ŠTEVIL« 3! IIPRJ® UPGtUŽEMJE to je nastopijo plesalke-bajadere sredi množice drugih domačinov. Med njo sc prikažeta Nikalanta, preoblečen v indijskega spokornika in Lakme. Prepričan, da se bo skrunilec njegovega zavetišča sam izdal, če zagleda Lakme, ji ukaže braman, naj zapoje »pesem 0 parijskem dekletu. Prvikrat izpoje na največjo očetovo jezo I.akmc pesem sicer brez uspeha, tu pa se prikaže Gerald. Ko dekle od strahu zanj skoraj omedli, priskoči mladenič iu sc s tein izda, čeprav ga Friderik opominja, naj bo oprezen. Braman pa opozori svoje sozarotnike, ki so se med tem približali, da jim bo zločinca z očmi pokazal, čim sc razvije procesija na čast boginji Durgi, ki se ima zdaj takoj začeti. Brez hrupa naj ga odstranijo od njegovih in mu ga pripeljejo, ker ga hoče z lastno roko žrtvovati bogovom. Spremstvo hčerke odkloni in jo spet izroči v varstvo Hadžiju, ki ji takoj ponudi svojo pomoč, ako hoče prijatelja rešiti. Lakme namigne ljubimcu, kaj ga čaka in ga prosi, naj zbeži ž njo v kolibo, spleteno iz bambusa, onstran njenega doma, kjer bo varen pred vsem zalezovanjem. Še se Gerald bori sam s seboj, ali bi nečastno bežal, ko se prikaže Durgina procesija, pojoča molitve, ki jo gleda, čeprav s strahom, tudi angleška družba. Nenadoma krikne Gerald in pade: zadelo ga je bodalo. No, Lakme takoj spozna, da je samo ranjen in se zahvali boginji. <■ Tretje dejanje: Partije v indijskem gozdu z bambusovo kočo sredi cvetja. Gerald spi na postelji iz listja, Lakme mu poje vspavanko. Gerald se prebudi. Ne ve, kje je, a mu Lakme pove, kako Ka je Hadži odnesel tu sem, ona pa ga je z zeljščinimi sokovi takoj ozdravila. Tu se začuje v bližini pesem. Lakme potolaži Ge-'alda, da ju tu nihče ne iztakne in da so to samo zaljubljeni pari, ki gredo k svetemu vrelcu vodo pit: čim dva izpijeta isto časo, sta združena za vedno. Ona ne smeta iti skupaj za onimi, zato pojde sama ter prinese kozarec te vode. Naj jo počaka tu. — Čim je odšla, se prikaže Friderik, ki je v skrbeh preiskal vso okolico, sledeč krvavim sledovom in misleč, da prijatelja ne najde več živega. Koti ga naj sc ne šali z ljubeznijo dekleta iz naroda, ki ni ustvarjen za bolest, pred vsem pa naj ne pozabi, da je vojak in kaj mu veleva niegova čast, ki ga kliče še danes dalje, ker jutri začne boj. Temu Pozivu Gerald ne more odoleti in svečano obeča prijatelju, da gre ž njimi. Pomirjen se Friderik odstrani, dospe pa Lakme 5 čašo svete vode. No, na mah opazi čudno izpremembo na ljubimcu. Kakor nalašč se v tem hipu začujejo vojaške trobente in petje angleških vojakov, ki pozdravljajo daljno domovino. Lakme spozna, da je v Geraldu ta čut močnejši od njegove ljubezni in skrivši zgrize cvet strupene cvetice. Zdaj ve, da bo ljubimcu njegovo prisego lahko držati: smehljaje se, srkne iz čaše in jo da tudi njemu, ki Prevzet neke tajne grozne slutnje izpije in priseže, da bo njen za vekomaj. Lakme mu pove, da so njene minute štete, a on je ne razume in napiva njuni ljubezni. — Tu sc prikaže Nikalanta, da dopolni svojo osveto. Gerald se ne brani, toda zdaj razodene I-akme tudi očetu, da bo bogovom njena žrtva dovolj. Še enkrat sc s Pojemajočim glasom zahvali ljubimcu za sladke sanje in umre, Nikalanta pa izroči njeno dušo bogovom. Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . gna. Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) ... g. Sovilski. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) g. Levar. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900 v Rimu. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Cesare Mngelotti (bas) Cerkovnik (bariton) Spoletta, birič (tenor) Sciarrone, orožnik (bas) Jetničar (bas) . . . Pastir..................... g. Zorman, g. Trbuhovič. g. Mohorič, g. Vovko, g. Ribič, gna. Šterkova. ♦ — 10 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria rusticana Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar-gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: A. NEFFRT. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Santuzza (sopran).....................ga. Lewandovska. Lola (mezzo-sopran)...................gna. Kalouskova. Turiddu (tenor).......................g. Drvota. ftlfio (bariton)......................g. Romanowski. Lucia (alt)...........................ga. Smolenskaja. Vaščani in vaščanke. Godi se današnje dni na kmetih v Siciliji. Prva vprizoritev v Rimu 1. 1890. Turiddu je bil, preden je šel k vojakom, zaročen z Loto, sedaj ženo Alfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, 'n ker je našel Loto poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Loto. Predigro prekine podoknica siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati Dravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgovori, da so ga v'ideli ponoči na vasi. Voznik Alfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sova-, scani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, odidejo v cerkev, Alfijo pa gre domov. Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, °čita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu sitoma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, /ato ji je Aifio baš dobrodošel. Pove >»u, da jo je oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj Loto. Alfijo priseže, še darfes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, ž njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Alfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa Alfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino Alfijit pod noge, potem ugrizne Alfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo inater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in povedo, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. 12 — Začetek ob 8. Konec po 10. PLESNA LEGENDICA Mimična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin. dirigent: F\. BALATKR. Režiser: H. POLJAKOVA. Muza..........................ga Poljakova. Eros.................................gna. Chladkova. Menih........................g- J- Drenovec. Narod. V slikah: Sv. Marija...................ga. Mencinova. Sv. Cecilija.................ga. Ribičeva.! Kralj David...................g. Drenovec. Godci, plešoči pari, angelčki in angeli. Kmetski 'ples pleše gna. Nikitina in baletni zbor. Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny. Po zapiskih sv. Gregorja je bila Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo lužila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja Plesa, je ncpremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s Svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je donia, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih Ploščah. V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščcnjc Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred Marijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, jo pr'tne za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu '»djrovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih jo vpraša, bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto Veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: Bi li hotela - 13 — •opustiti posvetno ljubezen in ples iti rajši živeti Boku, služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti. 1. prikazen. Menili se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni. 2. prikazen. Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device in sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje-Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva-Prične se ples angelov. Muzo iničejo vabljivi ritmi, težko vztraja in končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se groin. ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, vrti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se i"u iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetljujejo švigajoče strele-Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, ona prosi čudodelno Marijo pomoči. 3. prikazen. Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim-Odpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. Mati božja stopi k dcklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza. Pismo vsem ljubiteljem in obiskovalcem gledališča. »Glecl. list«, katerega značaj je informativen, prinaša redno vsaki teden repertoar, osobje vprizorjenih del in po Možnosti tudi malo pojasnila imenovanih predstav oziroma "Uh pisateljev in skladateljev. '/di se mi zato potrebno, da to pot informiram in zainteresiram tudi širšo publiko, z ozirom na vedno in vedno rastočo draginjo, na bedno socialno stanje celokupnega članstva Narodnega gledališča v Ljubljani. Čutim za dolžnost, da po Možnosti obrazložim vsem, kateri se zanimajo za naš zavod 1,1 njega delo, s kakimi neprijetnostmi, pomanjkanjem in požrtvovalno vztrajnostjo se bori za vsakdanji kruh igralec, ka-te,'i je bil, je in bo pionir kulture ali kakor ga že nazivi jejo ~~ svečenik v hramu Talije. Članstvu Narodnega gledališča se dogaja velika krivica l>r' draginjskih dokladah. »U druženje gledaliških igralcev«, s)’esto si svojih dolžnosti kot organizacija, je neštetokrat sto-r,lo potrebne korake, interveniralo pri vseh mogočih gospodih Ministrih, šefih oddelkov, poslancih itd., itd., podprlo svoje zelje oziroma zahteve s potrebnim materijalom, odredbam, katere se nanašajo na vsa tri srednja gledališča, t. j. Beograd, Magreb, Ljubljana toda vse zaman. Kolegi v Beogradu in Zagrebu so upravičene doklade pre-,eH in sicer prvič v maju lanskega leta, drugič letos pretekli Mesec — U> mi v Ljubljani smo ostali pozabljeni. Toda oprode—da ne storim komu krivico — na upravičeni nekoliko energični dopis »Udruženja gledaliških igralcev« odgovarja Ministrstvo prosvete, umetniško odelenje s podpisom gosp. ■ Mušiča na upravo našega gledališča: »neka se doplaci re- KuUšu«. Besede, besede in obljube — članstvo pa potrebuje denarja, sredstev za eksistenco — kruha. Pomanjkanje posameznikov gre radi neizvedbe določenih Mini doklad tako daleč, da naše prve moči trpijo glad, zapacajo gledališče ter si iščejo privatnih služb — prve moči Pravim zato, ker so te pač predvsem najboljše plačane. In ' e Tvoji prsti. Tvoji prsti, limbar beli še enkrat bi jih poljubil in pritisnil na srce v tihem umrl bi ihtenju! Tvoji višnjevi očesci sta pred mano noč in dan. V mukah vprašam: Kaj pomeni sladka modra zagonetka? Ivan Albreht. Usoda. (Rusko spisal V. G. Korolenko, poslovenil G. Strniša.) I. Ko so enkrat sedeli trije dobri starci Ulaja, Durnu in Pulila na pragu svojega skupnega doma, je prišel k njim mladi; Kassapa, sin radže Ličave in sel na prag, ne da bi besedico ^Pregovoril. Lica mladeniča so bila bleda, oči so izgubile blesk mladosti, v njih se je brala brezdušnost. Starci so se spogledali in dobri Ulaja je rekel: Cuj, Kassapa, odkrij nam, trem starcem, ki: ti želimo dobro, kaj stiska že nekaj časa sem tvojo dušo. Sreča tc je Ze v zibki obdala s svojimi darovi, a ti gledaš otožno kot •bedni Dževaka, zadnji suženj tvojega očeta, ki je še včeraj Poskušal na sebi težko roko vašega hišnega upravitelja... Bedni Dževaka nam je pokazal obrunke na svojem hrbtu, — jc rekel robati Darnu, a blagodušni Purana je pripomnil: — Mi bi te hoteli razvedriti, dobri Kassapa ... Toda mladec mu ni pustil dokončati. Skočil je s svojega Sedeža in kriknil z nepotrpežljivostjo, ki je preje nikoli niso °®azili pri njem: Molčite, blagodušni starci z vašimi lokavimi predba-c'vanji! Vi gotovo mislite, da sem odgovoren za vsak obrunek — 17 — na hrbtu sužnja Dževake, prizadet od hišnega upravitelja. A jaz še celo dvomim, če sem odgovoren za svoje lastno postopanje. Starci so se spet spogledali in Ulaja je dejal: — Nadaljuj, sin moj, če ti ugaja. — Ugaja? — je nadaljeval mladec z grenkim nasmehom-To je namreč ta stvar, da ne vem, ali mi sploh kaj ugaja ali ne. In če meni ugaja to kar hočem, ali to, kar hoče kdo drugi zame. Umolknili so. Bilo je popolnoma tflio, samo veter je upogibal vrhove dreves in list je pal z drevesa k nogam Purane. Kassapa je zrl nekaj časa vanj z otožnim pogledom. Od skale> ogrete od solnca, se je odkrušil kamen in se zakotalil v nižino k bregu potoka, kjer se je ta čas solnčila velika gaščerica... Slednji dan je ta čas prilezla sem, dvignila se na sprednjo noge in zaprla izbočene oči z vekami — kot da bi, poslušala modro govorjenje starcev. Mislilo bi se skoraj, da je bila v zelenem telescu zaprta duša kakega modrega bramina. Ta hiP jo it kamen rešil iz nje zelene ječe za novo spremenjenje —' Bridki nasmeh je preletel lice Kassape. — No, tu, blagodušni starci, — je povzel vprašajte ta listič ali mu je ugajalo, da je pal iz veje, ali kamen — ali s« je svojevoljno odkrušil od skale, ali gaščerico — ji je li ugajalo, da sc je naenkrat znašla pod kamnom? Čas je prišel, list je pal, gaščerica ne posluša več vaših besed. Torej, vse hi drugače biti ne moglo. Povejte, ali mora in zamore biti drugače, kot se je zgodilo? — Ne bi moglo, — so odvrnil« starci. — Kar je bilo, J6 moralo biti v splošni zvezi stvari. — — Pekli ste. Torej bi morali biti obrtniki na hrbtu Dževake v splošni zvezi stvari, in vsak izmed njih. od vekom« zapisan v knjigo usode. A vi hočete, da bi se jaz — tak kamen, taka gaščerica, tak list na skupnem deblu življenja, tak malecnkosten valček v potoku, odtrgal z neznano silo od iztoka k izviru ... Vi hočete naj se borim s silo potoka, k' nosi i mene samega . . . - 18 — Brcnil je z nogo okrvavljeni kamen, ki je pal v vodo in spet sel s starci vred na prag. In oči Kassape so spet zame-Slele in postale otožne. Starec Darnu je molčal, starec Purana je povesil glavo, samo veseli Ulaja se je nasmehnil in rekel: — V knjigi neizogibnosti je gotovo že zapisano, naj ti Povem Kassapa, kaj sc je enkrat zgodilo z dvema starcema, Darnujein in Puranom, ki jih vidiš tu pred seboj... In v tej knjigi je i že zapisano, da boš ti poslušal to povest. In pričel je praviti o svojih tovariših sledečo, čudno povest, ki sta jo sama poslušala z nasmeškom, ne da bi kaj pritrdila ali zanikala. II. V deželi, je govoril - kjer cvete letos in vali sveta reka svoje valove —, ni bilo modrejših braminov kot Darnu 't> Purana. Nihče ni bil učenejši, in nijiče se ni bolj zagla-bljal v staro modrost vede. Ko sta oba prebila poletje življenja in se je sneženi metež bližajoče zime dotaknil nju las s svojimi snežinkami, — sta bila oba nezadovoljna s seboj. Leta so minevala, gomila se jc vedno bližala, a resnica je bila vedno bolj oddaljena ... Tedaj sta oba, vedoča, da sc od gomile ni mogoče oddaljiti, sklenila poiskati resnico. Darnu ju prvi oblekel obleko romarja, privezal k pasu bučo z vodo, prijel za palico in šel na Pot. Po dveh letih trudapolnega potovanja je dospel k Podnožju visoke gore in na enem njenih slemenov v višini ^er svobodno nočujejo oblaki, je zazrl razvaline svetišča. ^ daleč od ceste, na travniku, so pastirji pasli čredo in ^arnu jih je vprašal: »Kakšno svetišče je bilo to in kateremu bogu se je tu darovalo? . No, pastirji so samo gledali na goro in na vprašujočega ^artiu, ne vedoči, kaj odgovoriti popotniku. Naposled so odgovorili: ■— Mi smo prebivalci dolin, ne vemo, kaj ti odgovoriti. ^°da pri nas je stari pastir Anurudža, ki pase izdavna svojo credo na teh višavah. Morda on ve. In poklicali so tega starčka. — 19 — — Jaz ti istotako ne .morem povedati — je rekel on, kako so se imenovali ljudje, in kateri čas in kakemu bogu so prinašali žrtve. No, moj oče je čul od mojega deda in pravil meni, da mu je moj praded pravil, da je po grebenih teli gor enkrat živelo pleme modrecev, ki so vsi poginili tedaj, ko so dozidali to svetišče. A to boginjo so imenovali »Usodo«. •• •— Usodo? — je živahno kriknil Darnu. — Ali ne veš ti, dobri oče, kako je izgledalo to božanstvo in če ono še ne živi v tem svetišču? Mi smo preprosti ljudje — je spet odgovoril starec, — in nam je težko odgovoriti na tvoje modro vprašanje. V mladosti — a to je bilo že davno — sem pasel črede na teli grebenih. Ta čas je tam še stal idol iz črnega, blestečega kamna. Redkokdaj, ko me je v bližini vjela nevihta — a nevihte so zelo hude v teh klancih — sem pognal svojo čredo v zavetišče starega svetišča. Zgodilo se je češče, da je sem že, trepetajoča in preplašena, pribežala Angapali, pastirica sosednjega gorskega slemena. Orel sem jo v svojem objemu, a stari bog naju je zrl na strani smeje. Toda 011 nama nikoli ni storil zla, morda zato, ker ga je Angapali vsakrat okrasila, s cvetjem. Zares govori se ... In pastir je obstal, gledajoč dvomljivo na Darnu-ja kot da bi ga bilo sram nadaljevati pred njem. Kaj se pripoveduje? Povej, dobri človek do konca --je vprašal modrec. Govori se, da niso vsi privrženci starega boga poginili • • • nekateri njih so se razkropili po svetu... In ti vi^asi, res redkokdaj prihajajo sem, vprašujejo kot ti, kje pelje pot k svetišču in prihajajo sem molit starega boga. Take spremen1 v kamen. V starem svetišču sc je lahko videlo nekake strebre ali kipe, ki so imeli podobnost sedečega človeka, popolnoma ovitega v rastline. Na nekaterih so ptice spletale svoja gnezda. Potem so se oni po vrsti grudili v prali. Darnu se je globoko zamislil nad pripovedovanjem. Al* sem zdaj, je pomislil, blizu smotra? Ker gotovo, da »kdor kot slepec ne vidi, kot glušec n p sliši iti je kot drevo brezčuten in nepremičen, o tem vedi, da je dosegel mir in spoznanje.« — 20 — In obrnil sc je k pastirju: — Prijatelj, pokaži mi pot k svetišču. Pastir je uslišal njegovo prošnjo, in ko je Darnu bodro hitel po zaraščeni stezi — je dolgo zrl za modrecem in dejal Naposled obrnivši se k svojim mladim tovarišem: — Ne imenujte me najstarejšega pastirja, temveč naj-'ulajšega izmed še sesajočih jagnjet, če stari bog ne dobi skoro nove žrtve. Nadenita mi komat kot biku, ali me natovorite kot osla, z raznim tovorom, če ne 'dobe v starem svejtišču novega kamnitega kipa!.... Pastirji so spoštljivo poslušali starca in se razšli po svojih Pašnikih. In spet so se v dolini mirno pasle črede, orač je hodil za svojim plugom, solnce je sipalo, spuščale se noči in ljudje so se poglabljali v svoje skrbi, ne misleči več na mojega Darnuja. No, čez malo časa — čez par dni ali več -ic stal popotnik v podnožju gore in spet vpraševal o svetišču. Ko je tudi on čul starčevo povest, je jel veselo plezati na K°ro, a starec je zmajal z glavo in dejal: Tu že drugi. To je bil Purana, ki je šel za sledom modrega Darnu mi-s*eč pri sebi: - Da se ne bo moglo govoriti, da je Darnu našel resnico, ie ni mogel poiskati Purana. Ul. Darnu je lezel na goro. Pot je bila težavna. Videlo se je, da je človeška noga I(-‘dkokdaj stopala po zaraščeni stezi, toda Darnu je dobro Dremagal vse zapreke in naposled dospel do polrazpalih vrat, ,lad katerimi je bil starodavni nadpis: »Jaz sem neizogibnost, v*adarica vseh ukrepov...« Na stenah ni bilo drugih kipov okraskov, razven sledov številk in tajinstvenih računov Darnu je stopil v svetišče. Od starih sten je vela tišina brušenja in smr.ti. (Dalje sledi.) — 21 - ‘F? H. Heine: Kak moreš mimo spati? Kak moreš mirno spati, ko veš, da še živim? Cnj, vrne se jeza stara in jarem svoj razdrobim. Poznaš li pesem tisto, kak mrtvec mlad nekoč je v jjrob vzel ljubico svojo, ko je bila polnoč? Veruj, dekle najslajše, prekrasno dete ti: Sem živ, krepak — še jačji kot so v Krobeli mrtvi! Ivan Albreht. — 22 — STEGU in DRUGI, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 95. Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja. Parne in vročevodne kurjave. Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje. ^Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltu ZA d. z o. z. a priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo 1 maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano 1 | mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom. = ^■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiF (3 m O < CZ CD O LU cQ < Z < cQ < V LT) Z < Cl O < rn C 5 to > v •• Q/ UJ r z Q -N D Di O P O a 8 f-8 <0 u-D) ^ S CN ! i' u‘5 —’ 3>C0 a; ^ * O — to t/5 a-ra . & — ° Q fl) ^ •3.£.5 - ra J •r; i- .. n 10 u o k UJ O -Q =S J s §!-i Ul Q 15 z s: C > «0 — — «5 O) -£ . ra ra 5 -* '-'S Hrt .S, c .«3 /SJ u-2. Ci u_i ■ O us K O X, 5 * tC UJ ca = •• UJ a H o m ^ H <£ to N - as Z. lil g W £ * d«. s v w s “ T. H §2 u. r iC □ H 06 O U, 1 ZVEZD L priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov. Parna pekarna l^l/nh Ljubljana, Gradišče štev. 5 Večkrat na dan sveže in raznovrstno pecivo. ■ Vizitke, kuverte, račune in druge tiskovine j izvršuje lično in poceni | Zvezna tiskarna J jj v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. jj ........................................................................ J|lllllllllllllllllllllllll:lllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll% I Slamniki in klobuki damski in moški, j | po najnovejši aprilski modi vsake vrste, preoblikujejo | se ter izdelujejo v delavnici I ALOJZIJA JANEŽIČA Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27. | Postrežba točna l Cene nizke i g ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!11111 Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. jim% Natisnila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani