba,
da bi bil nov (11, 51, 38, 39, 91, 96), lahko je tudi star in kupljen (20), če ni
celo v navadi, da kupijo [ali so kupili] blago nalašč za to priložnost (41, 43,
122). Tudi oblika ni bolje določena (19); navadno je govora kar o »kosu« blaga
in le izjemoma nam poročajo, da je kos velik Im (41, 110) ali 50 cm^ (72).^^a
Pač pa poročevalci vztrajno opozarjajo, da je prt bel^ (1, 2, 4, 6, 12—20, 23, 24,
31—34, 37—39, 42, 45—47, 51—53, 58, 61, 63, 67, 69, 71, 78, 84, 86, 87, 91, 94,
96—98, 101—105, 108, 109, 113, 114, 116, 118—120; snežnobel 121), da mora biti
čist (22, 23, 28, 37, 38, 65, 71, 77, 96, 108, 114; popolnoma čist: 102), čeden (29, 36,
100), snažen (40, 78), opran (38); in čeprav bi bil že [zelo] spran (14, 56, 101)
ali rabljen (97), da je le cel (14) ali trden (71). »Če je deževno ali zelo* blatno,
lobanjo zavijejo malo pred pogrebom, da je culica bolj lepo bela, čista« (14).
Če eno poročilo imenuje ta prt »naličje« (63) in če je drugje morda vzbu-
dilo pri x>oročevalcu asociacijo z naličjem mrežasto blago, ki vanj zavijejo
lobanjo (85), zaradi tega še ne moremo proglasiti, da je naš prt naravnost v
'2 Skrb za odstranitev vsega, kar bi moglo rajnega na onem svetu ovirati, nam bo laže
razumljiva, če si prikličemo v spomin, da je življenje na onem svetu po ljudskih predstavah
nekaj stvarnega in duša ni zgolj breztelesen >duhi.
'2a Poročevalec je hotel pač reči: (50 cm)'= 2500 cm^.
^ Od bele barve odstopata le dve osamljeni poročili: po enem so za zavijanje kupili 1 m
rjave kotenine (41), po drugem pa naj bi zavili >v bel prt samske, v črnega poročene« (28).
240
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
zvezi z mrliškim prtom — naličjem.''* Vsaj delna pomenska ali funkcijska
sorodnost pa se vendarle ne da tajiti. Kot posebnost naj še omeniin, kar se je
spomnil eden izmed vprašanih: »da mu je star mož (iz Leš) rekel, da mora
lobanjo zaviti v tisti prtič, ki se pogrinja čez pručico, na katero poklekne
duhovnik, ko pride v hišo prevideti bolnika« (47).
Umivanje in zavijanje sta dve ločeni dejanji, kakor lepo vidimo n. pr. iz
takih poročil: »Umito glavo puste, da se odcedi ali posuši in potem zavijejo v
belo rutico« (14). Ponekod pa se obe dejanji prepletata, tako da je težko ali
nemogoče najti med njima ločnico, kakor n. pr. tam, kjer »zmočijo čist prtiček«
in »zavijejo vanj lobanjo« (82), ali kjer je »ruta namočena z blagoslovljeno
vodo« (36).'" Posebno tam, kjer je prišlo do nekakšne ponovitve umivanja (z
blagoslovljeno vodo), je to »drugo umivanje« včasih časovno premaknjeno
toliko naprej, da pokrope n.pr. že zavito lobanjo (63, 97, 115).
Zraven lobanje tu in tam zavijejo in zavežejo tudi nekatere druge kosti
(113), kake manjše kosti (14) ali vse zbrane kosti (91). Za ta zadnji primer
imamo zelo nazoren opis: Ta, ki je kosti polil z blagoslovljeno vodo, jih je
jotem »zložil na prt tako, da je bila lobanja ... prav zgoraj na kosteh, pod
obanjo pa je dal stegenske kosti navzkriž ... Potem je prt zavezal z navzkriž-
nimi konci tako, da so stegenske kosti gledale iz zavezanega prta v podobi
križa« (91). Po drugem poročilu pa »,velike kosti' zataknejo navadno od zunaj
v zavitek« (116). Vendar je lobanja še zmerom predmet največje pozornosti.
To se ne kaže le tam, kjer zavežejo samo glavo, kosti pa polože [nezavite]
Doleg glave (122), ampak prav tako tam, kjer lobanjo zavežejo v culo, ostale
costi pa v posebno culo (45), ali tam, kjer so dali lobanjo v kotenino, kosti pa
v zaboj iz lesa (41 b). Ta zaboj spominja na neko posebnost: »V Železnikih
namesto prtiča včasih pripravijo novo malo krsto, kot za otroka, jo belo po-
barvajo in opremijo s križem, in v tako krsto polože kosti. Tako malo krsto
oskrbe ali premožnejši ali oni, ki hočejo izkazati posebno pieteto rajnemu«
(109).
Prt (robec...) predstavlja sam na sebi neko vrednost in terja od tega,
ki se hoče držati stare navade, neko žrtev, čeprav ne občutno. Svojci so si to
šteli za dolžnost. Le če se kje niso brigali ali jih ni bilo, je zavijanje včasih
odpadlo. Včasih pa je ruto dal grobar (43), mežnarica (6) ali usmiljen človek.
In da bi bila vsaj oblika rešena, je bil namesto blaga dober celo papir.
Zavitek čaka
Kam denejo zavitek z umito lobanjo? Ga spravijo začasno v mrtvašnico? Čaka
na tleh ob odprtem grobu?
Zavitek z umito lobanjo puste največkrat nekje na tleh ob odprtem
grobu'" — na desni strani {A4), pri glavi groba (91), na kupu izkop>ane zemlje
(5, 6, 7, 14, 19—21, 46, 77, 87, 101, 104, 110, 112, 116), na kosteh (27). »Ce prideš
k pogrebu, se še zdaj vidi »puntelj« (sveženj, cula) ob jami« (115). Fotografski
posnetek takega zavitka na kupu zemlje — na desni strani groba — hrani
Etnografski muzej v Ljubljani (6).'' Prava redkost — vsaj za zdaj — sta »dve
prižgani sveči« ob zavitku na vrhu izkopane zemlje (28). Včasih polože zavito
lobanjo tudi h križu (3, 42), ali »na kak skrit kraj, kjer ostane do pokopa« (22),
»prislonjena na kak grobni spomenik« (78).
Po nekih poročilih so zavitek začasno — do pogreba — spravljali v
mrtvašnico (41, 50, 71), da kosti ne bi raznesle živali (71). »V mrtvašnici je bila
O tem glej B. Orel, NS I, 308—9.
^ Ce v poročilu št. 5 beremo >Samo to vem, da je bila ruta mokra«, so jo morda podobno
namočili tudi tam.
^ Poročil, ki ne povedo določno, kje, nima pomena naštevati.
Ta posnetek ima sicer polno dokumentarno vrednost, tehnično pa žal ni tako dober, da
bi ga mogli objaviti. Tu bi javno naprosil vsakogar, ki bi se mu nudila priložnost, da to zani-
mivo navado fotografira, če je le mogoče, v vseh glavnih fazah. Inštitut za slovensko narodo-
pisje je pripravljen posnetke primerno nagraditi.
16  Slovenski etnograf 241
Milko Matičetov
neka posoda, kamor so spravljali zavito lobanjo do tedaj, ko je bila... cere-
monija pri pokopu« novega mrliča končana (50). Ob mrtvašnici pa se nam
odpira še eno vprašanje — »kalnar«; a o tem kasneje.
Zavitek gre v grob
Kam polože zavitek ob pogrebu? Na krsto o znožje novega mrliča ali drugam?
Kdaj narede to? Tik preden zasujejo grob?
Najstarejše poročilo pravi, da uimto in zavito lobanjo »zagrebejo pri po-
grebu druzega mrliča« (1). Tako nedoločeno — »ob pogrebu« — je samo še eno
novejše poročilo (7), medtem ko-drugod skoraj zmerom izvemo še natančneje,
kdaj dajo lobanjo v grob.
Malokdaj — in to najbrž šele v novejšem času — denejo zavitek v po-
sebej izkopano jamico pa dno groba (37, 38, 54) ; ponekod gre lobanja v grob
takoj, ko je zavita (15, 37, 38, 85), drugod pa vemo samo, da zavitek pride »v
prazen grob« (117) ali da »čaka v odprtem grobu v desnem kotu in že nekoliko
s prstjo pokrit« (36). Po enem poročilu naj bi zavitek položili v grob že pred
pogrebom zato: »Da lobanja ni zapokala, ko so jo vrgli na krsto...« (54).
Mogoče! Bolj pa bo držalo, da je polaganje zavitka v grob pred pogrebom
novega mrliča pravzaprav inovacija. »Včasih so pustili [zavitek] do pogreba
ob odprtem grobu, zdaj ga polože takoj v grob« (85). Tudi drugod, kjer je v
navadi oboje (41, 54, 117), se zdi, da predpogrebno polaganje lobanje v grob
ne more biti prvotno.
Malone vsa poročila namreč govore drugače: zavitek pride v grob šele
pri pogrebu, in sicer na krsto (4, 6, 15, 21, 22, 25, 28, 29, 34, 39, 42, 45, 47—49,
57, 63, 69, 70, 78, 79, 82, 84, 87, 89, 98, 102, 112, 113, 115) takoj, ko jo spuste v
grob (3, 11, 16, 43, 56, 66, 88, 91, 99), po končanem cerkvenem obredu (46, 101,
109), [tik] preden zasujejo grob (23, 26, 27, 31, 40, 58, 59, 61, 65, 80, 81, 90, 92—94,
96, 105—107, 110, 111, 116, 118, 120, 121), ko prvič vržejo prst na krsto (18),
skupno s prstjo (19), ko je na krsti že malo zemlje (51, 104), ko zasipajo (24,
35, 100, 114). Nejasno pa je v dveh poročilih, kako denejo lobanjo zraven krste
preden zasujejo grob (30, 122), saj je ta po navadi le toliko širok, da gre krsta
noter. Pri zasavskem prekopu, kjer so našli ohranjeno okostje (35) in kjer ni
jasno, ali smemo primer kot tak sploh pritegniti v okvir naše navade, »so vse
okostje svojci zavili v rjuho, ki so jo potem djali na novo krsto« (35), prav
tako kakor narede na Gorenjskem in Koroškem z lobanjo.
Polaganje zavitka v grob je zdaj bolj zdaj manj pazljivo: lobanjo vržejo
(4, 34, 57, 84, 87, 89, 111), spustijo (69, 88), polože (U, 18,, 104), potisnejo z
lopato (8). Pogrebci »so prijeli za lopate. V jamo se je zakotalila... glava .. .
Z njo vred pa je zagrmelo na rakev kamenje ...« (2). »Ko duhovnik in pogrebci
vržejo v novi grob po tri prgišča zemlje, pristopi grobar ter naloži zavitek z
lobanjo na lopato in ga položi k novemu mrliču...« (18). »Lobanjo z grabi jami
spoštljivo položijo v grob, ostale kosti zmečejo z lopato, kamor padejo« (11).
O kosteh, ki niso zavite, vemo, da jih »zmečejo na krsto« (59), pred lobanjo
(54), da jih »ob pokopu vržejo nazaj v zemljo« (104) ali da jih zagrebejo v
posebno jamico (36).
Stalnega mesta, kamor bi položili zavito lobanjo, pravzaprav ni: še naj-
večkrat jo polože Ivržejo ipd.] h glavi novega mrliča (8, 11, 14, 16, 36, 40, 41,
47—49, 54, 58, 63, 66, 68, 79, 85, 90, 96, 99—102, 112, 117), pa tudi v znožje (10, 13,
17, 25, 28, 29, 43, 45, 46, 51, 59, 60, 80, 81, 91—93, 97, 104, 107, 108, 111, 114, 121), na
sredo krste (71), na križ (120), kamorkoli (7, 24, 26, 31, 39, 70, 88, 103, 105). Ce
se je nekod uveljavila navada, da dajo »vedno glavo h glavi« (36)^* ali »glavo
na glavo« (63), se pač ne bomo čudili, da ponekod tam, kjer gre zavitek v
grob pred pogrebom, pride glava pod glavo novega mrliča (77, 86). Enkrat pa
je pod krsto v sredi (37).
* Zanimivo pa je, da v tem poročilu druge kosti gredo v znožje novega mrliča.
242
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
Kakor že zgoraj pri umivanju, tako tudi tu poročila omenjajo molitev.
»Kadar se lobanja položi v prtiček zavita nazaj v grob, se zmoli trikrat oče-
naš« (36); zmotili so očenaš za tistega, čigar kosti so bile v prtu (41).
Verovanja o tej navadi
Ali imajo d zvezi s to navado kako verovanje? Kaj bi bilo, če bi ne naredili
tako, kakor je od nekdaj navada?
To je stara [prastara] navada (79, 81, 112). Tako mora biti; zakaj, ne vedo
(122). Neka pripovedovalka (4) je slišala od stare matere: »Da boste ja glavo
pobrali pa fajn umili pa zavezali!« Ženski, rojeni leta 1875, je krstna botra
naročila: »Ako bodo izkopali iz groba kosti kakih tvojih ranjkih, umij lo-
banjo ... in vse kosti lepo zavij, da se denejo nazaj v grob. Naredila boš s
tem dobro delo« (94). To dobro delo je »usluga« rajnemu (8), nekaj, kar mu je
v korist (36, 61, 109), »v dušno pomoč« (78), posebno »če je potreben očiščenja«
(36). Ponekod umivajo izrecno »z željo, da bi bila duša očiščena vseh madežev
greha« (109). »Ce umiješ lobanjo nekomu, mu grehe izbrišeš« (88, podobno
tudi 68).'* Zbrisani ali odpuščeni so mali grehi (41), pa tudi »vsi grehi, ki jih
je še imel« (84, podobno 107). Ce je duša še v vicah, je deležna olajšanja (100),
ji je skrajšan čas trpljenja (104), gre prej iz vic (52), je rešena vic (103, 104,
107;. podobno 109). IMenijo, da z oblitjem rešijo eno dušo iz vic: »dušo rajnega
ali koga drugega« (8) »vseeno katero — to določi vis maior« (22), katerokoli
(68). »Če je umrl s kom sprt, je šele takrat poravnano, ko mu lobanjo umijejo«
(49). »Ce ne bi opravili te navade, bi ne rešili duše iz vic« (25); »če se opusti
ta navada, duša še naprej trpi« (99); »menda — tako je mnenje nekega starej-
šega — so verovali celo v to, da če ne bi povezali lobanje v platno, da bi ,duša
rajnega hodila strašit' ali ,da bi nazaj hodila'« (51) ; »če bi lobanje ne oprali,
bi novega mrtvega zemlja ven vrgla« (3).
»Pravijo, da z oblitjem lobanje izkažejo rajnemu poslednjo čast« (8). S
tem »zadosti store rajnemu« (109). »To je zadnja zahvala otroka staršem« (37).
»Otroci s tem povrnejo staršem dobrote« (118). »Materam ali starim materam
se umivajo lobanje, da se plačajo vse žalitve, ki so jim jih napravili otroci«
(98). O neki hčeri — edina hči je bila — so rekli: »Nikoli ne bo srečna na
svetu, ker ni mamine kosti povezala in poškropila!« (115). »Starši otrokom pred
smrtjo naroče, naj zberejo njih kosti ob prekopu, da jih sami ne bodo morali
iskati in zbirati šele na sodnji dan« (109).
Mnogi poročevalci pišejo, da ljudje to delajo iz pietete (11, 72, 78, 101,
102), iz spoštovanja (13, 18—20, 28, 42, 54, 93) ali iz ljubezni (58, 92) do svojih
prednikov.'" To se namreč spodobi (116). To je v navadi, drugače bi ne bilo
prav, primerno, lepo (37, 38). Če ne bi zavezali, bi ljudstvu to bilo znamenje,
da so rajni pozabljeni, da ne uživajo več spoštovanja ali ljubezni potomcev
(91); to bi bilo pomanjkanje pietete do prednika (107) ali celo že neke vrste
omalovaževanje rajnega, češ: še za toliko ga nimajo vrednega, da bi mu to
uslugo naredili (8). Ce bi se ne držali te navade, menijo, »da bi posmrtna dru-
žinska skupnost ne bila popolna« (51). Opustitev umivanja ljudje po svoje
obsojajo kot nekaj grdega (14, 62); pravijo: »Še glave mu niso umili!« (14).
Imamo pa tudi poročilo, ki pravi, da zaradi tega »ni spotikanja, kar je znak,
da običaj ni več strogo v navadi« (59). To velja pač za kraj, od koder je po-
ročilo, in ne na splošno; neko drugo — precej lakonično — poročilo namreč
pravi: »Ce pozabijo [to je: če svojci pozabijo umiti in zaviti lobanjo], jim je
težko« (71).
^* Kar beremo v enem samem poročilu — >kdor umiva, se mu odpuste grehi« (55) — ni
prav prepričljivo, vendar naj bo vsaj tu omenjeno.
*** Eden izmed poročevalcev nadaljuje: >Zato tudi ne store tega vsakemu. To delajo samo
verni ljudje dragim jim osebam« (78), Vendar se mi tako gledanje zdi preozko; gradivo samo mu
marsikje nasprotuje.
16* 243
Milko Matičetov
Navada v pregovoru
Ali je znan in kako si v vašem kraju razlagajo pregovor, da T>Otrok šele takrat
plača materi, kadar ji glavo umijem? Ali se pri vas morda glasi drugače? Ali je
navada umivanja lobanje predmet kake uganke? Ali je vključena kot epizoda
v kako pripovedko?
V zbirki Slovenski pregovori, reki in prilike (DsM v Celju, 1934), ki jo je
uredil I. Ša š e 1 j , beremo na str. 141: »Otrok šele takrat plača materi, kadar
ji (ob smrti) glavo umije.« Dopolnilo v oklepaju — naj je Sašljevo ali že iz
morebitne predloge'^ — je zgrešilo svoj namen, saj bralca zavaja na stranpot.
Res da tudi ob smrti umijejo mrliča'- (obenem s celim telesom umijejo tudi
obraz), vendar svojci pri tem niso udeleženi. Potemtakem se gornji pregovor
lahko nanaša samo na umivanje glave (lobanje) ob prekopu, se pravi na navado,
kakor smo jo opisali v dosedanjih razdelkih.
Prav zato pa je prišel ta pregovor v razposlano vprašalnico. Nekateri
poročevalci so samo pritrdilno odgovorili, da je znan v njihovem kraju (?, 22,
30, 31, 36, 42, 50, 59, 66, 72, 119, 120) ali nekje drugje (70: na Suhi pri Pre-
dosljah), ali vsaj to, da ga je informator že slišal (53). V petih poročilih pa je
pregovor izpisan; dvakrat (58, 115) je skoraj dobesedno enak onemu pri
Sašljju, trikrat pa je malo drugačen: »Takrat se otrok staršem do konca za-
hvali, ko jim glavo umije« (38) ; »Otrok poplača vse, kar so storili starši zanj,
kadar jim umije glavo« (39) ;'ä »Mati šele potem v miru počije, ko ji otrok
umije glavo« (87).
Tu ni težko spoznati zvezo z nekaterimi verovanji (gl. prejšnji razdelek)
ob umivanju. Ze eden izmed poročevalcev je pripomnil, da pregovor »kaže na
reševanje duše iz vic« (22).
Končno je zanimivo, da tudi nekatera negativna poročila poznajo pre-
govor, ki pa se je v krajih, kjer naše navade ni, seveda moral spremeniti. V
Polhovem Gradcu se glasi: »Otrok plača materi, kadar ji umije glavo" in za-
tisne oči.« V Idriji pa takole: »Sin šele takrat plača očetu, ko mu obraz
umije.«*^ Za Št. Vid v Podjuni pa imamo samo sporočilo,*" da je pregovor znan
tudi tam. Poi-aja se vprašanje, kako so ti pregovori zašli z območja razširje-
nosti naše navade. Mogoči sta dve razlagi: ali je pregovor zadnja sled, da je
bilo umivanje lobanje ob prekopu nekoč v navadi tudi v Idriji, Polhovem
Gradcu, St. Vidu v Podjuni (in v morebitnih drugih krajih, kjer bi ga našli),
ali pa je po navadnem folklornem »izžarevanju« prestopil meje umivanja
lobanje in prišel v omenjene (in morebitne druge) kraje le kot posrečen
aforizem. Obakrat — pTvič po preteku določenega časa, drugič s preselitvijo
drugam — se je pregovor nujno spremenil, ker je postalo njegovo prvotno
)omensko jedro nerazumljivo. Zato sem na zemljevid razširjenosti umivanja
obanje pogojno vnesel tudi nekaj krajev, kjer ni izpričana navada, ampak le
pregovor; vendar pa so ti problematični kraji zaznamovani drugače — z
zvezdico.
Ali se navada res izgublja?
Ali je navada še danes živa? Ce ne več, kdaj je približno odmrla? Morda pa
starejši ljudje vendarle pomnijo kaj podobnega?
Odmiranje neke navade je počasen proces, ki terja daljšo opazovalno
dobo. Glede umivanja lobanje pa žal nimamo možnosti primerjave s pre-
*^ Kje je Sašelj dobil ta pregovor, zdaj žal ne morem ugotoviti.
Prim. Orel, Slovenski ljudski običaji, NS I, 306.
Nekako v tej obliki se spominja pregovora ~ z Rodin — tudi dr. Ivan Grafenauer.
Njemu se moram zahvaliti za opozorilo (ustno) na zvezo med navado in pregovorom.
Poroča ravnateljica nižje gimnazije v Polhovem Gradcu Mira Kraker; pregovor se tu
seveda nanaša na umivanje trupla, ipreden ga dajo na mrtvaški oder«.
Poroča Janez Istenič, predmetni učitelj, gimnazija Idrija.
*^ Jožef Picej, župnik iz Smihela pri Pliberku, po prijaznem posredovanju dr. P. Zablat-
nika iz Celovca.
244
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
teklostjo. Pomembna izjema sta le obe poročili z Ovsiš (1 — 59 = 1184.5] —
1897 — 1954), kjer se v sto letih menda ni kaj prida spremenilo." Povsod
drugod smo navezani le na današnje mnenje poročevalcev, ki seveda niso vsi
enako kritični in tudi krajevnih razmer ne poznajo vsi v enaki meri.
Ce so na vprašanje odgovorili z »da« ali »še«, je bila za mnoge zadeva
rešena. Prišli so pa iz raznih krajev tudi drugačni glasovi, n.pr.: »V splošnem
navada ni kaj posebno živa« (30) ; »Po izjavi grobarja danes ljudje običaj že
znatno opuščajo« (68) ; »Umivanje lobanje se počasi opušča. To delajo le še
starejši, kmečki ljudje« (7) ; »Delavski sloj opušča to navado, dočim se je
kmetje, ki so [na Primskovem pri Kranju?] v manjšini, še držijo« (71); »Zdaj
so [ti posmrtni obredi] v vedno večji pozabi« (51); »Po vojski ni še takih pri-
merov« (81); »Šest let tu službujem in sem vsega skupaj le parkrat to videl«
(105). Da navada počasi izginja [izumira, se opušča ipd.[ beremo tudi še v
drugih poročilih (56, 82, 89, 104, 107).
Iz nekaterih odgovorov pa se vidi, da so si poročevalci zastavljali tudi
vprašanje, zafcaj navada izumira. »Uničilo jo je nečloveško postopanje z mrliči
med vojsko], ki je ubilo v ljudstvu tisto pieteto do rajnih, na kateri je teme-
jila ta navada« (29). IVIimo vojske pa z drugimi poročevalci lahko iščemo
vzrokov globlje: »Pred časom... so sosedje naredili krsto, ... sosedje izkopali
jamo, mrliča sosedje pokopali in... tudi zasuli v jamo.« V novejšem času pa
vse to dela »grobar oziroma cerkovnik, ki je za to nagrajen in plačan« (77);
podobna je misel, da navada uspeva »samo v tistih primerih, kjer se svojci
zanimajo za to — grobar ali kdb drugi se za to ne zanima« (89).
A tudi če je navada kje morda res že odmrla, ni mogoče natanko določiti,
kdaj se je to zgodilo.*^ V poročilih beremo n. pr., da je to bilo pred 80 leti (60)
ali — pre vidne je — »v zadnjih 50 letih« (118). Iz enega in istega kraja —
Cerklje — imamo dve poročili, od katerih eno pravi, da je navada še živa (22),
drugo pa, da je bila živa pred 30 leti, a danes ni več (21);'* po mojem sta to
le dva obraza iste resnice: trideset let je v razvoju (ali v razkroju) take
navade kot je naša pravzaprav zelo kratka doba. In celo če bi 30 let nihče ne
umil lobanje, še zmerom ni izključeno, da se bo našel nekdo, ki bo to spet
naredil! Nekateri poročevalci so zato modro navedli primere, kdaj je kdo bil
še sam priča umivanju. »Jurij Varaš, delavec [iz Djekš], pripoveduje, da je
njegova mati leta 190O umivala lobanjo svoje matere« (118); v Podgorju pri
Kamniku je menda zadnji to naredil r. Matjak pred vojsko (63) ; v Zalem logu
v Selški dolini je bil zadnji tak prekop baje oktobra 1942 [ali 1944 ?], ko je
neka žena umila lobanjo svojemu krstnemu botru (107, 108); v Predosljah so
februarja 1949 umili glavo ob prekopu bratu poročevalke, umrlemu leta 1921
(69). Pa še o mlajših primerih umivanja lobanje smo poučeni: ko so na Brezjah
avgusta 1953 prekopali — po 43 letih — moža r. M. Kocjančič (110), na Bo-
hinjski Beli pa julija 1954 nekega železničarja, ponesrečenega leta 1918 (6).
Na Primskovem je bila ta navada še do konca leta 1952 (70), v Šenčurju pa naj
bi bila »prenehala 1946, ko je grobar dobil navodilo, naj za izkopane koSti
naredi na dnu groba jamico...« (91). Za Gorje pri Bledu pra^T poročevalec, da
imajo od 1940 novo pokopališče, kjer prekopavanje še ni potrebno; če bi bilo,
pa bi še umivali lobanjo (28). Naša navada je končno močno živa tudi po-
nekod na Koroškem — n. pr. na meji med Rožem in Ziljsko dolino (124) —
kjer jo »pozna in izvaja tudi še mladi rod« (116); »es handelt sich um einen
sehr lebendigen Brauch« (5a).
*^ Vsaj V bistvu ne; o potankostih pa tudi tu ne moremo sklepati, ker so nam znane samo
za leto 1954. Ce bo kdo hotel spet študirati ta problem leta 2000, bo na boljšem!
*^ Ce pravi eden izmed poročevalcev, da pred 150—200 leti (75), je to pač otroško preti-
ravanje.
Podobno nam sporočajo tudi za Selca: na eni strani, da je navada odmrla pred prvo
svetovno vojsko (80); na drugi pa vendar pomnijo primere umivanja iz leta 1920 in celo še 1958.
245
Milko Matičetov
IV
Potanki opis umivanja in zavijanja lobanje, ki je zdaj srečno za
nami, je bil obenem z ugotovitvijo razširjenosti te navade prva naloga
našega raziskavanja.
Za globljo in vsestransko oceno naše navade niso še izpolnjeni ne-
kateri bistveni pogoji. Če je za to n. pr. potreben določen časovni pre-
sledek, smo v našem primeru še preblizu »odkritju« navade. Če je po-
trebno, da več raziskovalcev pove svoje mnenje, se to doslej še ni
zgodilo. Če je potrebno obilno in zanesljivo primerjalno gradivo iz
krajev, kjer je baje živa podobna ali celo sorodna navada, moramo
reči, da tudi tega nimamo. Zato bo ta hip nemara edino stvarno, da
tukaj nanizamo nekaj pripomb, ki naj bi bile prispevek k prihodnjim
raziskavanjem o navadi umivanja in zavijanja lobanje ob prekopu.
Če pazljivo pregledamo ves obredni potek prekopa, nam pri tem
ne more uiti, da bi vrsto dejanj smeli mirno šteti za ponovitev podobnih
dejanj v zvezi z mrličem pred pogrebom in ob pogrebu:
umivanje lobanje [včasih tudi drugih kosti zraven] spominja na
umivanje mrliča, preden ga dajo na pare. Usoda pregovora, ki se je
razvil iz naše navade (prim. str. 244), to potrjuje;
ob zavijanju lobanje [ali drugih kosti zraven] gre misel k zavi-
janju mrličev, ki jih pri nas kajpada niso zmerom pokopavali v krsti.''"
Če bi se ta analogija zdela komu sumljiva, naj le pomisli na posebni
pazvoj navade v Železnikih, kjer so namesto prta vpeljali — majhno
krsto. Nasprotno pa so v Kolovratu kar cel okostnjak zavili v rjuho (35);
mogočo, vsaj delno zvezo med prtom za zavijanje lobanje in med
naličjem smo že omenili zgoraj (str. 240—1);
nekajkrat izpričano kropljenje svežnja z lobanjo [in kostmi) spo-
minja na kropljenje mrliča. Najizrazitejša je ta analogija v Šenčurju,
kjer -so pustili poleg svežnja steklenico z blagoslovljeno vodo: pred
pogrebom novega mrliča so jo vsaj bližnji sorodniki »po vrsti jemali
v roke ... ter vlivali po par curkov vode na zavezane kosti. Nekateri
so, jih prekrižali s palcem« (91);
dve prižgani sveči ob zavitku na vrhu izkopane zemlje (Gorje pri
Bledu) pač očitno posnemata dve sveči, ki gorita — povsod — ob mrliču
na parah;
če je v Žabnicah res ostal prt Evici in ni šel v grob z lobanjo, naj-
demo za to spet paralelo v prtu, ki so z njim pokrivali rakev in ga po
pogrebu komu podarili ;^'^
^ »Na splošno je krsta... v okviru slovanskega pokopa nekaj poznega« :
J. Kastelic-B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu. SAZU — Razred za zgodo-
vino in družbene vede — Dela 2, Ljubljana 1950, str. 23—4; J. Korošec, Uvod v
materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka. Ljubljana 1952, 88—9.
»a B. Orel, NS I, 308.
246
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih |
jok pri umivanju lobanje — to je dolgo let po smrti — nam je laže
razumljiv, če v naši navadi vidimo zavestno ponovitev pokopa mrliča;
pa tudi med verovanji ob prekopu je to in ono tako kot ob po-
grebu. Na primer: skrb, da bi ne bilo vozlov, ki bi zadrževali dušo na
onem svetu. (prim. zgoraj op. 32); strah, da bi se mrtvi vračal na ta svet,
če ne bi naredili tako, kakor ukazuje stara navada (gl. zgoraj str. 243
in B. Orel v NS I, 306).
Vse to potrjuje, da je imel Gasparini svoj prav, ko je to navado
pri Slovencih brez oklevanja proglasil za obliko drugega pokopa (seconda
sepoltura; ker je nalašč za naš časopis sam vnovič formuliral svoje po-
glede — glej zgoraj, str. 225 s. — nas to odvezuje poročanja o njih. Kaj-
pada s tem še ni rečeno, da sprejemamo Gasparinijevo mnenje v celoti).
Navade se danes drži nekaj izrazito krščanskih ali vsaj krščansko
nadahnjenih verovanj: umivanje lobanje = očiščenje grehov = rešitev
iz vic = povračilo dolga staršem = sprava z nasprotniki. Združena so
tudi s sankcijami za neizpolnjevanje navade: če ne, bo duša še naprej
trpela, hodila strašit ipd. Nekatera teh verovanj bi bila lahko tudi
nevtralna: predvsem ni nujno krščanska misel, da rajni nima miru do
drugega pokopa. Prav nič krščansko pa ne zveni (za zdaj osamljeno)
verovanje, da bi novega mrtvega zemlja ven vrgla, če bi ne oprali
lobanje tistega, ki je bil poprej v grobu.
Vendar ni upanja, da bi samo z analizo verovanj mogli kdaj priti
do sklepa, katera plast naj bi bila starejša — krščanska ali nekrščanska.
Ozreti se moramo obenem po nekih stvarnejših pojavih v navadi. Tako
smo se n. pr. že ob navadni in blagoslovljeni vodi vprašali (stran 237),
katera izmed dveh naj bi bila pri umivanju lobanje prvotna; prišli smo
do spoznanja, da je pri tem zelo verjetno starejša raba navadne vode.
In če je ljudsko določilo, da mrtvaške kosti ne smejo s pokopališča,^^
krščansko, tedaj je pač s tem v nasprotju praksa v naši navadi, kjer
gredo nekajkrat z lobanjo k potoku ali k studencu.
Ce sem v SE VI—VII, 196, ugibal to in ono o morebitni zvezi med
karnerji in našo navado, vztrajam zdaj le še pri nepojasnjenem vpra-
šanju: »Ali je bil prenos kosti iz prekopanega groba v karner zvezan
s posebnim obredjem?« Med poročili je namreč eno z Jezerskega, ki
pravi: »Nekoč so vse kosti iz zemlje metali v kalnar,''^ ne v prt« (32).
Drugače je bilo v mrtvašnici prvega pokopališča v Bohinju — na Bit-
njah, kjer se je sčasoma iiabralo preveč kosti, tako da jih niso mogli
več hraniti, pa so jih pokopali v skupen grob (18). Upajmo, da se bo
vsaj na Koroškem morda našel kraj, kjer imajo še danes kalnar in
Prim. koroško izročilo iz Struge v občini Borovlje, objavljeno pod na-
slovom »Der Frevel in Karner« v zbirki: A. Zerobin: Sagen und Erzählungen
aus dem Rosental (Carinthia I, 144, 1954, 831—2; za prijazno opozorilo sem
dolžan zahvalo dr. O. Moser ju v Celovcu).
" 87-letni Fr. Košir je besedo takole razložil: »To je okrogel turn..., ki je
imel samo ena vrata.« Brez dvoma gre za romansko okroglo stavbo, za katero
smo s tem dobili še ljudski izraz.
247
Milko Matičetov
obenem navado umivanja lobanje; res zanimivo bi bilo namreč izve-
deti, kako ljudstvo združuje oba elementa.
Pri reševanju problematike naše navade bi etnografom mogli uspešno
priskočiti na pomoč arheologi, ki že zaradi specifičnosti svoje stroke
intenzivno raziskujejo grobove in kar je z njimi v zvezi. Ce drži hipo-
teza,, da je naša navada stara, bi bilo skoraj neverjetno, da se na sloven-
skem območju, koder je danes izpričana, ne bi ohranila v zemlji nobena
sled iz preteklosti. Kajpada ni mogoče misliti na direktno potrdilo o
umivanju in zavijanju lobanje; le če bi v dosti grobovih našli na dnu
nedotaknjeno okostje in nad njim — v nekakšnem redu — posamezne
kosti drugega mrliča ali pa samo lobanjo, bi mogli sklepati, da se za tem
skriva kaj za nas. Pri izkopavanju staroslovanskega grobišča (X. in
XI. stoletje) na ptujskem Gradu v letih 1946 in 1947 so arheologi naleteli
na nepojasnjene pojave (n. pr. 7 glav brez trupla, skelet št. 72 na prsih
skeleta št. 68),^^"^ ki bi pa zanje kazalo iskati pojasnila v povezavi z našo
navado, kakor je to že naredil E. Gasparini (/ riti popolari Slavi, Ve-
nezia, »La Goliardica«, Ediz. Univ., 1952, 191—2). Seveda naš srednji vek
še zmerom ni do vseh potankosti obdelan in tudi vse gradivo povojnih
izkopavanj ni objavljeno, zato je odgovor na vprašanja, ki nas zanimajo
(a so lahko prav tako mikavna tudi za arheologe), morda že kje v ne-
dostopnih terenskih zapiskih, prav gotovo pa v zemlji. Na krščanskih
pokopališčih okoli cerkva je bil sicer vsak grob navadno stokrat pre-
metan zaradi večstoletne nepretrgane rabe, a nemara se bo le kje našlo
kaj zdavnaj opuščenega, pa naj si bo iz krščanske ali predkrščanske
dobe. Ker so mrliški in pogrebni običaji po svoji naravi zelo konserva-
tivni, metodično ni zgrešeno pričakovati kaj takega. In če je prof. Ga-
vazzi'^^i' pri raziskavanju pokopavanja mrličev v drevesnem deblu —
posebne navade, ki se je ohranila do naših dni na zelo omejenem pro-
storu v Bosni — pritegnil kot paralelo zgodnjeslovenski pokop v dre-
vesnem deblu z Zal na Bledu (po. W. Šmidu, Altslovenische Gräber
Krains, Camiola I, 1908, 27), smo pač tem bolj upravičeni iskati arheo-
loškega potrdila naši navadi, ki je po svoje spet nekaj posebnega, na
samih gorenjskih in koroških tleh, kjer je danes omejena.
V
Končno še nekaj pripomb o razširjenosti naše navade. Karta na
strani 253 je sama na sebi zgovorna, vendar ne bi bilo prav, če bi brez
potrebe skoparili s pojasnili.
Na karti so treh vrst znamenja za navado. Prvi dve naj bi kazali,
ali je navada še danes živa ali pa je že odmrla. A iz tega, kar smo po-
J. Korošec, Staroslovansko grobišče na ptujskem Gradu. SAZU, Ljub-
ljana 1950, 31 in 37. Na primere pokopa v že zaseden grob opozarja (po Kara-
manu) J. Korošec, Staroslooenska grobišča d severni Sloveniji. Celje 1947, 52.
M. Gavazzi, The dug-out coffin in Central-Bosnia.  Man LIH, 1953,
Art. 202.
' 248
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
vedali zgoraj na strani 245, pač sledi, da trdne, nepremakljive časovne
ločnice sploh ni mogoče določiti.
Glede negativnih poročil, ki seveda niso prišla na karto, bi pri-
pomnil, da je med njimi morda še katero, kjer je poročevalec na hitro
zapisal, da navada tam ni znana. Na to misel me je pripravil med
drugim takle odgovor na vprašalnico: »V Kropi ni teh navad in jih ni
bilo!« K sreči je iz istega kraja prišel še drug odgovor (44), tako da je
Kropa kljub temu lahko prišla na karto. Tipičen primer pa je Sora, od
koder sta kar dva poročevalca odgovorila negativno: 1. »Te navade ni
in je sploh nepoznana. Nihče o tem nič ne ve.« 2. »Take navade tukaj
tudi starejši ljudje ne pomnijo.« In vendar je naključje hotelo, da smo
tudi za Soro prišli do pozitivnega poročila (83).
Umivanje in zavijanje lobanje je doma med Slovenci na Gorenj-
skem in na Koroškem. Potrjeno je od Ljubljane navzgor po dolinah
Save in njenih levih in desnih pritokov (z izjemo Sore Poljanščice) do
izvirov. Na Koroškem je prišlo na dan na razvodju med Belo in Ziljico
v Kanalski dolini, ob Zilji, Dravi, Krki in Meži. Koroška pričevanja
so zdaj še priložnostna; malo bolj na gosto so sejana samo v Rožu.
Preseneča nas praznina v Podjuni, kjer naj bi bila navada že utonila
v pozabo, medtem ko se spet pojavlja daleč na vzhodu v Mežiški do-
lini — na Ramah. Morda pa se bo tudi v Podjuni ob natančnejšem
povpraševanju izkazalo, da se ljudje tudi tam spominjajo podobne
navade.
Razširjenost na Gorenjskem ne kaže posebnosti, če izvzamemo
Poljansko dolino, kjer je povpraševanje ostalo negativno, medtem ko
sosednja Selška dolina pozna navado tudi v gornjem, nekdaj nemškem
kolonizacijskem predelu. Y Tuhinjski dolini je ohranjena le majhna
sled navade.
Vprašanja, ki so za poizkušnjo romala na štajersko in notranjsko
stran, so ostala brez pozitivnega odgovora.
Po stanju ob času, ko je bila karta v delu, naj bi navado pri Slo-
vencih obkrožali tile mejniki: Ihan na jugu, Djekše na severu, Melviče
na zahodu, Ravne na vzhodu. Vendar sem potem, ko je bila karta že
kliširana, nepričakovano izvedel za kraj — Dobovec pod Kumom^* —
ki prestavlja mejo naše navade še bolj proti vzhodu kot so bile Ravne.
Oba ta dva daleč proti vzhodu pomaknjena in osamljena kraja pa
seveda terjata, da poiščemo most od tam pa do ozemlja, kjer je navada
strnjeno izpričana. Novi kraj v Zasavju — Dobovec — daje večjo pri-
čevalno vrednost poročilu iz Kolovrata, ki je na karti nakazano še
z vprašajem.
Poročevalec — Št. Bernard — je razmnoževal vprašalnico št. 3 na, ciklo-
stilu in se pri tem spomnd, da mu je rajnka mati (1860—1930) pravila, kako so
včasih kosti zbirali in zavili v prt...
Ne samo na karti, tudi v opisu navade ga ni bilo mogoče več upoštevati.
Dodajam ga le v pregledu poročevalcev na dnu (125).
249
Milko Matičetov
Kako je z uašo navado zunaj slovenskega etničnega ozemlja, pred-
vsem v furlanski in nemški soseščini v Vzhodnih Alpah, sem skušal
izvedeti po prijateljih. Z nemške strani še ni bilo odgovora, za Kamijo
pa je dr. G. Perusini iz Vidma sporočil,^" da ne pozna ničesar podob-
nega. Ce pa naši alpski sosedje te navade res nimajo, potem bo pač treba
iskati drugih možnosti za razlago. V prvi vrsti bi kazalo preveriti, ali ne
spada morda tudi naša navada med take pojave, kot je nanje opozoril
prof. Gavazzi skoraj pred 20 leti.^°^ Vsaj kot delovno hipotezo mirno
lahko sprejmemo to misel.
O razširjenosti in oblikah podobne navade na bratskem jugu —
posebej v Makedoniji — pa bomo mogoče lahko prinesli kaj obšir-
nejšega že v prihodnjem letniku SE.
*
Ko smo tako — vsaj začasno — opravili našo nalogo, nas čaka samo
še prijetna dolžnost: izreči prisrčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli so-
delovali pri tej anketi Inštituta za slovensko narodopisje SAZU. Zahvala
velja v enaki meri poročevalcem, ki so poslali pozitivne in negativne
odgovore. Samo z združitvijo obojih je bilo pač mogoče ugotoviti raz-
širjenost umivanja in zavijanja lobanje pri Slovencih.
Poročevalce, ki so nam poslali pozitivna poročila, pa moramo tu
posebej našteti, poimensko od prvega do zadnjega. To so namreč naši
VIRI
A. Starejša pričevanja; zapisi izpred 26. oktobra 1954°»
1. O vsiše —Kran jska gora —Rateče; J.Lavtižar, Zgodovina župnij
in zvonovi v dekaniji Eadolica. V Ljubljani 1897, str. 112.
2. Srednja vas v Bohinju: J. Jalen, Trop brez zvoncev. »Mladika« XX,
1939, str. 42; v knjižni izdaji — Ljubljana 1941 — na str. 22.
3. Žabnice v Kanalski dolini: zapisal M. Matičetov v vasi Logjé pri Bre-
ginju 22. julija 1951 po pripovedovanju ene od Pustičevih deklet (Tilje ali
Dore Rosic), ki je med dvema vojskama služila več let v Žabnicah >pri
Lukcu« (Ojcinger). — Poročilo je delno uporabil prof. E. Gasparini, Nota
sul costume riesumatorio degli Slavi. »Ricerche Slavistiche« II, 1955, 180.
Prim. SE 6—7, 1953—4, 195. — Zanesljivost podatkov mi je nedavno po-
trdil Rafko Premrl, profesor slovenske gimnazije v Gorici, ki je pred vojsko
več let župnikoval v Žabnicah.
4. Kranjska gora: zap. M.Matičetov decembra 1952 po pripovedovanju
neke ženske. — Poročilo je delno uporabil E. Gasparini, n.d. Prim. SE
6—7, 1953—4, 195.
5. L e s C e : zap. M. Matičetov 1952 po pripovedovanju muzejskega restavra-
torja R. Bercela, ki je spomladi 1920 bil zraven ob nekem prekopavanju
v Lescah. — Kraj je omenil E. Gasparini, n. d. Prim. SE 6—7, 195.
V pismu z dne 6. januarja 1955.
M. Gavazzi, Problem karakterističnoga razmještaja nekih etnografskih
elemenata na Balkanu. Extrait des Comptes rendus du IV-e Congres des géogra-
phes et des ethnographes slaves — Sofia, 1936.
^ To je datum vprašalnice št. 3 za slovensko narodopisje SAZU.
250
Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih
5 a. »V Karavankah [na severni, avstrijski strani] pri slovenskih kmetih«:
dr. O. Moser iz Celovca v pismu z dne 14. junija 1954.
6. B o h i n j s k a B e 1 a : 24. ali 25. julija 1954 je F. Šarfova, preparator Etno-
grafskega muzeja v Ljubljani, videla in posnela v prt zavito lobanjo na
pokopališču v Bohinjski Beli. Z informacijami ji je postregla stara mežna-
rica, kasneje pa je še župnijski urad dal nekaj podatkov iz mrliških
knjig. Posnetek hrani v svoji fototeki EM v Ljubljani: 11/491.
B. Odgovori na vprašalnico in drugi zapisi po 26. oktobru 1954
7. Begunje na Gorenjskem: Anton Potočnik, šolski upravitelj [š. u.[.
8. —: Franc Hiti, župnijski upravitelj [ž. u].
9. B e s n i c a : Ivan Pavlin, vikar.
10. —: Janez Kozjek, ceriovnik.
11. Bled: Franc Gornik, vikar.
12. —: Jakob Soklič, mestni župnik v Slovenjem Gradcu.
13. Blejska Dobrava: Antonija Kalčič, s.u.; podatke ji je dal Franc
Zupan, vulgo Gk)lob, kmet in več let cerkovnik.
14. —: Kristo Stolbičar, župnik [ž.[.
15. Bohinjska Bela: Martin Drolc, ž.
16. —: Ivanka Šarf roj. Mulej, gospodinja v Tacnu pri Ljubljani.
17. Bohinjska Bistrica: Viljem Cunder, ž. u.
18. — : F.Fajfar.
19. Breznica in Rodine: ž. urad po podatkih grobarja Franca Zupana
(za Breznico) in Katarine Jalen (za Rodine).
20. Breznica: Iv. Dodič, ravnatelj gimnazije, po podatkih grobarja Franca
Zupana, tov- upokojenca.
21. Cerklje na Gorenjskem: Janez Črnile«, ž.
22. —: Marija Robas, učiteljica [uč.[.
23. D o v j e : Alojz Avguštin, ž. u.
24. — : Matilda gmid, s.u.
25. D r a ž g o š e : Julči Strnad, uč.
25 a. —: Anton Pipp, učitelj v Žabnici, se spominja te navade iz Dražgoš
(ne da bi navajal podrobnosti).
26. Duplje: Anton Hafner, ž.
27. —: Rudi Triller, predmetni učitelj.
28. Gorje pri Bledu: Martin Tavčar, ž. u.
29. Ihan: Jos. Oven, ž. u., po podatkih 60-letne Antonije Kokalj, hčere
nekdanjega ihanskega organista in cerkovnika.
30. Jesenice: Leop. Govekar, ž. u.
31. Jezersko: Joža Vovk, ž. u.
32. — : Fanči Šarf, preparator EM v Ljubljani, po podatkih 87-letnega Franca
Koširja, Zgornje Jezersko 50.
33. Kamna gorica: Jelka Urh, preparator EM v Ljubljani; njej je to
pripovedoval domačin iz K. g., rajni Stane Lazar, okoli leta 1935.
34. —: Dušan Poljšak, uč.
35. Kolovrat v Zasavju: Anton Porenta, ž. na Vačah.
36. Komenda: Viktorijan Demšar, ž. u.
37. Koprivnik: Ljuba Prislov, uč.
38. — : Z. urad.
39. Koroška Bela: Francka Udir, predmetna uč.
40. —: Stanko Perčič, ž. u.
41. Kranj : Franc Bla j, ž. u. — a) ko je zaslišal starega kranjskega grobarja
Janeza Cegnarja; — b) iz razgovora s sedanjim grobarjem Fr. Močnikom.
42. Kranjska gora: Anton Torkar, ž. u.
43. —: Jože Gazvoda, s.u.; podatke sta dala Pečar Ivan (star 57 let in 34 let
grobar) in Lavtižar Ivan, star 82 let.
251
Milko Matičetov
44. Kropa: Hafner, s.u. Podatke je dal Gregor Lotrič, gozdni delavec v
pokoju (do leta 1941 živel v Dražgošah, zdaj v Kropi). Poročevalec izrecno
pristavlja, da je to »v navadi v Kropi in v Dražgošah«.
45. Lan C ovo: Fister, učiteljica.
46. Lesce: Ludvik Rutar, s.u.; podatke mu je dal grobar Fink Kristijan,
star 60 let.        _ .
47. Lese: Ludvik Šivic, ž. u.
48. —: Janez Ribnikar, uč.
49. Dobrava: Z. urad Ljubno; podatke dal cerkovnik Jože Koselj.
50. Martinj vrh: Franc Ahačič, uč.
51. Mavčiče na Sorskem polju: Srečko Berglez, s.u., in Franc Draksler,
zidar.
52. Mengeš: Franc Campa, ž. u.
53. —: Ivan Vidali, profesor.
54. Mošnje: France Pavlin, s.u.; pripovedovala sta mu kmet Franc Jane
(po smrti očeta, ki je bil dolgo grobar, je nekaj časa še sam opravljal to
delo) in Ana Zima, stara 78 let.
55. —: Bogdan Markelj, ž. u.
56. Naklo: Janez Tomazin, cerkovnik in upravnik pokopališča.
57. —: Ivana Lukovšek, uč.
58. N o m e n j : Pavla Pečuh, uč.
59. Ovsiše: Janez Lampič, s.u. ¦
60. P o d b 1 i C a : M. Oblakova, uč.
61. Podbrezje: Francka Debeljak, uč.
62. ^: Ciril Podržaj, ž. u.
65. Podgorje pri Kamniku: Marija Jagodic, kustos EM v Ljubljani, po
pripovedovanju 50-letnega Štefana Vidica (»pri Zumru«).
64. P o d 1 o n k (Selca nad Škof jo Loko) : Pavletova mati pred 40 leti pravila
o tej navadi sestri A. Pavlica (ž. na Selih v Tuhinjski dolini).
65. Preddvor: Valentin Sitar, ž.
66. — : Tone Logar, ravnatelj nižje gimnazije.
67. Predoslje: Bogumil Škerlavaj, duhovnik.
68. —: Franc Miklavec, s.u.; po pripovedovanju grobarja in 80-letne Ma-
ričke Likozar.
69. —: Tončka Gorjanc, uč. v Račevi pri Zireh.
70. Primskovo pri Kranju: Franc Bla j, vikar nam. v Kranju, ko je za-
slišal Frančiško Kern iz Primskovega pri Kranju.
71. —: Makso Tvrdy, š. u.
72. Radovljica:   Stanko Lapuh, profesor.
73. —: Anton Prislov, š. u. v Skaručni, piše, da so imeli to navado v Radov-
ljici pred 20 leti (podrobnosti ne navaja).
74. Ravne (Guštanj): Amalija Babin, učenka 1. č razreda gimnazije po
materinem pripovedovanju.
75. —: Anton Škekl, učenec 1. č razreda.
76. —: Marija Jamšek, pospravljalka v železarni.
77. R e t e č e : Pavlina Biček, uč., in Jože Zupančič, š. u.
78. — : Martin Štular, ž.
79. Rib no pri Bledu: Pavel Podbregar, ž.
80. Selca: Pavel Kržišnik, ž. u.
81. —: Olga Šmid, uč.
82. Smlednik: Valentin Frece, š. u.
83. Sora: M. Matičetov po pripovedovanju Štefana Bernarda (Ljubljana,
Novi trg 4).
84. S o r i C a : France Gačnik, ž. u.
85. Srednja vas v Bohinju: Franc Fister, ž. u.
86- —: Tone Kopčavar, uč.
87. Stara Fužina: Štefka Jazbar, uč. v pokoju.
252
Umita in t prt zavita lobanja pri Slovencih
88. —: Janez Vari, uč.
89. S t r a ž i š č e : Dušan Bavdek, uč.
90. —: Franc Brulc, ž. u.
91. Šenčur pri Kranju: Franc Vavpetič, ž.
92. —: Franc Cel jer, grobar.
95. Šenturška gora: Slavka Maček, uč.
94. Šmartno pod Šmarno goro: Karel Špiarhakl, ž. u., po pripovedovanju
Andrejčkove matere iz Tacna št. 5 (Zajec Marijana, r. 1875).
95. Šmartno v Tuhinjski dolini: Jože Erman, ž. u.
96. T r b o j e : Marija Kukovica, uč.
97. —: Joža Zalo kar, ž.
98. Trstenik: Ciril Murnik, profesor v Zireh.
99. — : Štefan Zorko, ž. u. •
100. —: Franjo Cirh, s.u.
101. Tržič: Msgr. Viktor Zakrajšek, vikar.
102. — : Janko Regvat, ravnatelj gimnazije, po sporočili; starega in novega
grobarja.
105. V e 1 e s o v o : Franc Pfajfar, ž.
104. —: Jože Virnik, s.u.
105. Vodice: Franc Šoukal, ž. u.
106. V o k 1 o : Martin Kuharic, uč.
107. Z a li 1 o g : Jože Arh, duhovnik-ekskurzist iz Ljubljane, po podatkih
grobarja in še nekaterih starih ljudi.
108. —: Hinko Nečimer, s.u.
109. Železniki: Valentin Bertoncelj, ž.
110. Brezje: Darja Pirkovič, nameščenka EM v Ljubljani.
111. Planina pod Golico (Sv. Križ): Nežka Kapun, uč.
112. Pod ho m : Fanči Šarf; podatke je dal v Ljubljani 67-letni Anton Zalokar.
C. Poročila iz krajev zunaj državnih meja LRS
115. P o d g o r j e v Rožu (Maria Elend) : Franc Vrolih, vikar nam. v Moravčah.
114. Slov. Plajberk (Windischbleiberg): Monika Wieser (po posredovanju
dr. J. Šašla).
115. Zgornja vesca (Oberdörfl): Marija Jagodic po pripovedovanju 68-letne
Ane Einspieler (p. d. pri Černeju), ko je bila novembra 1954 v Ljubljani.
116. Š mi k la v ž na Dravi (Drau): dr. Pavel Zablatnik, profesor, Celovec.
117. Sele nad Borovi jami (Zell): Alojz Vanti, ž.
118- Djekše (Diex): Ignac Muri, ž.
119. Bajtiše (Waidisch): Alojz Vanti, ž. na Selah.
120. Bilčovs (Ludmannsdorf) : Dr. P. Zablatnik, profesor v Celovcu.
121. Melviče (Meilweg): Dr. Julij Fellachei, znanstveni sodelavec pri uni-
verzi v Ljubljani (po spominu za čas do 1918).
122. Loče (Latschach): Cilka Gela roj. Čmelič, knjigovodkinja v Ljubljani;
podatki veljajo za isto pokopališče kot pri št. 121, le v novejšem času
(poročevalka je rojena 1927).
125. Misije (Annamischl) : Janko Messner, prof. na Ravnah, po sporočilu
brata Stefana, ki živi v Železni Kapli, o tem pa je slišal v Pokrčah.
124. Koroško — podatki za razne kraje: Dr. P. Zablatnik, profesor v Celovcu.
D. Dodatno poročilo
125. Dobovec pod Kumom: Marija Perko, ravnateljica XI. gimnazije v Ljub-
ljani (po spominu iz let 1916—1920, ko je bila na Dobovcu).
253
Milko Matičetov
Résumé
LA COUTUME DE LAVER ET D'ENVELOPPER LE CRANE
CHEZ LES SLOVENES
En se référant a sa notice »Sur la réexhumation aupres des Slaoes€, publiée
au vol. VI—VU, pp. 195—196, de cette meme revue, l'auteur publie un rapport
sur le progrés atteint, au cours de l'année passée, dans la connaissance de cette
coutume chez les Slovenes.
On en a découvert deux mentions jusque-la échappées, et cela dans des
publications n'ayant pas de rapport avec l'ethnographie, l'une d'elles étant de
genre historique (J. Lavtizar — 1897), l'autre appartenant aux belles lettres
(J. Jalen — 1939). Grâce a un gentil avertissement de la part du Dr. O. Moser,
de Klagenfurt, la coutume résultait vivante de meme chez les Slovenes Carin-
thiens de l'Autriche. En juillet 1954, on réussit, au surplus, a faire une pre-
miere documentation-photographique de la coutume, en rencontrant dans la
Carniole Supérieure un crâne enveloppé dans un drap blanc et déposé sur le
tertre de terre aupres d'un tombeau ouvert.
Mais un pas décisif vers l'exploration de la coutume a été fait lorsque, a
l'Institut des traditions populaires, aupres de l'Académie Slovene des Sciences,
a Ljubljana, on se fut résolu a organiser, a cette intention, une enquete spéciale.
Le 26 octobre 1954, le questionnaire no. 5 de l'Institut, »5ur la reexhumation«.
(O prekopavanju mrličev), fut expédié, en effet, par la poste et adressé a plus
de 200 destinataires. Les réponses reçues (ont répondu 68,3 % des questionnés)
ainsi que les renseignementes obtenus par une autre voie ont permis: 1" d'éta-
blir une carte précisant l'étendue de ladite coutume chez les Slovenes, comme
elle est publiée ci-dessus p. 233; [comme la légende n'y figure qu'en slovene,
nous l'expliquons: O — la coutume est vivante encore aujour-d'hui; ^ = la
coutume a disparu, il y a 30—50 ans ou davantage; • = /a coutume est prouvée,
mais les données au lieu en question font défaut; * = existence d'un proverbe
résultant de ladite coutume. Outre cela, il n'est peut-etre pas sans intéret de
mentionner qu'auparavant, on ne connaissait que 7 lieux pratiquant la coutume,
tandis que l'enquete en a révélé 78 de nouveaux.]; 2" une description détaillée
de la coutume ainsi que des croyances ayant rapport a elle dans toutes les nu-
ances possibles, auparavant presqu inconnues (v. ci-dessus chap.III).
La mise en valeur des matériaux fournis par l'enquete reste encore a faire.
Parmi les remarques de caractere plus ou moins provisoire que l'auteur, toute-
fois, a cru de pouvoir faire, une pourrait etre mentionnée a part: les nouveaux
matériaux arrivés par l'enquete approuvent l'opinion du prof. E. Gasparini
qui — en partant d'une documentation extremement modeste — n'a pas hésité
de désigner notre coutume comme second enterrement. Quant aux autres
questions (sur l'âge de la coutume, sur son appartenance a un milieu pré-chré-
tien ou en dehors du christianisme, sur les éléments chrétiens qu'elle renferme,
etc.), l'auteur a préféré, pour le moment, de ne pas les aborder. Des études et
des enquetes en cours (grâce aux efforts du Dr. O. Moser et du Dr. E. Burgstaller
en Autriche, ainsi que du Dr. B. Rusié en Macedonie) permettront de faire con-
naissance de formes semblables ou différentes de culte ou du genre de simple
jpie^as« vis-a-vis des crânes humains exhumés, formes voisines ou non a la
coutume slovene. En tout cas, la description détaillée et fidele publiée ci-dessus
pourra servir de base solide de comparaison lors des explorations ultérieures.
254