Tedcnske novice. Odkod dobivajo samostojni demokititje denar? — Kadarkoli sta bila Pribičevič in Žerjav na vladi, se je govorilo, pisalo in razpravljalo o raznib špekulacijab, ikatere so uganjali policajdcmokratje v državno škodo, a t osebne ter strankarske koristi. Kmalu po ustanovitvi našc mlade države, so se odlikovali demokratje z i3Toznieami. Pri teh izvoznicah je odpadlo največ na njiho"e strankarske kase. Ko so bile enkrat izvoznice doTolj izrabljene, se je Pribičevič-Žerjavova stranka lotila podeljevanja raznih rudniških in gozdnih koncesij, lii so demokratom veliko vrgla. Za tem je la družba zaslužila težke svote pri nacionalizaciji raznih podjelij. V najnovejšem času, ko je v Pašič-Pribičevičevi vladi tudi 2erjav, vidimo demokrate udeležene pri dvigarijU raznih sekvestrov raz imttij nem.kih in inadžarskih grofoT in knezov. V taka dva dviga sekvestrov je zapkten seuanj samostojno demokratski nirisUT pravde dr. I.ukinič. Ta je na primer dvijuiil sckvester od velepnsesli nemškega kncza Alberla Tiiurn ii; Taxi*. Ta knfz ima ogromna poscslva in predvsem gozdovc v oko]i< i Sise)ca in njrgovo imetje se razicza iiijdaljc od Karlovra do niorja. Ubogi Hrvati, ki bivao r a teiu .skoro nepregledao ogromnera poseslvu, že b.j.^o dcsrt in drseUeijU boj za pridobitcv njiv in pa^v.Vov. Po jTtvratu so b;!e tc uboge pare uverjene, da bo inieljc Tliurn in Taxis razdeljeno polom agrcrr.e rcforme nnd osiroteie seljake, a so bili bridko varani. Tudi pri l-h volitvah je bil ravno minister dr. Lukinič ko! po.siamv izvoljcu t>J tch bednih seljakov, katerim je obljubljal knežjo z^mljo^ Sedaj po izvolitvi pa je ravno nn dvignil sekvester in prtde ta ogromna velepnscal v rosrbnf rokc. Pti dvigu tega sekvcstra so se zasltižili- stoiine niilijonov. Kedo bo poba§al te.niiiijone, si pač laliko ruis! mo. /adeva z iV i gom sekvftitra iz imetja Thurn in Tavis je !ako iimt/ana in pristno poiicajdemokralska. da jo obsujajo 'tč nego preVeč širokovestni radikali s Pašičem vred:''"---•¦ Madžarski grof Esterhazy poseda velikansko VČlepjsest krog Dolnje Lendave v Prelunurju. To poseslvo J€ bilo dosedaj pod sekvcstrom, a ga je tudi pred unevi dvignil pravosodni minister dr. Lukinič. Gozdove tega pose;*va je grof takoj po dvigu sekvestra prodal zagrebški 'esni veletvrdki za 8000 dolarjev. Koliko je od dviga sekvestra iz Esterhazyjevega posestva odpamo na razne demokrate in njihove kase, zna Bog in Pribičevič-Žerjavova pclilična družba. Ravnokar pribita dva slučaja odgovarjata več kot dovolj na vprašanje: odkod dobivajo _i!mostojni demokratje denar? Mariborske novice. Zadnjo nedeljo smo obhajali pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru lepo uspelo premicijo dveh mladih oo. kapucinov. Ob tej priliki se je pri spo mladansko lepem vremenu zbralo pri prijaznem sv. Jožefu pri otbeh novih sv. mašah zelo veliko občinstva. — Za predsednika mariborskega okrožnega sodišča je imenovan od sedanje Pašič-Zribičevičeve vlade dr. Zerjavov pristaš in prijatelj, celjski sodni svetnik dr. Franc Žiher. Za to važno mesto je bilo več starejših, zmožnejših in zaslužnejših .prosilcev, a ga je dobii najmlajši prosilec, samostojni demokrat dr. Žiher! — V soboto je bil pozvan rešilni oddelek na Meljski hrib, kjer je v Glaserjevi gostilni ležal težko ranjeni posestnik Josip Kos. Ta se je vračal domov preko Dragučove, kjer so ga srečali trije moški z lovskimi puškami. Nenadoma je počil strel in krogla je zadela Kosa v nogo. Nezrvanci so nato rbežali. Kos pa se je jedva privlekel do goslilne Glaser, kjer se je onesvestil. Orožniki so uvedli preiskavo. Marib.rski bogoslovni profesor dr. Anton Jehart, ki potuje po sveti deželi, se je vrnil zdrav s Sinaja dne 24. februarja ter odpotoval dne 5. marca v Jeruzalem, kamor je dospel dne 6. marca. Dr. Jehart pozdravlja \z svete dežele vse rojake! Kulturna naprednost dr. Žerjav-Pivkovih pristašev. Iz Hoč pri Mariboru nam poročajo: Lastniki hiš in zidov, ki so jib zastopniki (pristaši) 4., t. j. dr. Zerjavove in Pivkove škrinjice, tisto noč pred volitvami z raznimi napisi pomazali, prosijo dotične gospode mazače, da v večen spomin svoje ciganske omike okrog tisttfi napisov dajo napraviti tudi še okvire ali reme. Da jim ne bo dež izpral in uničil njihovo črno delo, jim svetujemo, da še dajo tudi glaž črez napravitL Ker znajo p>o noči tako lepo slikari, kaka škoda, da še tega po dnevi ne delajo. Šefa ali načelnrka ponočnih mazačev pa vprašamo, ali ima obrtni list za to? Ali imajo dr. Zerjavovi in dr. Pivkovi pristaši obrtni list za poškodovanje tuje lastnine? Posebne omike za to obrt ni treba in častna za tiste, ki jo izvršujejo, tudi ni! Zato jih poštenjaki obžalujemo in ponulujemo, da so tako daleč padlil Razne novice iz Šmartna ob Paki. Dne 9. t. m. je umrla blaga gospa Barbrra Loj, sopriga poštnega uradnika, udovljena Poš. Kakor je njen sin, artilerijski major Drago Poš, dne 11. 12. 1919 v Mariboru umrl nagle smrti, tako tudi sedaj njegova mati. A umrla ni nepripravljena. Velika častilka presv. Srca Jezusovega je h.dila vsak prvi petek v mescu k sv. pokori, tako tudi zadnji petek. še dan pred smrtjo je bila pri sv. obhajilu, drugi dan d<^>oldne že mrtva na srčni kapi. Če ji je Ie vreme Ln zdravje dopuščalo, je bila vsak dan pri sv. maši. Dosegla je lepo starost skoraj 76 let Rodbinaro plemenite pokojnice naše sožaljel — Vcdsivo SLS je izdalo po volitvab »Volilno obvestilo«, v katerem se je število tukajšnjih volilcev SLS za 100 glasov premalo poročalo. Tam se namreč poroča število volilcev za prvo škrinjico 168, a bilo jih je v resnici 268. Ogromna večina naše cbčine je namreč v taboru krSčanske SLS, nasprotni maloštevilni glasovi so pa večinoma od priseljencev. — Zraven obstoječe naše krepke kmetijske zadruige smo dobili sedaj še rovo za dobavo električne \vi\ od Warsbergove centrale. Stiri vasi: Rečica, Smartno, Taškovas in Gorenje bi rade dale slovo smrdljivemu petroleju. Znana tvrdka Siemens l>o prevzela napeljavo. Novice iz Vitarja. Iz Vitanja se prav malo sliši m bi si kdo mislil, da živimo tukaj popolnoma mirno. Pa temu ni tako. Pri zadnjih volitvah smo Nemce in demokrate popolnoma porazili, čeravno so oboji razvili velikansko agitacijo. — Pošta ee je tudl pres<?lila, kar je nekaj zelo pametnega od strani poštne uprave, ker na poprejšnjem mestu tako ni bil prostor za poštc. Prvič, ker je bila v prve mnadstropju in drugič bi se bil Iahko še človek po stopnicah poškodoval. Pri gospej Jaklin pa poštni prostor popolncma odgovarja krajevnim razmeram. — Demokratska Čitalnica je imela tudi pred kratkim veselico, pa ni bilo skoraj nič udeležbe, ker se naši takih zabav sploh ne udeležujejo. Članov si pa sploh ni nič pridobila ter je ostala pri svojem ducatu, ker naSe ljudstvo ni tako neumno, da bi pristopilo k pripravljalni šoli demokrntske stranke. — DrugW več. »Občinska uprava«, 2. številkn, je pravkar izšla. Vsaki občini in vsakemu naročniku prinaša mnogo podučnega. V prvem članku poučuje in odgovarja na vprašanje: Kdaj ;n kako se pridobi domovinska pravica s stalno nastavitv';o. Naslednji članek razpravlja o živinskih potnih listih. Tozai-'cvnega pouka so si želeli kmetski gospodarji ?e dolgof. NeSteto nntov in sitnosti jim bo s tem prihrenjenih. V tr»Kjem sestavku bo nošel vsak župan in občinski odbornik prepotn-bna navodila o najernenju občinskih poscjil. Pod naslovom: »VpraSania in odgovori«, pojasnjuje list te-le za-deve: Izgon iz občirve; kdo proglaša pota za javna cbčinska p'ta; komu in kako se sniejo cdmeritl občinskn pot.i za vzdrievanje; kolkovanje potrdil železnifa*-;em; razširjenje občinske ceste; domovinstvo; mandat oib-čiri-.kepra odbornika; izpust iz državbjanstva; občinskl bl*tgwfni'-ci. drevit? ob meji; pa5a po gozdovih. — List Je takr, vzcrno urejen, da se sam najbolje priporoča. Naročajte |"U ..,.¦¦Izku darov za Dija3kn večerjo. Mesto venca na groh iii v spomin na inurlega mans. dr. Antona Medveda so ta Dijaško veterjo 'darovaK: ravnatfelj dr. Anton JerorSek 500 din.; kanonik Josip Cižek v Jareaini 250 din.; Dntstvo katoliških mojstrov v Mariboru 200 din.; Mikl Antcn*, Velika Nedelja, 200 din.; poslanec Pranjo Zebot 100 dL; Blagajnik Dijaške večerje 100 din.; Korošak Jernej, nadzornik SHS delegacije pri reparacijski komisiji na Dunajo 100 diru; Štrakel Matej, žu/pnik, Sv. Peter pri Maribonv 100 din.; Cilenešk Alojzij, župnik v Poljčanah, 50 dijn.; Fišer Andrej, žirpnik v Ribnici na Pohorju, 50 din.; Neimenovan 50 din.; dr. Frar* Janžekovič, inšpektor odseke poštne direkcije v Ljubljani, 25 din.; skupaj do sedaj: 1725 din. — Razun tega so še darovali: Na gcstiji Z»* dravec-Masten na Humu pri Ormožu 215 din.; v KonjišBi vasi v družbi dostojnih ptjrstnih šaljivcev nabrano 120 d.; svatje na gostiji Ogrieek-Lah v Kostrivnici 110 din.; ne biserni gostiji Pesek itz Ziatolič nabrali gostje 86.50 din.; na gostiji Marčič-Dobnik v Zlatoličah gostje nabrali 70 din.; Neimenovan v Mariboru 50 din.; na gcstiji PoharoFrangež vPečkah pri Makolah 50 din. — Vsem darovaJ* cem se najprisrčnejše zahvaljuje odbor Dijaške večerje t Mariboru, Tiskarna sv. Cirila, Koroška cesta 5. — >Sof pla-čaj! Izkaz darov za šk. di-aško semenišče v Mariboru č. g. Alojeij Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcuv mesto venca na grob mons. dr. Medveda 100 din.; gcstje, zbrani na gostiji Šiško-Merčnik v Ivanjševcih, 82.50 din.; gostje na gostiji Henrika Kitek v Brezju pri Siudenicah 303 din.; gostjc na biserni gostiji Pesek v Zlatoličah 90 din.; gostje na gostiji JMbrčič-Doibnik v Zlatoličah 80 diri.; Jak. RojS, nabral o priliki blagoslavljanja križa pn Ignaciju Paluc * Brengovi, 143.25 din. Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Gcspod M. t.eudaue«, posojilniški tajnik v Gornji Radgoni, je poslal Dijaškl kuv hinji 160 din., nabranih na gostiji srebrne poroko MatjaJb in Julijane Kaučič v Stanevskem vrhu. Prisrčna bvala! POROTNE OBRAVNAVE. .; Mariborska porota. ¦"'• Porotno zasedanje v Mariboru se je letos končalo ¦ žalostno bilanco. Sodišče je kreklo kar dve smrtni oijV sodbi in cela vrsto težkih obsodb na večletno ječo. V zadnji številki »Gospodarja« smo prmesli raz9odbe porot* nega sodišča do dne 3. marca t 1. Danes nadaljujemo * slučaji, ki so sledili po 3. marcu. Goljufije nezvestega uradnika. Zavarovalna družba »Vardar« je hnela v Maribora x» -astopnika nekega Roberta Fuchs, ki je dobival 1000 diiv mesečno- stalne plače, poleg tega pa še večodstotno n»* grado od sklenjenih zavarovalnijh pogodb. S to nagrado vred je prišel mese-čno na lepo plaio 9000 din. ali 36 tisoč kron. Živel pa je tako razsipno, da mu kmalu tudi ttt uprav mtnistrska plača ni zadostovala. Začel si je pridrže* vati denar, ki so ga stranke plačevale za svcje zavarovanje; prilastil si je na ta način preko 90.000 din. družbinega denarja. Njegovim sleparijaro so prišli poeno na sled Fuchs je prišel pred poroto, -k« ga je obsodila na 16 m» cev težke ječe. Za umor svojega moža — smrt na vešalih. Dne 4. n.arca je porota obravnavala žalcsten slučaj družinskega umore. Zagovarjala se je posestnikova žen» Katarina Dajčar \z Videnovcev. Po 181etnem za-konu je !f noč' med 5. in 6. decembrom 1924 umorila svojega mož* Ludovika. Zakcn je bil nesrečen že iiz za^etka. Mož je bil pijanec, žena pa huda klepetulja* Mir v zakonu je kalilo tudi nemarno življenje nezakonske bčerke Kristine, kater» |e iena v zakon prinesla. Dne 5. decembra se je pri DalJ. čarjevih mudil Kristinin ljubček Alojz Žinko. Med gospci> darjem m Zinkom je kmelu prišlo do prepir-3, v katerega se ]e vmešala tudi žena, ki ]e vedno zahtevala od svcjega moža, da prepiše posestvo na njeno bčerko. Iz prepim se ]e razvil pretep io ko sta se oba moža valjala po tlelv je priskočila žena ter udarila svojega moža s sekiro dv»» krot po glavi. Ludrvik Dajčar je kmelu vsled težk* pfl* škodb umrl. Pred poroto je Katarina priznala svoj zločin Porotniki so jo spoznali z 9 prot! 3 glasoyom za krivo -B vbsojena je bila na smrt na vešalih. Dolarski tat Dne 12. decembra 1924 se je mudil v Murski SoboB posestnik Jože Gašper iz Mačkove. Tu se je spoznal a nekim Karlom Fantelja, s katerim je skupno prenočil. K» se je Gašper zjutraj prebudil, je opazil, da je njegov tovari ši-jginil, ž njim pa je šla tudi Gašperjeva listnica, v k»teri je bilo 18 bankovcev po 1000 dinarejv, 4 po 100 dii> narjev, 115 dolarjev in precejšnja množina ogrskih kron. Ok*-adeni Gašper se je takoj pode: na iskanje prijazneg« tovariša ter ga je našel v veselem društvu v neki icavarrA Dal ga je eretirati od oroinikov, ki so našli pri njem 8e skcro ves ukradeni denar. Fantelj je dcbil za tatvino 18 mesecev težke ječe. Uboj radi bučnega semena. Dne 29. januarja se je dogodil v Brezjah pri posesfrniku Klrbasa uboj, katerega je pov.Točil silno malenkosien vzrok. Pri Klobasovih so luščiii bučno seme. Kakor je le navada, se je rbralo precej Fosedov, med njimi tudi znanl prepirljivec Špindler in 161e'ii Alojzij Topolnik. Špindler je Topolni-ka ne-prestano zbadal, kar je tega tako razjarilov da ga je udaril dvakrat z nožem v d^snj nogo. Udarec je bil nesrečen, ker je prer2-'al Spini^Ierin glavno žilo odvodU nico in ranjenec je vsled izkivnvijenja kmalu izd:hn_L Topolnik je bil obsojen na dve in pul leta težke ječe. Nasmrtobsojenmorilecsvojelene. Dne 6. t. m. se je končal-> znsedanje niariborske p*> rote s smrtno obs^nlbo zverinskega moriica svoje žerK^ Simona Mlokar iz Zgornjp Pclskave. O njcgovem zloiin« stno svoj čas obširno pisali. Za cbravnavc je vladalo vtt-; liko zanimonje in dvorana je bijjs ceK tas dolgotrojr.r. io»*. yrave tiabito polna raznih radovednib. posluSalce-r, ketere ^e globoko pretresla ialostna usoda žrtve zdivjanega mo_b. njegove žene: Marije Mlakar. Njeno iivljenje je bilo neprestana muka in trpljenje. Ko se je poročila, si je pač drugače predstavljala svoje bodoče življenje. Njen inož, Simon Mlokar, je prevzel leta 1910 krasno posestvo od »jvojih staršev. Poročil se je z Marijo Vo-zu, ki mu je bila tidana in pridna žena. Nasprotno pa je Mlakar kmalu za#el na lcriva pota. Pri-čel se je klatili po gostilnah, kjer je 4o poznifo ur popival. Domov se je vračal pijan ter svcjo •anirno ženo pretepal. Tako življenje je trajalo par let, dokler ni Mlakar svojega posestva spravil na boben. Leta 1924 6e je preselil v Kamnico, kjer je v_el v najem neko jposestvo. Tudi tu je živel po svcji stari navadi ter venomer trpmčil svojo ženo; končno mu je pcbegnila ter se f>reselila z otroci k svojemu bratu v Zgornjo Brežnico pri Polskavi. Mlakar je ined tem opustil najeto pcsestvo v jfCamnici ter se v oktobru 1924 praselil zopet k svoji. ženL Revica je slutila, da jo z moževo vrnitvijo čaka nesieča In večkrat' je izjavila, da se-boji, da jo bo mož nekoč še «bil. Njena slutnja se je nepričakovano kmalu izpclnila. JDne 22. novembra 1924 je bil Mlakar s svojo ženo sam 4oma. Zvečer so se vrnili domov otroci, pa so našli hišo eaklenjeno. Nič dobrega sluteč, so hiteli po scsede, ki so ¦rdrlt v stanovenje, kjer se jim je nudil grozovit prizor. V kuhinji je visela na vrvi Marija Mlakar mrlva. Takoj uvedena preiskava je odkrila, da je mož ženo najprej nečlo•reško mučil, nalo jo pa zadavil z vrvjo. Da bi svoj zlcčin eakril, je že mrtvo obesil. Po zločinu je pcbegnil in se •slcrival pod iinenom svojega brata. Sele črez dober mesec 4rti so ga arelirali orožniki v bližini Rogaške Slatine. Pc«:otniki so soglasno potrdili Mlakarjevo krivdo, nakar je bil ftbsojen na smrt na vešalih. Celjska porota. P r e t e p ined fanti, N» Stefanovo so se stepli fantje iz No-ve Cerkve in Socke, med katerimi je vladalo že dalje časa precej rvapeto razmerje. Fantje iz Nove Cericve, med njimi Franc Koštocnaj, so fozivali one iz Socke in v preiepu je Koštomaj irabodel v hrbet Rudolfa Korošca ter mu zadal smrtno po Skodbo, nato pa je sunil še nekega Iskrača ter tudi tega nevarno ranil. Korošec je ¦četz malo časa izdi'bnil, Iskrač pa še dandanes boleha. Koštomaj je prišel pred poroto, Ijer se je bgovarjal z razburjenostjo. Obscjen pa je bil ftljub vsem izgovorom na tri leta težke ječe. Krvavasvatba. Na žeriitovanju pri posestniku Martinu Sink v Plotu je dne 10. novernibra 1924 nas'al spcr med gluhonemim Vinkom Gaberšek in 22!etnim Martinom Kamenšek iz Caberic. Kamenšek je zabodel dvakrat Gaberšeka z nožem t noiem v trebuh ter gu težko poškodoval. Gaberšek je na posledicah rane umrl. Pred porotniki se je zagoverjal s silobrahom, kar pa so priče ovrgle ter dokaziale, da je ubijalec štar pretepač in raizgrajač. Dobil je pet let težke ječe. 11 mesecevzaporaza sunekv srce. Dne 4. marca t. 1. se je zagovarjal pred porotniki 24letni Karcl Oplotnik, poseslnikov sin iz Marija Reke. Dne 6. februarja 1925 je v družbi več fantov iz svoje vasi popeval v Šmiklavžu podoknico za slovo posestniškemu sinu Andreju Zakonjšeku, ki se je drugi dan oženil. Podoknica fantov iz Marija Re-ke ni bila všeč fantom iz Šmiklavža. Mabralo se ji'h je več okrcg Zakonjšekove hiše in kmalu je prišlo med vročekrvneži do bombardiranja z drvami, tekcm katerega je bilo več fantov poškodovanih. Poleno v glavo |e dobil tudi obtoženi Oplotnik. To je fanta tako razjezilo, -a je kdrl nož ter planil v sovražno fantovsko gručo. ZaBadil je nož Leopoldu Veteršek naravnost v srce ter ga na mestu ubil. Porotniki so pri razsodbi uvaževali nekatere olajševalne okolnosti in Oplotnik je bll obsojen na II mesecev težke ječe. Uboj s samokresom. Dne 1. februarja t. 1. je v fantovskem pretepu v Podsredi v gostilni Presker ustreli! Karol Brdnik Martina Zupana. Do pretepa je prišlo vsled izzivanja Brdnika, kateremu je dal Franc Zupan zato zaušnico. Brdnik je skočil tia mizo, potegnil samokres ter ustrelil proti vratcm. Prl tem je. zadel Martina Zupana v glavo ter ga ubil. Zagovfirjal se je pred poroto s sflobranom, kar mu je sodlšče tudi uvaževalo ter ga obsodilo na 11 mesecev ječe. Goljufije lesnega trgovca. Milon Olamo, lesni trgovec iz Sv. Petra t Savinjski dolini, je kaj prebrisan ptič. Obtožen je, da je ogoljufal s niirejenimi tovornimi listi lesno tvrdko Berger iz Belo;vara zn 5000 drnarjev, tvrdki Hab vt Osijeka je pa izmail 10.000 dinarjev. Za ta denar bi moral odposlati les, terega po ni imel nikjer. Pred poroto se je izgovarjal, je imel les npkupljen ter ga bo cdposlal. Izgovor mu je ag*l in Olamo je bil oproščen. Z e 1 e z n i š k i t <i t. Karol Kaukler je bil pri nas Ic opetovt.no obsojen radi tvine in kot avstrijski državljan izgn&n iz naše ri-žave. edno pa se je priklatil nazaj in krsdei naprej. Ztidnje čaJt se je posebno špecijalizital nu ta»v;.ne n<i železnici. Končno je podel v roke pravicc in i b^djen je bil radi raz''8» tatvin na pet let težke ječe. Detoraor. V gozdu blizu Ratanske vasi v ckolici Slatine so našlt **6 14. februarja t 1. v zeml]i ziikoparvj maio dete. Sjru •« Je obmil na Marijo Bračun, 231etno pnsesti\!co v Spod. *J*?onju. Bračun je priznala, d? je otroke pokopala v goz*>. rodila pa je mrtvega. Bila je oproSčena. 'ohlep pb posestvu v zrok.stra,ho vitege decembro 1924 y Sockem pri PcdsredL Radi dvojnega umoraj se, jje zargovarjal 301etni posestnišlci sin Leopold Dobravc. ;Vsled pohlepa po posestvu, ktrterega mu oče ni hotel prepustiti, je ubil očeta in sestra Umor je. izvršil s sekiro. Ko je ubijal v hlevu očeta, je prihitela na pcmoč sestra. Ko je videla, kaj dela brat z očetom, je pobegnila. Podivjani brat jo je dohitel za hišo, omamil najprej z udarcem s sekiro, nato pa je skočil v kuhinjo po dolg ncž ter svojo žrtev zaklal. Po zlo-činu se je sam prijavil orožnikom. Pred poroto se je izgovarjal na razne na-čine ter se ni hotel ničesar več spcminjati. Obsojen je bil na smrt na vešalih. S tem slučajera je bilo porotno zasedanje v Celju končano. z 1 o č i n a. 6. marca t. L «e \e. prf-d p^orcto pbrnvnaval» vita rodbintka laloigri, ki se ]e" od.^ralo dne 29. Dne