2|OGLASI 


VINO JANŽEVEC, 1l PAKET 6/1 + 6 KOZARCEV 
19,99 EUR 






Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na racunu oznaceni z zvezdico. 


Vse cene so maloprodajne  

DAVIDOV HRAM, PE KRANJ IN DISKONT KRANJ Savska loka 21c, 4000 Kranj 
in vkljucujejo DDV. Minister za zdravje opozarja:  Odpiralni cas: od ponedeljka do petka med 7. in 17. 
Prekomerno pitje alkohola  uro ter ob sobotah med 7. in 12. uro 
škoduje zdravju! 


VSEBINA| 3 




IZ VSEBINE 
STRANI 4 IN 5 
Smo aktivni, sledimo trendom v državi 
STRANI 6 IN 7 

Ukrepi v smeri trajnostne mobilnosti 
STRAN 8 

Nova podoba podhoda pod železniško progo 
STRAN 10 

Množicna nesreca, šestdeset ponesrecencev 
STRAN 12 

Medvoški trg v Franciji 
STRAN 14 

Iztok Pipan ostaja predsednik 
STRANI 18 IN 19 

Njegovo življenje je preplet slikarstva in glasbe 
STRAN 28 

Prvic Po poteh suhih hrušk 
STRAN 32 

Peti festival Medvode v gibanju 
STRAN 33 


Mini olimpijado odprlzlati Benjamin Savšek 




KOLOFON 
SO­TOC­JE (ISSN 1580 - 0547) 
je priloga Gorenjskega glasa zaobcinoMedvode. 
Prilogo pripravlja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj 
Odgovorna urednica: Maria Volcjak 
Urednica priloge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) 
Oglasno trženje: Robert Aleksic, telefon: 040/508891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si 
Delovni cas:  ponedeljek, torek, cetrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto 
Priprava za tisk:  Gorenjski glas, d. o. o., Kranj 
Oblikovanje: Matjaž Švab 
Tisk: Nonparel, d. o. o. 
SOTOCJE številka 9 je priloga 
80. številke Gorenjskega glasa, 8. oktobra 2021. Vnakladi 6100  izvodovjodobio vsa gospodinjstva vobcini Medvode brezplacno. 
Naslednja številka Sotocja izide v petek, 12. novembra 2021. 
Obcina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode 
4|OBCINSKE NOVICE 

NEJCSMOLE, ŽUPAN OBCINE MEDVODE 



Smo aktivni, sledimo trendom v državi 
Iz pogovora z županom: Višji znesek povprecnine – Nova priznanja obcini – Na obisku v pobratenem Crestu – Projekti v teku in zacetek novih – Kanalizacija na obmocju KS Senica 
MAJA BERTONCELJ 


Zagotovo ste se razveselili novice, da je vlada dolocila višji znesek za povprecnine. V letu 2022 bo ta znašala 645 evrov, v letu 2023 pa 647 evrov. Kaj te številke pomenijo za Medvode? Te odlocitve smo veseli in seveda smo takoj pripravili izra-cun. Obcina Medvode bo iz tega naslova v obcinski proracun prejela dobrih 250 tisoc evrov vec. Ta sredstva se bodo po vsej verjetnosti v najvecji meri razdelila med družbene dejavnosti in investicije. Skupno bomo v prihodnjem letu iz naslova pov­precnin prejeli 10,3 milijona evrov, kar predstavlja približno dobro polovico našega proracuna. 

Predstavljeni so bili izsledki raziskave odprtosti in tran­sparentnosti slovenskih obcin, po kateri se Medvode uvr-šcajo na visoko osmo mesto. Zadovoljni? To je kar precejšnja pohvala, da smo med 212 obcinami uvr-šceni na osmo mesto. Smo transparentni pri sklicevanju in prenosih sej obcinskega sveta, gradiva so vedno objavljena tudi na spletu, imamo zelo razvejano mrežo odborov in komi­sij, ki gradiva obravnavajo … Mislim, da so bile to tocke, kjer smo bili kar uspešni. Manjka pa nam na primer elektronsko glasovanje, ki bi omogocalo poimensko preglednost glasova­nja. O tem se že dolgo pogovarjamo in upam, da bomo to tudi kmalu rešili. Naredili smo analizo in ugotovili, da imamo še kar nekaj podrocij, kjer se lahko in moramo izboljšati. Verja-memo, da bo število tock, ki jih bomo osvojili v prihodnjem letu, še znatno višje. 

Postali ste tudi mladim prijazna obcina. Po kar nekaj letih truda smo prejeli naziv Mladim prijazna ob­cina. Je laskav, po drugi strani pa lahko tudi kamen spotike, saj mladim prijazna obcina ne pomeni, da je zanje poskrblje-no v vseh aspektih. Bolj nakazuje smer, v katero gremo, in da smo med obcinami, ki dajo poudarek tudi na mlade. Seveda pa veliko dela ostaja še za naprej. Predvsem so to neprofitna sta­novanja, kjer pa ima obcina omejen domet. V tej številki Soto­cja objavljamo javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Gre za eno dvosobno stanovanje in eno garsonjero. Skupaj ima obcina petnajst neprofitnih stanovanj, potrebe so seveda vecje. Razmišljamo v smeri, da bi odkupili kakšen sta­rejši objekt in v njem uredili takšna stanovanja. 

Kaj vam pomenijo vsi ti nazivi, ki jih ima obcina že precej? To pomeni, da smo aktivni, da skušamo slediti trendom v državi. To pomeni tudi, da smo ocitno nekje v zgornjih od­stotkih obcin po akcijah, ki jih izvajamo. Vsekakor pa to ne pomeni, da so vsa ta podrocja idealno urejena. Tukaj si nihce ne dela iluzij. Vedno smo lahko še veliko boljši. Vedno bodo vprašanja, na katera še nimamo odgovorov. 

V septembru ste obiskali pobrateno mesto Crest v Fran-ciji, kjer se eden izmed trgov po novem imenuje po Med-vodah. 

To je bil obisk ob peti obletnici pobratenja z mestom Crest v Franciji, ki se ga je udeležila 24-clanska medvoška delegaci­ja. Ob tej priložnosti je potekalo slavnostno odprtje trga pred tamkajšnjim kulturnim centrom, ki so ga poimenovali v Place Medvode. Gre za lepo gesto našega pobratenega mesta, s cimer še utrjujejo zavezo skupnega ustvarjanja evropske zgodbe. Kot vedno smo bili nastanjeni pri gostujocih druži­nah. Stkalo se je že veliko prijateljstev. To je prava poanta mreženja, kot ga pozna Evropska unija. Sodelovanje s Cre­stom ostaja, kot je že v zadnjih letih. Lepo bi jim bilo vrniti pozornost, kot so nam jo namenili oni, bomo pa videli, kje v novi infrastrukturi v Medvodah bi se pojavil prostor za to. 

Kdaj bo naslednja priložnost za mednarodno izmenjavo? Naslednja izmenjava bo predvidoma maja prihodnje leto. Naš Mednarodni odbor Medvode je pridobil kar nekaj evrop­skih sredstev, s katerimi bodo izpeljali projekt Lens & har­mony. Takrat bomo v Medvodah gostili prijatelje iz Cresta in tudi z drugih obcin, s katerimi prijateljujemo. 

September je bil v znamenju mobilnosti. Kakšna je oce­na? Evropski teden mobilnosti je akcija, ki jo številni obcani že komaj cakajo, saj vkljucuje veliko prireditev, dogajanja. Zno­va je bil v centru Medvod zaprt del Medvoške ceste, na kar so se ljudje že kar navadili. Zagotovo bo v prihodnje tukaj prišlo do spremembe prometnega režima, predvsem ko bo urejena tudi Cesta komandanta Staneta. Prvic je bil letos za promet zaprt tudi del Ceste ob Sori. 

Gradnje na terenu potekajo po nacrtih? Potekajo brez vecjih zapletov. Vsak projekt kakšnega ima, a to je obicajno. Opažamo, da prihaja do velikega pomanjkanja materialov, kar se na nekaterih gradbišcih odraža v manjših zamudah. To skušamo reševati. Najbrž bo kje vseeno prišlo do zamud. Govorimo predvsem o visokih gradnjah. 
OBCINSKE NOVICE | 5 



Projekti, ki se bodo zaceli? Zacenja se gradnja plocnika Zbilje–Po­dreca, ki bo izveden tam, kjer bodo so-glasja, izbran je izvajalec za izgradnjo krožišca na državni cesti, v teh dneh podpisujemo pogodbo z izvajalcem, ki bo izvedel kompletno sanacijo visece­ga mostu v Vikrcah, v teku je izvajanje okrog desetih projektov iz participativ­nega proracuna, predvsem na podrocju Preske in Medvod. In gotovo sem poza­bil še katero izmed zadev, ki se bodo od­pirale v kratkem. 

Znano je, da se material draži, sli­šati je tudi, da je celo težko dobiti iz­vajalce del … Podrocje gradbeništva je trenutno tako zasiceno, da ne dobimo vec prijav, ce pa jih že oddajo, so cene tako visoke, da se poraja vmesno vprašanje: jih sprejeti ali pocakati. Na primer za kolesarsko pove­zavo proti Ljubljani smo razpis enkrat že morali ponoviti, saj je bila cena enostav-no previsoka. Do sredine oktobra je od­prt drugi razpis, v katerem smo projekt razdelili na dva locena segmenta: pose-bej brv in kolesarsko stezo. Drugi takšen primer je obnova mostu na Golem Brdu. Projektant je investicijo ocenil na slabih 40 tisoc evrov. Prejeli smo eno ponudbo, njena vrednost pa je 83 tisoc evrov. Ce so takšne razlike že pri teh manjših projek­tih, kako je potem šele pri vecjih. Tega projekta se bomo seveda ne glede na to morali lotiti, saj je ogrožena varnost. Kar se tice ostalih projektov, bi v luci varcne­ga gospodarja s kakšnim raje pocakali, po drugi strani pa ne vemo, kako bo s cenami v prihodnje, poleg tega trenutno kakšne splošne strpnosti v luci cakanja na izvedbo v javnosti ni zaznati. 


Krajanom KS Senica ste predstavili projekt gradnje kanalizacije na tem obmocju. Kakšni so glavni poudarki? Iskreno smo pristopili do ljudi, skušali biti maksimalno transparentni. Pripra­vili smo šest zborov krajanov, na kate­rih smo jim predstavili projekt. Zelo hi-timo pridobivati služnosti, da bi kar se da hitro lahko vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Na Zg. Senici, Sp. Senici in na Ladji bo izvedena tudi ce­lotna rekonstrukcija komunalne infra-strukture. Na celotnem obmocju se bo zgradilo tudi opticno omrežje. Na obcini sledimo temu, da k investicijam pristo­pamo celostno. Financna konstrukcija projekta je posledicno velika. Trenutne ocene so okrog 3,5 milijona evrov. Vire financiranja še intenzivno išcemo. V igri je vec možnih scenarijev, po naj­boljšem morda celo evropska sredstva. 

Kam se bodo te vasi prikljucile? Priklop bo na kolektor pri Papirnici Goricane. Gre za vse objekte, razen za nižjeležeci del ob Sori na Zg. Senici, ki ga bomo navezali na Škofjo Loko, na cr­pališce Retece, ce bo to izvedljivo, sicer pa bomo sofinancirali izgradnjo malih komunalnih cistilnih naprav. 

Kako kaže letošnjemu proracunu? Kar dobro, tako da rebalansa na okto­brski seji obcinskega sveta še ne bo. Bo pa potem v obravnavi novembra ali de­cembra, predvsem zaradi uskladitve pri vecjih projektih. Hkrati bomo skušali tudi že predlagati popravek proracuna za leto 2022. 

Bo na oktobrski seji tudi OŠ Preska, variantne rešitve za novogradnjo? Predinvesticijska zasnova je narejena za vse tri variante: nova šola na novi lokaciji, nova šola na sedanji lokaciji in povecanje POŠ Sora. Takoj po seji bo sle­dila tudi predstavitev za obcinske sve­tnike, da sprejmemo odlocitev in nato poženemo projekt v dir. 



Po odprtosti in tranparentnosti na osmem mestu 
Inštitut Danes je nov dan, Organizacija za participatorno družbo ter Pravni center za varstvo clovekovih pravic in okolja so predstavili izsledke raziskave odprtosti in transparentnosti slovenskih obcin. 
MAJA BERTONCELJ 
Rezultate so zbrali na interaktivnem spletnem mestu Lestvica transparentno­
sti, kjer lahko obcanke in obcani poleg sistematicnega pregleda stanja preveri­jo, kako so se izkazale posamezne obcine in jih primerjajo z ostalimi obcinami ali pa le s tistimi, ki imajo podoben prora-cun oziroma število prebivalcev. Avtorji raziskave so 212 slovenskih obcin analizirali z 80 kazalniki, razdeljenimi v pet vsebinskih sklopov. Pri tem so zbrali podatke iz leta 2020, in sicer na podlagi obcinskih spletnih mest, zako­nodaje oziroma javno dostopnih doku­mentov, kot so obcinski poslovniki, pri enem od sklopov pa tudi z neposredni-mi odgovori obcin na poslane vprašal­nike. Ocenjevali so transparentnost de­lovanja obcinskega sveta, preglednost obcinskih spletnih mest in dostopnost informacij, transparentnost in vkljuce­nost v postopke sprejemanja proracu­nov, dostopnost spletnih mest ter vklju-cenost javnosti v delovanje obcin. Kot so pojasnili, so številke pokazale, da imajo slovenske obcine še precej mo-žnosti za napredek: "Vecina pri odpi­ranju svojega delovanja ni proaktivna, temvec zgolj sledi zastarelim praksam in neambiciozni zakonodaji. Še bolj osu­pljivo je, da kar 168 obcin na nekaterih podrocjih ne zadošca niti minimalnim zakonskim standardom. V povprecju so slovenske obcine tako dosegle 34,9 od 100 tock, torej le nekaj vec kot tretjino vseh kazalnikov, tudi najbolje uvršce­na obcina pa je dosegla le približno dve tretjini tock." Najbolje se je odrezala Me-stna obcina Ljubljana, ki je osvojila 69,2 tocke. Sledita Ptuj in Postojna. Medvode so na visokem osmem mestu s 50,95 tockami. Najvec tock jim je prinesla preglednost spletnega mesta in dostop do informacij, najmanj pa transparen­tnost in vkljucenost v sprejemanje pro-racuna. Za vsako obcino so podali tudi pet pri­porocil, s pomocjo katerih lahko javnost še bolj vkljucijo v svoje delovanje. Za Ob­cino Medvode so podali naslednja pri­porocila: naj obcina objavlja podatke o delu obcinskega sveta v strojno berljivih formatih, naj organizira javno razpravo glede predloga proracuna in objavi vabi-lo na spletnem mestu obcine, naj sple­tne objave o delovanju obcinskega sveta dosledno opremlja z datumom objave, naj zagotovi vecjo transparentnost dela delovnih teles obcinskega sveta in naj predstavi proracun na obcanom razum­ljiv nacin. 

6|OBCINSKE NOVICE 



Ukrepi v smeri trajnostne mobilnosti 
V evropskem tednu mobilnosti so v Medvodah nadaljevali predstavljanje mobilnosti naše preteklosti. V zadnjih letih je bilo izvedenih kar precej projektov, ki so trajnostno 
naravnani, veliko jih je še v nacrtu. 
MAJA BERTONCELJ 

Letošnji Evropski teden mobilnosti se je zakljucil 24. septem-bra, lahko pa bi celo govorili o mesecu mobilnosti, saj so v 
Medvodah dogajanje strnili okoli parkirane razstave Žige Koritnika – Hraški konji, ki je ostala namešcena na parkiri-šcih središca mesta vse do 30. septembra. Potekali so številni dogodki, v prostorih Obcine Medvode je bila tudi novinarska konferenca z naslovom Trajno trajnostno v Medvodah. Gre­gor Rozman, lokalni koordinator Evropskega tedna mobil­
nosti v Medvodah, Katja Gomboši Telban, svetovalka župana za investicije in evropske projekte, in župan Nejc Smole so predstavili Evropski teden mobilnosti ter že izvedene in na-crtovane projekte, ki vkljucujejo urejanje prometa v obcini na trajnosten nacin. 
ŠESTIC DEL MEDNARODNE POBUDE 

"Letos se naša obcina šestic udeležuje mednarodne pobude Evropskega tedna mobilnosti, ki zajema že cel svet, ne samo Evropo. Pocašceni smo, da lahko sodelujemo in da smo med najbolj aktivnimi obcinami v Sloveniji. To smo verjetno dose-gli s tem, da nam je za ta projekt uspelo navdušiti predvsem prostovoljce iz društev in javne zavode. V vsaki sredini je vo­lja, znanje in projekti, ki so povezani s trajnostjo mobilnostjo, 
z bolj zdravim nacinom življenja. Slogan je letos Živi zdravo. Potuj trajnostno. Postavili smo parkirano razstavo Žige Kori-tnika, in sicer na parkirišca pred pošto in pri tržnici. Lepo je parkirati prave konjicke namesto jeklenih. Razstava je dobro sprejeta. Z njo nadaljujemo predstavljanje mobilnosti naše preteklosti. Lani smo razstavili Sniške gare, letos nadaljuje-mo s konji. Izvaja se Grafitarnica med vodami. To je že peto leto našega sodelovanja z umetniki. Gre za trajno promocijo mobilnosti. Izvajali se bodo trije sprehodi, eden bo tudi s kuž­ki. Z njimi bi radi pokazali obcanom, da lahko v pol ure iz sre­dišca obcine pridejo kar dalec. Lepo je, ce vsak dan najdemo nekaj casa tudi za sprehod. Potekala bo tudi videokonferenca Prvi zeleni koraki s podnaslovom Podnebje nas povezuje, pa brezplacna vožnja s hraško dvovprego 'Konjicka so zapregli' kmetije Janhar. Znova smo vzpostavili odprto ulico, zacasni ukrep zaprtja dela Ceste komandanta Staneta in prvic Ceste ob Sori. Predvsem smo želeli pokazati, kako je, ce je prazna ulica," je povedal Gregor Rozman. 



DOLOCILI CILJE IN PRIORITETNESTEBRE 
Katja Gomboši Telban je pojasnila, da je Obcina Medvode v zacetku leta 2017 sprejela celostno prometno strategijo, kot ena prvih obcin v državi: "Njena izdelava je bila sofinancira­na tudi s strani Kohezijskega sklada, iz financne perspektive 2014–2020. Pridobili smo jih na podlagi uspešne kandidature. V izdelavo strategije, ki je trajala približno devet mesecev, so bili vkljuceni tudi deležniki, kot so obcani, javne ustanove, vrtce, šole, krajevne, vaške skupnosti ... Z njihovo pomocjo smo oblikovali cilje in prioritetne stebre, ki dolocajo kljuc­na podrocja ukrepanja in tudi konkretne ukrepe, ki so zajeti v akcijskem nacrtu same prometne strategije. V Medvodah prepoznamo šest stebrov trajnostne mobilnosti. To so: izbolj­šanje varnosti za pešce in kolesarje, izvajamo ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje kolesarskih povezav, pomemben je dobro delujoc javni potniški promet, omejevani nadzor par­kiranja, umirjanje in omejevanje pro-meta v središcu in povezava za tranzi­tni promet zunaj središc in ustvarjanje primernih pogojev za razvoj turizma 

in gospodarstva. Cilje celostne pro-
metne strategije lahko uresnicujemo, ce ukrepe, ki smo jih prepoznali, tudi izvedemo." V nadaljevanju je predsta­vila ukrepe trajnostne mobilnosti, ki 
so že bili izvedeni: "Izgradnja krožišca Senica, pri cemer smo cesto proti Se-nici spremenili v enosmerno in dobili 
dovolj prostora za gradnjo plocnika in kolesarske steze. S tem smo povezali KS Senica s centrom Medvod. Most cez Loc­nico v Sori je dovolj širok tudi za varno preckanje pešcev in kolesarjev. Socasno smo zgradili manjkajoci odsek plocni­ka med Rakovnikom in Soro. V sklopu 
projekta rekonstrukcije Medvoške ceste smo hkrati uredili nove širše površine 
za pešce, obnovili javno razstveljavo in avtobusno postajališce. Izvedli smo tudi ukrepe, kot je dvignjeno križišce, in tako poskrbeli za varno preckanje pešcev pri križanju Medvoške in Dono­ve ceste. V Zbiljah smo ob rekonstruk­ciji državne ceste zgradili manjkajoci plocnik in avtobusna postajališca. S tem smo dobili neprekinjeno povezavo za pešce od naselja Hraše do Medvod. Ob izgradnjah komunalne infrastruk­ture in rekonstrukcijah cest skušamo 
hkrati zgraditi tudi plocnike, ponekod tudi kolesarske steze. Kljucno pri tem so pridobljena zemljišca s strani lastni­kov, saj drugace širitve niso mogoce. Od križišca pri Lipi do naselja Zavrh smo v 
sklopu investicije rekonstrukcije ceste 
in obnove vodovoda zgradili tudi nov plocnik. S tem smo dobili varno šolsko pot. V Goricanah smo zgradili plocnik. V sodelovanju s Slovenskimi železnica-mi smo obnovili Železniško postajo v Medvodah. Na obmocju Bonovca smo zgradili kolesarsko povezavo v dolžini 950 metrov, ki je asfatirana. Projekt je bil sofinanciran iz ukrepov trajnostne mobilnosti v višini 100 tisoc evrov. Po-membno je tudi nacrtovanje javnega prostora po meri pešca. Na obmocju Medvoške ceste smo uredili tržni pro-stor. Na odseku v Trnovcu smo zgradili 230 metrov plocnika in izboljšali var-nost pešcev v samem naselju. Zakljuci­li smo rekonstrukcijo ceste od križišca Zbilje skozi naselje Žeje, zgradil se je nov plocnik. Letos smo zakljucili re-konstrukcijo ceste Vikrce–Tacen, hkra-ti pa smo ob cesti zgradili plocnik, na zacetku umirjevalni otok in avtobusno postajališce. Izvedenih je bilo še nekaj krajših odsekov plocnikov, ki pa niso nepomembni. Delo nadaljujemo. Posta­vljenih ukrepov je še kar nekaj." 

NACRTOVANI NOVI PROJEKTI 
Da je pred obcinsko upravo še veliko novih projektov, je potrdil župan Nejc Smole: "V ospredje bi postavil krožišce 
pri Osnovni šoli Simona Jenka Smle­dnik, ki bo tudi vstopna tocka v Dra­gocajno in v vas Smlednik. Pred nami je tudi rekonstrukcija ceste Senicica– Malenšek, glavna cesta v naselje Žle-be, dober kilometer dolg odsek. Poleg rekonstrukcije cestišca nacrtujemo tudi gradnjo plocnika. Velik projekt je kolesarska povezava med Medvodami in Ljubljano v dolžini vec kot šest kilo-metrov. To bo eden osrednjih projektov tega mandata, najvecji po izgradnji tr-žnice v centru Medvod. Je prvi del še ve-cje ambicije, ki je povezati Medvode po porecju Sore proti Škofji Loki. Kolesar­sko povezavo že projektiramo. Spodbu­jamo tudi k uporabi javnega potniškega 
prometa. Obcina Medvode ima kar tri 
linije mestnega potniškega prometa (15, 
25 in 30), za katere letos namenjamo 370 tisoc evrov za subvencijo prevozov. Poudariti velja tudi projekt Prostofer." 
OBCINSKE NOVICE | 7 
Z odzivom na Evropski teden mobilno­sti v Medvodah so bili tudi letos zado­voljni. "Spet smo veliko hodili, kolesari­li, se rekreirali na prostem. Potekali so 
tudi novi projekti, ki niso vsebovali dru­
ženj vecjega števila ljudi, prav ti pa so 
naredili naš teden mobilnosti prav tako bogat, kot so bili prejšnji, ko naše nacr­tovanje prireditev še ni bilo omejeno z epidemiološkimi razmerami. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali, najlepša hvala," je po zakljucku tedna mobilnosti med drugim povedal Rozman. 




Obvestilo 
Na podlagi prejetih porocil o spremlja­nju zdravstvene ustreznosti pitne vode izvaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) upo­rabnike obvešcamo, da je zaradi varo­vanja zdravja ljudi v veljavi stalen oziro-ma zacasen ukrep prekuhavanja pitne vode in da je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati iz naslednjih VVS in VS: VVSŽlebe - Jeterbenk, VVS Žlebe 
- Senicica (Žlebe), VVSPreska, VVSMa­movec - Tehovec, VVSVaše – le hiše, ki niso prikljucene na javni vodovodni sis-tem, VVSSora – le hiše, ki niso priklju-cene na javni vodovodni sistem, in VS Golo Brdo - Polana. Porocila o spremlja­nju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter porocila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Obcine Medvode (http://www. medvode.si/objave/31). Navodila, pri­porocila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hi-šnih vodovodnih sistemov so objavlje­na na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www. nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/ pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-jav­nost). Obcina Medvode 





Kupujmo domace naTRŽNICI MEDVODE 


Vabljeni na Tržnico Medvode, kjer vam pridelovalci in izdelovalci nudijo pester izbor hrane in izdelkov. Za vas pripravljajo sveže sadje in zelenjavo, mleko in mlecne izdelke, med, mesnine, kruh in pekovske izdelke, suho robo in razlicne sezonske artikle. Prodajalci lahko na tržnici izdelke ponujajo od ponedeljka do sobote, najbolj pestra ponudba pa je vsako sredo in soboto v jutranjih in dopoldanskih urah. Živimo zdravo in trajnostno, kupujmo lokalno! 
8|OBCINSKE NOVICE 

Nova podoba podhoda pod železniško progo 
Slikarki Andreja Eržen in Renata Grmovšek sta v podhodu pod železniško progo na Barletovi cesti poslikali prvo steno. S projektom Grafitarnica med vodami v okviru tedna mobilnosti želijo v obcini popularizirati javni prevoz, kolesarjenje in hojo. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA 
Andreja Eržen in Renata Grmovšek sta slikarki, ki sta v med-voškem okolju in tudi širše dobro poznani. Tokrat sta dobili posebno nalogo: sodelovanje v Grafitarnici med vodami, ki je že nekaj let del Evropskega tedna mobilnosti. Letos je prišel na vrsto podhod pod železniško progo na Barletovi cesti. 

Grafitarnica 
med vodami ob tednu mobilnosti poteka že nekaj let. Sta bili takoj za to, da ji letos dasta svoj pecat? Andreja: Ko me je v aprilu poklical Gregor Rozman in pred­stavil Grafitarnico, sem ravno urejala casovni nacrt izvedbe dogovorjenih projektov. Takoj sem umestila vmes ta projekt. Poslikava javnega prostora se mi zdi zanimiva, saj tudi v svo­jem delu kombiniram slikarstvo, kiparstvo in instalacijo, ki jih umešcam v javni prostor. Ko sem slišala, da sodelujeva z Renato, sem bila še bolj vesela, saj zelo dobro sodelujemo tudi drugje, predvsem na izobraževalnem podrocju. Sva dolgoletni mentorici tecajev in razlicnih likovnih delavnic. Renata: Obe sva bili takoj za. Pritegnil naju je izziv velike­ga formata in seveda slikanje v tandemu. Pri tem je potreb-no prilagajanje, kar pa naju ni posebej skrbelo. Ideja, da se na temo trajnostne mobilnosti z grafiti polepšajo podhodi v Medvodah, se nama zdi dobra, saj s tako poslikavo lahko za­jameš širše obcinstvo in dosežeš vecjo pozornost javnosti na družbena vprašanja – v tem primeru trajnostne mobilnosti. 


Kako
 blizu so vama grafiti? Andreja: Ukvarjam se predvsem s slikarskimi oz. kiparskimi objekti, svetlobnimi instalacijami in vetrnicami, ki jih umešcam v javni prostor. Tudi grafit je umetniška intervencija v javni pro-stor, ki nosi najveckrat družbeno kriticno sporocilo in je ilega­len, podpisan s t. i. tagom ali sploh ne. Z grafitiranjem se nisem ukvarjala. Grafiti in murali so zanimivi tudi s stališca slikovne površine in velikega formata, ki omogoca veliko prostora, na ka­terem se lahko izrazimo. Ko sem pred leti v Rimu naletela na razstavo ameriških grafitov, kjer so bila med drugim razstavlje­na tudi dela ameriškega grafitarja Keitha Haringa, sem spozna-la moc umetnosti grafita in zanimivo se mi je zdelo, kako se je izgubila sporocilna moc grafita v galerijskem prostoru. Grafit je mnogo vec, kot le politicno sporocilo ali pa dobro deformiran tag. Renata: Mislim, da nobena od naju nima posebnih izkušenj z grafiti ali s poslikavo s spreji. Niti se nisva posebej obre­menjevali s tem, saj sva vedeli, da se poslikave lahko lotiva s copici, valjcki in akrilnimi barvami. Akrilna tehnika nama je nedvomno bliže. Opremili sva se tudi z nekaj spreji, ampak na koncu je na poslikavi prevladala akrilna tehnika.  


Vajin 
"objekt" je bil podhod pod železniško progo na Bar-letovi cesti. Je bil že popisan? Andreja: Tako je. Z Renato sva prišli do popisanega zidu. Po nekem nakljucju je bilo na zidu tudi nekaj elementov, ki so se zelo lepo skladali z najinim osnutkom. Nekaj oblackov sva zato vkljucili v najino poslikavo. Podhod je javni prostor, ki diha. Stenska poslikava ali mural ni ilegalna dejavnost. 



Renata: Prvotno je bil nacrt, da najprej preslikava celotno po­vršino. Potem sva se odlocili, da bi nekaj "grafitne površine" ohranili in smiselno vkomponirali v najino poslikavo. Kom­binacija poslikave s klasicno slikarsko tehniko in nakljucnih grafitnih vzorcev se nama je zdela odlicna rešitev, tako v li­kovnem smislu, kjer pridejo do izraza kontrasti, kot v smislu socialne interakcije, da sva poskušali nekaj zapisov in sledi grafitov vkljuciti v poslikavo.  

Letošnja 
tema tedna mobilnosti je bila Živi zdravo. Potuj trajnostno. Kaj na to temo sta poslikali v podhodu? Andreja: Dogovorili sva se, da se usmeriva na alternativne vire energije. Slikovno površino podhoda sva razdelili na tri dele. Na severnem delu sva naslikali profil moškega, ki piha in predstavlja veter. Na sredini podhoda je sonce, ki predsta­vlja solarno energijo, na južnem delu pa je podoba vode, ki predstavlja vodne vire energije in Medvode kot mesto med vodami. Vmes sva umestili še kolesarja, vlak, elektricni avto. Ker nisva želeli prevec ilustrativne forme, pa se najde tam še kakšna cebela, ptica ... Kakšna fantazija premikanja po zrac­nem prostoru bo še nastala. Alternativni viri energije še zda­lec niso stoodstotni ekološki in trajnostni, vendar so en korak dlje od umazanega zraka in korak bližje ohranitvi narave na tem planetu. 


Kakšni
 so odzivi, je projekt zakljucen? Renata: Predvsem sva bili zelo preseneceni nad dobrim in množicnim odzivom mimoidocih že med samim delom. Ne-kateri so se odzvali s konkretnimi predlogi za poslikavo ali krajšimi teksti. Zato sva razmišljali, kako bi jih lahko nasle­dnje leto vkljucili v poslikavo. Mnoge, ki jim podhod predsta­vlja vsakodnevno pot med delom, šolo ali le obiskom trgovine in domom, motijo neprimerni napisi in neurejenost podho­da, tako da so zelo pozdravljali poslikavo. Za drugo leto se že veseliva poslikave druge stene v podhodu. Prostora in idej je še veliko. 


OBCINSKE NOVICE | 9 

Cepljenih veckot polovica obcanov 
Cepilni center v Zdravstvenem domu Medvode ostaja odprt ob ponedeljkih 
in torkih, na cepljenje ne narocajo. Trenutno cepijo le s cepivom Pfizer. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL 

"Cepljenje je enostaven, varen in najucinkovitejši ukrep za zašcito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Zavedati se moramo, da cepljenje ne šciti le posameznikov, ki so cepljeni, temvec z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge. V za­dnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprecenih vec smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. Pomemb-no je, da se za cepljenje odlocamo na osnovi dejstev in stro-rajo svojega osebnega zdravnika, ta pa bo uredil cepljenje na kovno podprtih informacij," poudarja Jasmina Klemencic, domu. Cepijo tudi že s tretjim odmerkom. "Cepljenje s tretjim glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu Medvode. odmerkom se priporoca vsem starejšim od 70 let in kronic­
nim bolnikom. Ce se želi cepiti kdo, ki ne sodi v to skupino, 
UPORABILI DVAJSET TISOC ODMERKOV CEPIVA 
je potreben podpis izjave, ki jo dobite v cepilnem centru," še 
PROTI COVIDU-19 

pojasni Klemenciceva. V sredini novembra se bo zacelo tudi Dodaja, da so izredno ponosni na obcane: "Obcina Medvode cepljenje proti gripi, ki bo tako kot minulo sezono brezplacno je dobro precepljena obcina. Najbolj aktualno cepljenje tre-do konca leta 2021. nutno je cepljenje proti covidu-19. Obcina ima glede na števi­
MANJŠE SPREMEMBE V SPLOŠNIH AMBULANTAH 
lo celotnega prebivalstva cepljenih 57 odstotkov prebivalcev s prvim odmerkom in skoraj 52 odstotkov z drugim odmer-V Zdravstvenem domu prihaja do nekaterih sprememb v kom. Ce pa pogledamo odstotek cepljenega prebivalstva nad splošnih ambulantah. "Zdravstveni dom Medvode je eden 18 let, pa ta delež znaša 68 odstotkov cepljenega prebivalstva redkih zdravstvenih domov, v katerem se mladi zdravniki s prvim odmerkom in 62 odstotkov z drugim odmerkom. V radi zaposlijo. Trenutno imamo osem splošnih zdravnikov. zdravstvenem domu Medvode smo do preteklega tedna upo-V drugi polovici oktobra pa bo kot specialistka družinske me-rabili 20 tisoc odmerkov cepiva proti covidu-19. dicine zacela delati naša nova zdravnica dr. Anja Krek. Opre­Najvec obcanov je cepljenih s cepivom proizvajalca Pfizer, deljevala bo tudi nove paciente, zato vabljeni vsi, ki nimate sledita cepivi AstraZeneca in Janssen." Trenutno je cepljenje izbranega osebnega zdravnika, ter vsi, ki ste starejši od 18 let s cepivom Janssen zaustavljeno, zato je v ZD Medvode mo-in je vaš osebni zdravnik še vedno šolski zdravnik. V oktobru žno samo cepljenje s cepivom Pfizer. Cepilni center je odprt bo paciente dr. Petre Markov zacasno prevzela specializantka vsak ponedeljek od 11. ure do 14.50 in vsak torek od 13. ure do dr. Tina Kajzer, z 2. novembrom pa bo zacela delo dr. Petra 
18.50. Na cepljenje ne narocajo. Ce bi se želeli cepiti nepokre-Zajc, ki bo opredeljevala paciente od dr. Markove," je predsta­tni oziroma slabo pokretni obcani, svetujemo, da kontakti-vila Klemenciceva. 
Medvode mladim prijazna obcina 
MAJA BERTONCELJ za, da v prihodnjih letih uvedemo še nove nja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja 
projekte in ukrepe, namenjene mladim," ukrepov je poseben poudarek namenjen Na Obcini Medvode so se 27. septem-poudarjajo na Obcini Medvode. podrocjem participacije mladih, sistem-bra razveselili novice, da so prejeli na-Certifikat Mladim prijazna obcina se za skega ukvarjanja na podrocju mladine, ziv Mladim prijazna obcina za obdobje obdobje štirih let podeli tistim lokalnim izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, 2021-2025. Podelil ji jo je Inštitut za mla-skupnostim, ki v prijavi izkažejo uspešno stanovanjske politike, informiranja mla­dinsko politiko. izvajanje ukrepov s podrocij vertikalnih dih, mladinskega organiziranja in sku-"Po sprejemu Strategije za mlade v obcini in horizontalnih mladinskih politik, ki pnih projektov med mladimi in obcino. Medvode za obdobje 2020–2024 konec lan-zajemajo ukrepe, usmerjene v integracijo "Obcina Medvode je v preteklih letih skega leta je inštitut s certifikatom potrdil vedno novih generacij mladih (to je oseb, izvajala ukrepe na vseh naštetih pred­dobro zacrtano mladinsko politiko v obci-starih od 15 do vkljucno 29 let) v posame-nostnih podrocjih mladine in podrocje ni z mnogimi že uveljavljenimi programi zne dele življenja družbe, predvsem pa v obravnava celostno," še pojasnjujejo na za mlade, hkrati pa je certifikat tudi zave-spodbujanje cim hitrejšega osamosvaja-Obcini Medvode. 

10|OBCINSKE NOVICE 

Množicna nesreca, šestdeset ponesrecencev 
V Medvodah je potekala zelo obsežna prakticna vaja Množicna nesreca Medvode 2021, katere cilj je bil preverjanje usklajenosti delovanja vec operativnih gasilskih enot ter 
drugih sodelujocih služb. 
MAJA BERTONCELJ 
V petek, 1. oktobra, so se v dopoldanskem 
casu v Medvodah zaslišale sirene. K sreci je šlo za vajo. Bila je zelo obsežna, tema pa množicna nesreca. Sodelovalo je 73 gasilcev z 18 vozili, 21 reševalcev s sedmi-mi vozili iz sedmih zdravstvenih usta­nov in deset policistov s štirimi vozili. "Na cesti Medvode–Sora je prišlo do pro-metne nesrece, v kateri so bili udeleže­ni dva avtobusa in šest osebnih vozil. Po trenutnih podatkih je poškodovanih vec kot štirideset oseb, žal je nekaj tudi mrtvih. Poteka reševanje oseb iz vozil, medicinska oskrba le-teh in prevoz v najbližje bolnišnice. Prvi klic na pomoc je prišel ob 10.04, prva enota je bila na kraju nesrece ob 10.08. Od takrat se iz­vaja reševanje. Zakljuceno bo, ko bodo rešene vse osebe. Sledila bo policijska preiskava vzrokov in identifikacija oseb," je slabi dve uri po zacetku vaje v prvem sporocilu za javnost povedal To-maž Ažbe, vodja intervencije iz Gasilske brigade Ljubljana. Posredovanje je bilo zakljuceno po treh urah intenzivnega dela, ko je bilo oskrbljenih vseh šestde-set ponesrecencev. Vaja je potekala na obmocju prihodnje­ga športnega parka v Medvodah, tik ob cesti iz Medvod proti Goricanam. Enote Gasilske brigade Ljubljana, Gasilsko re-ševalne službe Kranj ter Prostovoljnega gasilskega društva Preska - Medvode so izvedle potrebne postopke tehnic­nega reševanja ponesrecencev, reše­valne službe so skrbele za medicinsko obravnavo in odvoz poškodovancev v bolnišnicno oskrbo, svoje pristojnosti pa je izvajala tudi policija. Zaradi stre­sne situacije se je izvajala psihosocial­na pomoc prizadetim osebam. Na vaji je aktivno sodelovala tudi Civilna zašci­ta obcine Medvode. "V primeru takšne nesrece je najvecja težava veliko število vozil. En avtobus je bil prevrnjen na bok, drugi je bil na strehi. Predvsem to je povzrocalo velike težave pri reševanju, ustvarjanju dostopa do poškodovanih oseb, nekatere so bile tudi imobilizirane in so že zapustile mesto nesrece," je še dodal Ažbe. Vaja je potekala na obmocju Medvod. "To je zelo pomembna vaja za primer množicne nesrece. Medvode so mejno obmocje med dvema gasilskima enotama širšega pomena, ki posreduje­ta v prometnih nesrecah, to sta Kranj in Ljubljana. V vajo je bila vkljucena tudi lokalna osrednja enota, ki bi bila tudi aktivirana. To je PGD Preska - Medvo­de. Naloga prostovoljnih društev v takih primerih je najprej ocena, za kakšen dogodek gre, koliko vozil je vpletenih, prva ocena števila poškodovancev, oce­na nevarnosti, zavarovanje mesta ne­srece, požarno zavarovanje in sprejem enot, ki prihajajo na tem koncu s stra­ni Ljubljane, Kranja, eventualno tudi iz Škofje Loke," je povedal Ažbe in poudaril, da je bil cilj vaje preverjanje usklajeno­sti delovanja vec operativnih gasilskih enot ter drugih sodelujocih služb. Dan prej je bil v Medvodah že teoreticni del. "Preizkuša se vse ukrepanje v tovr­stnih nesrecah, aktivacija vseh potreb­nih služb. Cilj vaje je bil vsekakor dose-žen, analiza pa bo pokazala, ali je bila uspešna ali bo dolocene stvari še treba odpraviti," je tudi dejal Ažbe. 



Strokovna ekskurzija vEstonijo 
Med 5. in 10. septembrom smo predstavniki lokalne akcijske skupine (LAS) Za mesto in vas skupaj s predstavniki drugih slovenskih LAS v okviru 
Društva za razvoj podeželja 
obiskali Estonijo. 
MOJCA MURNIK 
Ogledali smo si uspešne prakse, ki so bile podprte z evropskimi sredstvi v okviru pristopa LEADER (CLLD) in spo­znali številne lokalne akterje. Prvi dan smo obiskali podeželski vecge­neracijski center v kraju Ääsmäe. Sre-
cali smo se s predsednikom estonskega 
programa LEADER Rafaelom Milderma­nom, ki nam je predstavil delovanje estonskih LAS. Zanimive izkušnje, ki 
govorijo o dobri ucinkovitosti crpanja sredstev EU s hitro podporo države in 
Objava za gradnjo gasilskega doma 
Obcina Medvode je objavila javno narocilo za novogradnjo gasilskega doma vZgornjih Pirnicah, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki. Rokza oddajo ponudb je 21. oktober. Predmet narocila obsega izgradnjo novega gasilskega doma za potrebe Gasilskega društva Zgornje Pirnice. Objekt je zasnovan kot prostostojeca stavba s clenjenim tlori­som, ki ga vecji del pokriva enotna streha vobliki vala. Clenjen jev tri povezane sklo­pe, in sicer intervencijski del z društvenim domom na severu, garažni del na sredini in vecnamenski nadstrešek, ki pa ni predmet tega narocila in se bo izvedel v naslednji fazi. Maksimalne tlorisne dimenzije objek­ta bodo 34 metrov krat 33,6 metra. Objekt bo pretežno pritlicen, le v severozahodnem delu bo imel pritlicje in nadstropje. Na stre-hi tega dela objekta bo drog za anteno in gasilske sirene. Dovoz na parcelo bo urejen s severne strani. Na zemljišcu bo urejenih tudi 47 parkirnih mest. M. B. 


Prodajalna lokalnih izdelkov in pridelkov na otoku Hiiumaa. Projekt je bil financiran 
z evropskimi sredstvi. 

malo birokracije. Na drugem najve-
cjem estonskem otoku Hiiumaa smo si ogledali atraktiven vecnamenski vetrni 
stolp, zgrajen v okviru projekta EU, vre-den 3,4 milijona evrov. Ljudje na otoku z raznoliko neokrnjeno naravo ohranjajo rokodelstvo in razvijajo turisticno po­nudbo. V majhnem pristanišcu Orjaku so nas pogostili z odlicno lokalno hrano. 
Naslednji dan smo na celinskem pode­
želju obiskali kmetijo bio pridelave in 
predelave jabolk Piesta Kuusikaru. Za­nimiva je zgodba vracanja ljudi na po­deželje in ustvarjanje novih priložnosti 
na posestvu prapra straršev namesto 
dela v mestu. Prav v casu zdravstvene krize (covida-19) se je vracanje na pode­želje še povecalo. V pocitniškem centru 
Klaara-Mani so nam na zanimivem se­
minarju predstavili nacin življenja in nadaljnje nacrte za razvoj podeželja v 
Estoniji. Tretji dan smo obiskali Soomoaa naci­onalni park, ki ponuja turizem v neo­krnjeni naravi s posebno rekreacijsko ponudbo sankanja ali preprosto drsenja 
skozi mocvirska prostranstva – tako 
pozimi kot poleti. V najmanjšem eston­
skem mestu Mőisaküla z nekaj vec kot 
sedemsto prebivalci nam je lastnica 
Marike Harmsalu, ki izdeluje prigrizke 
iz ekološko pridelane zelenjave, pred­stavila zanimiv projekt nastajanja to-varne in trgovine za predelavo, sušenje 
in trženje organsko pridelane zelenjave. Preizkusili smo se tudi v rocnih spre­tnostih v rokodelskem in kulturnem centru Mulgi Ukuvakk. Zadnji dan smo si ogledali dve dobri 
praksi LAS – rocno proizvodnjo žele 
bombonov in izdelovanje eko kozme­tike. S pogumom in vztrajnostjo dve mladi podjetnici dokazujeta, kako se ob podpori in zaupanju LAS da uresni-
citi svojo idejo in uspeti. Gostiteljica 
in voditeljica po Estoniji je bila Anneli Kanna. Zadnji dan nas je popeljala po prestolnici Talin. Mesto se ponaša z bo­gato arhitekturno dedišcino, ki jo poca­si dopolnjujejo z modernimi razvojnimi rešitvami. Po sprehodu skozi mesto ni 
moc spregledati cistoce in urejenosti z velikimi parki in urejenimi cvetlicnimi 
nasadi. Fascinanten je pogled s terase 
pred predsedniško palaco, od koder seže pogled cez mestno okrožje, cez Baltsko morje proti Helsinkom, ki so s trajek-
»Ogledali smo si uspešne prakse, ki so bile podprte z evropskimi sredstvi, in spoznali številne lokalne akterje.« 
tom dosegljivi v dobrih dveh urah. Prav skandinavske dežele so Estoncem ogle-dalo za nadaljnji razvoj njihove mlade 
države. 
V primerjavi s Slovenijo je Estonija pov­
sem ravna dežela, po površini vec kot enkrat vecja in s komaj 1,3 milijona pre­bivalcev, od katerih jih kar dobra tretji­
na živi v glavnem metu Talin. Anneli 
Kanna gre tudi zahvala za dobro vzduš­
je na poti in v casu druženja, ko smo spoznavali lokalno kulinariko in delcek estonske kulture. Srecanje s predstav­niki ostalih slovenskih LAS je bila za nas predstavnike LAS Za mesto in vas 
izjemna priložnost spoznavanja praks kolegov, ki na tem podrocju delujejo že 
daljše obdobje. 


Medvoška delegacija na Place Medvode v Crestu 
Medvoški trg v Franciji 
Konec septembra je medvoška delegacija pod vodstvom župana Nejca Smoleta 
obiskala pobrateno mesto Crest v Franciji. 
DARINKA VEROVŠEK 
Za 23-clansko delegacijo iz Medvod je bil nedaven obisk pobratenega mesta Crest v Franciji zelo delaven. Ce je sobotno dopoldne minilo v znamenju predsta­vitve Medvod in Slovenije s katalogi in zemljevidi ter kulinaricnimi dobrotami, so se popoldne že zacele prve delavnice in okrogle mize. Tako so Nada Prešeren, Danica Tršan in Irena Krasnik sodelova­le na okrogli mizi o prostovoljstvu in po­moci starejšim ljudem. Mesto Crest ima namrec v lasti hišo, kjer prostovoljci or-ganizirajo družabna srecanja, družabne igre in razlicne oblike druženja za ljudi, ki živijo sami. To so lahko starejši ljudje pa tudi brezdomci – neke vrste medge­neracijski center. V hiši prostovoljci ku­hajo kosila in jih delijo brezdomcem, veliko se tudi z njimi pogovarjajo. Ne-katerim starejšim ljudem, ki ne hodijo v hišo, kosila prostovoljci prinašajo na dom. Doma za starejše v taki obliki, kot jo poznamo v Sloveniji, nimajo, temvec imajo stavbo ob bolnišnici, kjer skrbijo za onemogle. Dejstvo je, da je pomoc sta­rejšim precej drugace organizirana kot pri nas, saj temelji bolj na prostovoljstvu, kar pa placa obcina in regija, pa je pove­zano z veliko birokracije. Na drugi okrogli mizi je tekla beseda o mladih. Na njej so sodelovale Ana Barle, Klara Burgar in Anja Velikonja. Sodelu­joci so iskali rešitev, kako k sodelovanju pri dejavnostih pobratenja povabiti in spodbuditi mlade. Predstavniki mesta Crest so z žalostjo ugotovili, da nimajo aktivnih mladih clanov. Poraja se vpra­šanje, kako jih privabiti. Tako Medvode in kot Crest nimata mladinske organi­zacije ali mladinskega sveta. Na okrogli mizi so se strinjali, da je treba mlade ob-vešcati o možnostih potovanja, izobraže­vanja, dela in o vseh vrstah dejavnosti, ki se dogajajo v naših mestih. Zato bi bilo dobro v Medvodah k sodelovanju prite­gniti mlade, ki bi radi obiskali pobrateno mesto, ali mladinske organizacije, na primer tabornice, športnike, kulturna društva in druge. Okrogle mize o kulturi so se udeležili Irena Sonc Šlenc, Lea Onu-Nejc Smole, pridružili pa sta se jima tudi predsednici obeh mednarodnih odborov Laurence Issoulie in Darinka Verovšek. Poudarjeno je bilo, da poimenovanje trga pred kulturnim centrom na najboljši na-cin simbolizira prizadevanja obeh naro­dov po samoohranitvi, spoznavanju med mesti in ljudmi, izmenjavi društev in podobno. Prav spoznavanje drugacnosti in iskanje skupnih vrednot ter ohranja­nje miru med narodi so glavni namen pobratenja. Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno ogledu muzeja v grajskem stolpu, ki je bil nekoc kaznilnica. Po po­poldanskem druženju z družinami go-

V delegaciji Obcine Medvode je bilo poleg župana tudi deset clanov obcinskega sveta, predstavniki JZ Sotocje, kulturniki iz KUD OtonŽupancicSora, nekaj gostiteljev in predstavnikTV Medvode. 
frija in Matej Ulcar. V dobri uri so najvec pozornosti namenili predstavitvam vseh sodelujocih in kulturni ponudbi v Crestu. So se pa poleg izmenjave izkušenj poro­dile tudi nekatere nove ideje. 
PLACE MEDVODE(TRG MEDVODE) 
Osrednji dogodek je bila slavnostno od­prtje Trga Medvode (francosko Place Medvode), ki je pred novim kulturnim centrom, v katerem smo si pred samo otvoritvijo ogledali razstavo o zgodovi­ni mesta Crest. Prestavljene eksponate so za razstavo posodili kar prebivalci mesta Crest. Ta pomembni dogodek sta kot slavnostna govornika zaznamova-la župana obeh mest Herve Mariton in stiteljicami je zvecer sledila še zabavna prireditev v cast društvu Defard, v kate­rega so slavnostno sprejeli župana Nej-ca Smoleta in clanici odbora Ireno Sonc Šlenc in Darinko Verovšek. Seveda šele po degustaciji ovcjih vampov in njihovi obljubi, da bodo po vsej Evropi skrbeli za ugled in spoznavanje te jedi, ki ima v mestu Crest še posebno tradicijo. V zgodnjem ponedeljkovem jutru smo se poslovili od družin gostiteljic, ki so nam prijazno odprle vrata svojih domov in gostoljubno skrbele za nas ves cas bi-vanja. Obljubili smo, da jim gostoljubje vrnemo že v prihodnjem letu v maju, ko bo v Medvodah srecanje vseh prijatelj­skih mest v projektu Lepota harmonije. 

14|DRUŠTVA 

Iztok Pipan ostaja predsednik 
Clani Turisticnega društva Zbilje so se zbrali na volilnem obcnem zboru. Rezultat glasovanja za predsednika je bil tesen. Dosedanji predsednik Iztok Pipan je dobil štiri 
glasove vec kot protikandidat Blaž Smole. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: GORAZD KAVCIC 
Clani Turisticnega društva Zbilje so se na zacetku septembra zbrali na 68. rednem obcnem zboru. Na dnevnem redu je bilo kar 16 tock, med drugim volitve novega vodstva. 
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA IN GRADNJA COLNARNE 
Za predsednika sta bila dva kandidata: dosedanji predsednik Iztok Pipan in dosedanji tajnik Blaž Smole. Vsak sta imela svojo listo kandidatov za upravni odbor. Društvo ima 154 cla­nov, na obcnem zboru jih je bilo prisotnih osemdeset. Rezultat glasovanja je bilo težko napovedati, kar se je potrdilo tudi na koncu. Predsednik ostaja Pipan. Dobil je 41 glasov, Smole 37, dve glasovnici sta bili neveljavni. Pipan, ki je tudi predsednik Skupnosti objezerskih krajev Slovenije, Turisticno društvo Zbi­lje vodi dvajset let. Tokrat je prvic imel resnega protikandidata. Za nov mandat napoveduje nekaj sprememb. "Predstavil sem svoje videnje delovanja društva v prihodnje vkljucno s planom dela, ki je bil potrjen. Na prvo mesto v programu sem zapisal izdelavo strategije razvoja turizma v kraju, torej kakšen tip tu­rizma si želimo. Vsekakor takšnega, da bo prijazen domaci­nom, da se bodo z njim strinjali. Temu smo sledili že doslej. Pred leti smo prav na željo krajanov prenehali organizirati Zbiljsko noc in se preusmerili v kulinaricne dogodke, ki za kraj predstavljajo manjšo obremenitev in manj hrupa. V pripravo strategije bomo skušali vkljuciti tudi študente turisticnih šol in njihove mentorje, torej stroko. V programu je tudi gradnja nove colnarne. Pred tremi leti smo menjali streho na obstojeci, ki je v slabem stanju, zato smo sprejeli sklep, da gremo v gra­dnjo nove. V ta namen smo zbrali že sto tisoc evrov – dovolj, da se lahko zacnemo pogovarjati o ponudbah in da bomo lahko najeli kredit, ki ga bomo poplacali v nekaj letih. Imeli pa bomo novo, sodobno colnarno s skladišcnimi in servisnimi prostori, ki jih društvo nujno potrebuje. Idejni projekt je že pripravljen. Gradnja colnarne in colnarska dejavnost sta za društvo po­membni, ceprav nekateri menijo drugace." Kandidiral je s svojo listo 19-clanskega vodstva društva. "Ve­seli me, da sem dobil tudi mlajše zelo uspešne podjetnike, ki si želijo sooblikovati podobo kraja, v katerem živijo, in pri tem pomagati z vsemi svojimi mocmi. Vkljucena je tudi krajinska arhitektka, ki nam je že doslej pomagala pri vseh idejnih zasnovah in urejanju. So tudi ljudje, ki bodo poma­gali pri pridobivanju evropskih sredstev, in so tudi mladi, ki imajo željo sodelovati z našo ekipo. Izjemno sem vesel, da v vodstvu društva ostajajo izkušnje in da so zraven tudi mlaj­ši, še posebej pa, da so to operativni ljudje. Na prihodnjem obcnem zboru, ki bo predvidoma spomladi, sledi sprememba statuta, v katerega bomo dodali tudi petclanski izvršni odbor, ki bo operativno izpolnjeval strategijo in smernice, ki jih bo trikrat letno postavil upravni odbor. Verjamem, da bomo na­šli skupni jezik tudi s protikandidatom in njegovo listo. Oba programa imata vec skupnih tock, med katerimi so ureditev prostora za avtodome, postavitev vec klopi ob jezeru ...," pravi Pipan. Na dosedanjih dvajset let vodenja društva je ponosen. Kot je povedal, je bilo narejenega veliko: "To je bilo obdobje gradnje Zbiljske dobrave, ki je izjemna pridobitev za Zbilje. Dobili smo površino, ki je dvajsetkrat vecja od prejšnje, ki je bila namenjena turizmu ob Zbiljskem jezeru, pa otroška igri-šca, športne površine, prireditveni prostor, piknik prostor, še en gostinski lokal, kupili smo dve novi plovili, komunalni traktor ... V dvajsetih letih smo naredili izjemno veliko, pose-bej ce vemo, da je šlo za popolnoma prostovoljno organizira­nost društva in da smo vsi delali brez placila." 

SMOLE PROTI GRADNJI COLNARNE 
Pogled na volilni rezultat in na samo delovanje društva je predstavil tudi Blaž Smole. "Z rezultatom volitev seveda ni­smo zadovoljni. Ce ne bi imeli želje zmagati, ne bi kandidi­rali. Clani so se odlocili, kot so se. Ce bi zmagala naša lista, bi prioritetno poskrbeli za ureditev obale Zbiljskega jezera, za problematiko odpadkov in parkirišc. Skrbeli bi, da bi bil kraj urejen. Najprej je treba rešiti probleme, ki krajane motijo. Projekt gradnje colnarne, vreden dvesto tisoc evrov, se nam zdi zelo nesmiseln. Ne nazadnje je vsako leto manj povpra­ševanja po izposoji colnov. Po našem mnenju bi bilo ta denar bolj smotrno vložiti drugam. Ce bo vodstvo predlagalo dobre, zanimive projekte, smo pripravljeni sodelovati. Z gradnjo col­narne pa se, kot že povedano, ne strinjamo, zato v tem prime-ru našega sodelovanja verjetno ne bo." Na obcnem zboru so bili prisotni tudi povabljeni gostje, med drugim Dominik S. Cernjak, podpredsednik Turisticne zveze Slovenije, in slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je predstavil svoj pogled na turizem ob Zbiljskem jezeru, kjer obcasno tudi živi. 
DRUŠTVA | 15 

Najvecji obisk spomladiin jeseni 
Razvoju turizma v Zbiljah je botroval nastanek Zbiljskega jezera leta 1953. 
Že od samega zacetka privablja številne 
obiskovalce. 
MAJA BERTONCELJ 

Najvec obiskovalcev je v Zbiljah spomladi in jeseni, zadovoljiv obisk je bil tudi letošnje poletje. O tem je vec povedal Uroš Košir, stari in novi gospodar Turistic­nega društva Zbilje. "Poleti je obiskovalcev okrog dvajset odstot­kov manj kot v spomladanskih in jesenskih mesecih. Vecinoma so tuji gostje in domacini, ki Zbiljsko jezero redno obiskujejo. Izposodijo si lahko coln, imamo jih 15, vodno kolo, medtem ko barka letos ne vozi." Gostov bi bilo tudi poleti zagotovo vec, ce bi bilo jezero primerno za kopanje. "Kopališca tukaj ni že veliko let. Voda za kopanje ni ustrezna, predvsem kar se tice kemijske sestave, zato je tudi tako bujno rastje. Tukaj se akumulirajo ra­zne hranljive snovi. Kar se tice njenega videza, alge ob koncu poletja odmirajo in spušcajo barvila. Svoje dodajo še neurja, ve-cje padavine. Hudourniški mali potoki vodo naredijo kalno," je dejal Košir. Zanimalo nas je tudi, kako je s košnjo alg. "Stanje je bilo pred leti perece, tako da sta Obcina Medvode in Savske elek­trarne Ljubljana pred dobrimi desetimi leti investirali v nakup plovila za odstranjevanje vodnega rastlinja. Vsako leto so alge kosili, sedaj se košnja izvaja po potrebi, ko rastlinje ovira plovbo in redno obratovanje Savskih elektrarn Ljubljana. Na zadnje je bilo to pred tremi leti," pojasni Košir. Na Zbiljskem jezeru je okrog sto labodov, okrog petsto rac in nekaj drugih živali, predvsem velikih žagarjev, ponirkov, lisk ... "Labodov je za to površino prevec, prav tako rac mlakaric. V zadnjem obdobju se število labodov zmanjšuje, bilo jih je tudi že 
160. Odleteli so drugam. Gnezd ni vec toliko. Na leto je bilo po deset, dvanajst mladicev, letos je bilo samo eno gnezdo s tremi mladici. Rac mlakaric pa je vedno vec. Z iztrebki povzrocajo tudi težave. Za cišcenje gre kar veliko casa," je še zakljucil Košir. 


16|IZOBRAŽEVANJE 

Novosti na policah Knjižnice Medvode 
MRS. HINCH:S CIŠCENJEM DO SRECE 

Ce ste eden izmed tistih, ki v kaosu današnjega sveta hrepe­ni po umirjenem, organiziranem in urejenem domu, vam v branje priporocam knjigo spletne vplivnice Sophie Rose Hin­chliffe, znane kot Mrs. Hinch. Njenemu racunu na instagra-mu @mrshinchhome sledi vec kot tri milijone ljudi. Avtorica v knjigi opiše svojo življenjsko zgodbo, hkrati pa poda spod­budne, uporabne, enostavne ter zabavne nasvete in trike za cišcenje ter nas z nalezljivim navdušenjem preprica, da je pospravljanje lahko tudi prijetno in terapevtsko, saj odganja tesnobo in stres in tako pripomore k obvladovanju našega duševnega zdravja. (Pripravila: Jana Krašovec) 
EDITH EVA EGER: IZBIRA 

Madžarska Judinja Edith, športnica in odlicna dijakinja, je bila leta 1944 skupaj z družino odvedena v taborišce Auschwi­tz, kjer sta s sestro Magdo ostali do konca vojne skupaj, verje­tno sta zato tudi preživeli. Magda je po vojni poucevala klavir, Edith pa je promovirala iz psihologije in postala ucenka zna­menitega avstrijskega psihologa Viktorja Frankla. Auschwitz je bil za oba ucilnica, iz katere sta crpala vso izjemno bogato kariero. Knjiga je napisana jasno, slikovito, tekoce, a dovolj 
KOTICEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 

Podnebje nas povezuje 
MOJCA FURLAN, FOTO: PETER KOŠENINA 

Med dogodki Evropskega tedna mobilnosti smo v naši obcini tudi letos pripravili video srecanje z vsebino Prvi zeleni ko­raki, tokrat z naslovom Podnebje nas povezuje. Prikaz trenu­tnega stanja v Sloveniji in v svetu nam je predstavila strokov­njakinja Gaja Brecelj, ki je pred leti že predavala uciteljem iz naše obcine. Prihaja iz nevladne organizacije Umanotera, ki vec kot 25 let intenzivno spremlja okoljevarstveno dogajanje v svetu in pri nas. S svojimi izbirami, dejanji in svojim slo­gom življenja lahko vsak od nas in vsi skupaj pripomoremo k zajezitvi globalnega segrevanja. Soocamo se s posledicami dviga temperature za eno stopinjo Celzija glede na stanje okolja pred industrijsko revolucijo, ko je bilo podnebje v ravnovesju in clovek še ni imel negativnega vpliva. Posledice so nastale zaradi dejavnosti zadnjih sto let. Vi-dijo se v taljenju morskega ledu, ledenikov in v taljenju perma­frosta. Vsako sekundo izgine pragozd v velikosti nogometnega igrišca. Dviga se morska gladina, oceani se ogrevajo, umirajo koralni grebeni, izjemno hitro izumirajo živalske in rastlinske vrste, pojavljajo se nove zdravstvene grožnje. Izrazita krivca za tako ogromne spremembe sta promet in živinoreja. V Sloveniji se srecujemo z vedno daljšimi poletnimi vrocinskimi valovi, s sušo, nato z nalivi, ko dež ne pronica v presušeno prst, snega je vedno manj, napovedujejo pa vedno vec zimskih poplav, dvi­ganje gladine morja ter poplavljanje predvsem Pirana in solin. Vsak od nas vpliva na globalne spremembe. Izogibajmo se letalskemu prevozu, uporabi avtomobila, izberimo javni pre­poglobljeno. Spomini v prvem delu se prevesijo v drugi, bolj teoreticni del v o tem, kako je avtorica zdravila travme, pri­dobljene med vojno. Opiše jih skozi primere, ki jih je obrav­navala. Dr. Eger pravi, da imamo vedno, res vedno možnost izbrati in se odlociti, komu in cemu bomo posvecali pozor­nost. Vedno lahko izberemo svobodo! Izjemna knjiga, žal s pomanjkljivo lekturo. (Pripravila: Tatjana Mavric) 
CANDICE CARTY-WILLIAMS: QUEENIE 
Ceprav založniki roman opisujejo kot zabavnega, je Queenie zgodba o izgubah, tesnobi in iskanju. V življenje mlade žen­ske vstopimo, ko se razide s fantom in zacne toniti v temo. Ob pomanjkanju (samo)potrditve pozornost išce v grobi spolno­sti. A za bele moške je cokoladka, spolni objekt z oblinami, ki bo zadovoljil njihove potrebe. Ko zaradi lažnih obtožb ostane še brez zaposlitve, se je prisiljena preseliti k starim staršem. Tam se njena duševna stiska še stopnjuje in kljub nasproto­vanju domacih si poišce pomoc. S pomocjo terapevtke ugoto-vi, da njene težave izvirajo predvsem iz otroštva, ko sta bili z mamo deležni razlicnih oblik hudega nasilja. Za razliko od mame, ki si ni nikoli opomogla, pa Queenie vseeno še upa, da njeno življenje šteje. (Pripravila: Mira Vidic) 

voz, pešacenje, kolesarjenje, delimo si prevoze, izposojajmo si avto. Izbirajmo hrano, ki je pridelana v lokalnem okolju, eko­loška, cim bolj rastlinskega izvora, da ne škoduje podnebju, okolju, ampak krepi zdravje. Po podatkih NIJZ pojemo prevec mesa, kar lahko preverimo tudi v prehranski piramidi, zato zavestno zmanjšujmo kolicino hrane živalskega izvora. Po-membno je, kako se ogrevamo in kako porabljamo elektricno energijo, varcujmo z energijo, zracimo hitro, uporabljajmo ob-novljive vire. Izognimo se potrošništvu, saj smo med pandemi­jo videli, da se lahko. Kupimo, kar res potrebujemo, menjajmo oblacila, obišcimo Knjižnico reci v Savskem naselju, izogibaj-mo se embalaži. Stremimo k temu, da pridelamo cim manj odpadkov. Verjemimo, da je moc posameznika velika. Bodimo podnebni zagovorniki in zmanjšujmo svoj ogljicni odtis, da bodo naši otroci in vnuki lahko živeli dostojno življenje. Posnetek predavanja je dostopen na spletu. 
IZOBRAŽEVANJE| 17 

Deseta Tržnica znanj 
Kar 23 organizacij in posameznikov je sodelovalo vseh deset let. 
MAJA BERTONCELJ 

V sredo, 15. septembra, je bila Tržnica Medvode v znamenju desete Tržnice znanj – Parade ucenja v Medvodah, ki je pote­kala v okviru Tedna vseživljenjskega ucenja 2021. Pripravili so dogajanje na stojnicah in na odru. "Letošnja Tržnica znanj je jubilejna, deseta. Njen obseg je ma-lenkost manjši. KD Sejalec umetnosti smo letos sofinancirani samo s strani lokalne skupnosti, torej od Obcine Medvode. Volja do ucenja in povezovanja vseh, ki delijo svoje znanje, je kljub temu ostala. Prisotnih nas je preko trideset: raznih društev, šol, podjetnikov in posameznikov," je pojasnila Agata Trojar iz KD Sejalec umetnosti in koordinator Tedna vseži­vljenjskega ucenja 2021 v krajih ob Sori in Savi. Na stojnicah so se predstavljali podjetniki, posamezniki, šole, knjižnica ... Bilo jih je nekaj manj kot obicajno, razlog je verjetno tudi covid-19 in ukrepi. Potekal je tudi spremljevalni program. Otroci so si lahko ogledali predstavo Kužek in pticek se igrata v izvedbi Društva glasba – drama, vecerno dogajanje pa sta popestrila koncerta glasbene skupine Tantadruj (duo Boštjan Soklic in Aleš Hadalin) in dueta Accordon (Jaka Strajnar in Jernej Jemc). Tržnico znanj je uradno odprl Ivo Rep, podžupan Obcine Medvode. Ob desetletnici so tudi podelili priznanja, in sicer kar 23 or-ganizacijam in posameznikom, ki sodelujejo že vseh deset let. "To je cudovita ideja, da ostanemo povezani, da širimo znanja in da omogocamo tudi prebivalcem med Soro in Savo, da najdejo sebi primerno usposabljanje, izobraževanje tudi v lokalnem okolju. V Medvodah ni ljudske univerze. Odrasli se vecinoma usposabljajo in izobražujejo v drugih krajih. Dru-štva, podjetja, posamezniki pa ponujajo kar precej možnosti za dodatno usposabljanja tudi tukaj. V zadnjih desetih letih smo s tem dogodkom prispevali k temu, da ljudje vedo, da je vseživljenjsko ucenje ena izmed prvih postavk dobrega in zdravega življenja. Telovadba z možgani je ravno tako po­membna kot druge vaje," še pravi Trojarjeva. 


Med tistimi, ki so prejeli priznanje za desetletno sodelo­vanje, je tudi Osnovna šola Medvode. "V desetih letih smo obiskovalcem ponudili že kar veliko, kar je odraz pestrega dogajanja na šoli. Pripravili smo dramske igrice, lutkovne predstave, zadnja leta pa predstavljamo tudi kvize, ekspe­rimente ... Obiskovalcem se zdi vse to zanimivo, ucenci pa tudi komaj cakajo, da jim lahko pokažejo, delijo svoja zna-

nja. Takšni dogodki so nekaj pozitivnega, je prav, da tudi šole svojo dejavnost predstavimo navzven, saj živimo s krajem," je povedala Damjana Šubic, ravnateljica OŠ Medvode. Kaj so ucenci pripravili za letošnjo Tržnico znanj, pa je predstavila Andreja Ceru, uciteljica francošcine in koordinatorica Te-dna vseživljenjskega ucenja na OŠ Medvode. "Z OŠ Medvode danes sodeluje 15 otrok, med njimi tudi nadarjeni ucenci. Pripravili smo razlicne stvari. Ena izmed teh je predstavitev projekta Erasmus+, kjer smo tri leta skupaj s partnerskimi državami spoznavali kulturo, navade, obicaje. Projekt se za­kljucuje in to je priložnost, da tudi širši javnosti pokažemo, kako je potekal. Predstavljamo projekt Otroške medvoške kuhalnice. Kar nekaj pozornosti pa dajemo starim otroškim igram, na katere smo že kar pozabili. Na to temo smo pri­pravili delavnico. Imamo pa tudi delavnici z opticnimi pre­varami, na katerih lahko sodelujejo mlajši otroci, starejši pa jim pojasnijo, kaj se zgodi v naših možganih. Poleg tega smo pripravili še kviz o poznavanju Slovenije. Poleg ucencev sta prisotni še Ajda Stupar in Vlasta Sevcnikar." Za vse, ki ste letos Tržnico znanj zamudili, bo nova priložnost prihodnje leto. 
18|POGOVOR 

Njegovo življenje je preplet slikarstva in glasbe 
Andrej Militarov je konec lanskega leta dopolnil osemdeset let. Rojen Pirnican je bil nekdaj ucitelj, nato je bil zaposlen v policiji, ves cas pa je bilo njegovo življenje prepleteno z glasbo in slikarstvom. V domacem kraju se je predstavil z razstavo 
portretov z naslovom Rad sem jih poslušal. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA 
Andrej Militarov iz Zgornjih Pirnic je 
bil rojen 31. decembra 1940. Zadnji dan 
minulega leta je tako docakal okrogli jubilej – osemdeset let. Ob tem je nacr­toval razstavo, ki pa je zaradi epidemije 
covida-19 morala pocakati na letošnje 
leto. Odprli so jo 16. septembra v Domu 
krajanov Pirnice. V likovni sekciji KUD Pirnice, katere ustanovitelj in mentor 
je, so ob tem pripravili likovno-glasbe­ni dogodek, na katerem je sodeloval or-kester Ljubljanske korenine, s katerim 
prijateljuje že vrsto let.

 Razstavo ob osemdesetletnici ste po­imenovali Rad sem jih poslušal. Gre za portrete glasbenikov. Koliko jih je? Razstava je zasnovana na rekonstrukciji fotografij znanih svetovnih glasbenikov. Portrete sem narisal v nekaj mesecih. Ni bilo lahko delo. Zahtevalo je precej casa in volje, predvsem pa motivacije. Želel sem preskusiti, ce sem to zmožen na­rediti. Na razstavi je 33 portretov, sama velika imena svetovne glasbe, predstav­niki razlicnih zvrsti. To so domaci: Jakob Aljaž, Slavko Avsenik, Jože Privšek, Bojan Adamic, Saška Lendero, Jure Robežnik, Alberto Gregoric, Ivo Robic, Ladko Koro­šec in tuji: Vice Vukov, Severina, Oliver Dragojevic, Stjepan Jimmy Stanic, An­dre Rieu, Ela Fitzgerald, Franck Sinatra, Dean Martin, Joselito, Whitney Houston, Elvis Presley, Semino Rossi, Tom Jones, Engelbert Humperdinck, Helene Fischer, Doris Day, Mario Lanza, Nat King Cole, Maria Callas, Luciano Pavarotti, Placido Domingo, Jose Carerras, Andrea Bocelli 

in Luis Armstrong. Razstavljen je tudi en 
moj avtoportret že starejšega datuma. Je iz leta 1980. Star je torej že 41 let. Nare­dil sem kar nekaj avtoportretov. Odpiraš 
mape in se marsikaj najde. 

Kako to, da ste izbrali to temo, in kako ste naredili izbor? Zapušcati me je zacel sluh, ni mi bilo lahko. Stika z glasbo kljub temu nisem želel izgubiti. Prijateljujem z Dixieland orkestrom Ljubljanske korenine in smo se dogovorili, da bi ob moji osemdese­tletnici oni imeli koncert, jaz bi pa po­skušal narediti nekaj portretov znanih glasbenikov. Decembra prireditve ni bilo mogoce izpeljati, tokrat pa se je le izšlo. Na razstavi je najvec portretov starejših glasbenikov, ki sem jih poslu­šal in poznal že v mladosti. To so bili popevkarji in vrhunski operni pevci. To mi je bilo vedno všec. Pravim, da te mo-derne glasbe ne razumem najbolje. 


Kateri portret je bil prvi? To je bil naš obcinski zavetnik Jakob Aljaž. Potem je šlo pocasi naprej. Po-svetoval sem se tudi s profesionalnimi glasbeniki. Na osnovi tega sem se odlo-cil. Vsi portreti bodo zagotovo še šli na stojalo. To ni nikoli dokoncano delo, nikoli nisi povsem zadovoljen. Zagotovo bom še kaj dodal, odvzel. Vmesnega ob-dobja ni bilo veliko. Ce jih bom gledal še nekaj let, jih bom še kar precej popravil. 

Kakšni so odzivi na razstavo? Zelo pozitivni. Veliko ljudi me je že kli­calo, bilo tudi zacudenih, da pri teh le­tih lahko še tako dobro delam. Marsika­teri likovni kritik namrec pravi, da po petdesetem, šestdesetem letu delovna vnema pri slikarstvu zacne padati. Pri meni to zagotovo ne. Seveda mi pohva­le godijo. Veliko mi pomeni tudi zapis prof. dr. Mirka Juterška, ki je za prilo­žnost ene izmed mojih slikarskih raz­stav napisal, da so moja slikarska dela eden izmed mnogih delovnih obracu­nov, da sem glede na priložnost od dela do dela resnejši od prejšnjih, nekoliko slovesnejši, da je to spodbuda, razmi­šljanje in usmeritev za naprej. 

Za vami je že veliko razstav. Samostojno razstavljam od leta 1980 v razlicnih krajih po Sloveniji in dru­gje. Imel sem že vec kot sto samostoj­nih razstav, veliko pa tudi skupinskih. Moje slike so celo v Avstraliji, Ameriki, Kanadi in seveda v številnih evropskih državah. Najvec pa jih imam seveda doma. Slik je v hiši zagotovo nekaj sto. Ilustriral sem tudi glasbena dela Slavka Avsenika starejšega. 

Kakšno je bilo vajino sodelovanje? Pred vec kot tridesetimi leti me je pokli-cal in mi rekel, da me potrebuje. Bil sem kar zacuden. Pojasnil mi je, da pipravlja veliko lovsko razstavo v galeriji Avsenik in da bi potreboval slike zanjo. Lovski razstavi sta potem sledila še koledar s slikami na temo Avsenikove glasbe in serijo 43 panjskih koncnic, naslikanih na platno. Ko so bile koncane, sem mu 
rekel, da bom nadaljeval slikanje na temo Avsenikov in da bova na stara leta naredila razstavo. Jaz sem slike nare­
dil, on pa je na žalost preminil. Delal 
sem naprej. Obljubil sem mu razstavo in konec novembra 2017 je bilo njeno odprtje. Razstavljenih je bilo 86 slik, to-liko, kolikor je bil star. Sedaj jih imam 
150. Žal mi je, da jih ni nikoli videl. 

Kaj je na podrocju slikarstva znacil-no za vas? Kot je bilo zapisano na vabilu na razsta­vo, so zame znacilni portreti, domaca krajina, ilustracije in motivi iz živalske­ga sveta. V slikah sem neposreden. Por­tret, krajina in živalski svet mi pome­nijo izziv in hkrati snov, v kateri lahko uresnicujem svoje videnje, pri tem pa s svojimi slikami dokazujem globoko predanost in zelo plodno ustvarjalnost. Pri srcu so mi tudi ilustracije raznih le­gend, povesti, pravljic in glasbenih del. Predvsem slednja rad ilustriram, kar pa ni nakljucje, saj sem se prakticno vse življenje ljubiteljsko ukvarjal z glasbo. Moj slikarski arhiv, ki sem ga ustvaril v osemdesetih letih življenja in dela, zaje-ma tudi številne portrete. Moja dela so nekomercialnega znacaja. Nikoli nisem rekel, da bi nekaj naslikal, da bi prodal. A ni škoda, da bi te portrete prodal? 

Kje ste pridobili vse to slikarsko znanje? Mislim, da nekaj clovek že s seboj prine­se na svet. To sem trdno preprican. Bil sem ucitelj in takoj videl, kateri otrok je nadarjen. Vaja dela mojstra, mojster potrebuje vajo in to je to. Na uciteljišcu, ki je bilo takrat pet let, smo tri leta imeli obvezna predmeta likovna in glasbena 


vzgoja. Na glasbo mi ni bilo treba hodi-ti, ker sem obiskoval glasbeno šolo, pri likovnem pa sem bil in zagotovo tudi nekaj odnesel od tega. 

Je bilo prej risanje in slikanje ali glasba? To je šlo nekako vzporedno. Pri desetih letih sem zacel hoditi v glasbeno šolo, rišem in slikam pa tudi že od šolskih dni. To ni bil moj poklic in edina skrb, vendar mi pomeni zelo veliko. Po upo­kojitvi sem se tako z glasbo kot s slika­njem zacel ukvarjati še bolj aktivno – zelo aktivno. V glasbeni skupini Strune sem igral ritem kitaro. 

Kje ste bili zaposleni? Po izobrazbi sem ucitelj in pravnik. Deset let sem ucil v Medvodah v šoli v Preski. Bil sem telovadec v Partizanu Medvode, kjer sem vodil tudi mladinsko vrsto. To je 
POGOVOR | 19 
sedaj že pokojni ravnatelj OŠ Preska ve­del in me povabil. Takoj ko sem prišel od 
vojakov, sem zacel uciti. Nato sem ucil v petem razredu slovenšcino, naravoslovje, 
risanje, v šestem in sedmem srbohrva-
šcino, v osmem pa temelje socialisticne 
morale. Po desetih letih sem šel na polici­jo, saj sem imel tudi vojaško šolo. Takšne profile – pedagoga in vojaka – so potrebo­vali. Nato sem nadaljeval v specialno-za-šcitni enoti, kjer sem bil dvajset let. Sem 
tudi nosilec srebrnega znaka osamosvoji­
tve Slovenije od Združenja Sever. 

Vaše življenje je bilo torej zelo ak­tivno? Marsikaj sem pocel. Je bila gasilska pa-rada, sem se oblekel v narodno nošo, na konja in sem šel. Živahen sem bil. 

Kako danes preživljate dneve? Vsak dan slikam. Hodim v naravo. Sem lovec – sedaj bolj s fotoaparatom v ro­kah. V naravi zelo pogosto opazujem ži­vali. Vidiš soncni zahod, silhueto živali, poslušaš divjega petelina ... To te pote­gne. Za sprostitev najraje slikam prav živali. Lahko bi rekel, da mi to najbolj leži. Slikam pa tudi po željah, po naro-cilu. Ogromno jih želi imeti naslikanega svojega psa, konja, staro hišo ... In gredo dnevi hitro mimo. Dolgcas mi res ni. Ce se ne bi ukvarjal s slikarstvom, ne vem, kako bi preživel epidemijo, kako bi bilo zadnji dve leti. Tako sem pa slikal in je šlo. Nikoli si nisem mislil, da bom doca­kal osemdeset let. Od sedemdesetega leta naprej živim bolj zmerno. Najbolj mi je hudo za sluh. S tem živim, s slikanjem se pa zamotim. To je motivacija za naprej. Tocno že vem, kaj bom jutri pocel. Slikal bom ruševca, veliko kuro iz družine polj­skih kur, in sicer za nekega lovca. 


20|KULTURA

Razstava Miza in koncert keltske glasbe 
Zanimiva razstava bo v Galeriji na prostem v Medvodah na ogled do aprila 2023. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA 
V Medvodah so se že peto leto pridružili praznovanju Tedna kulturne dedišcine in Dnevov evropske kulturne dedišcine, ki potekajo od 25. septembra do 9. oktobra. Na prvi oktobrski dan so v Galeriji na prostem v centru Medvod odprli razstavo z naslovom Miza, sledil pa ji je koncert keltske glasbe s sku­pino Noreia. "Letos smo dvoletno raziskovalno tematiko, ki nosi slogan Le-gende med vodami in je rdeca nit programov kulturno-ume­tnostne vzgoje v letih 2021–2023, tesno povezali s kulturno de­dišcino, sodobno umetnostjo in inovativnimi pristopi; s tem pa poskušamo poudariti pomen ohranjanja lokalne dedišcine ter premišljenega pristopa k nastajanju novih elementov, ki bodo mogoce nekoc prepoznani kot dedišcina. Razstava Miza povezuje lokalne domace prehranske izdelke z ambientom kulturne dedišcine v Žlebeh prek sodobnih pristopov interpre­tacije s strani avtorjev fotografij, skupaj s koncertom keltske glasbe pa se v vsebini poskuša dotakniti duha legend, ki so nastale stoletja pred našim rojstvom," je povedala Sabina Spa-njol, koordinatorica in organizatorka kulturnega programa iz Javnega zavoda Sotocje. Razstava ponuja nov pogled na lokal­ne izdelke, umešcene v tradicionalno lokalno okolje skozi oci umetnikov projekta MI:ZA in ustvarjalcev skupnostne razstave Hiša na hribu. Odpira razmišljanja o tem, kako pomembna sta ljudsko izrocilo in domaca, lokalno pridelana hrana, obenem pa nas opomni, da so tovrstni izdelki prava zakladnica zdravja in kulture, ki se je preveckrat ne zavedamo. Na odprtju razsta­ve je zbrane nagovoril tudi Ladislav Vidmar iz TD Žlebe - Mar-jeta, ki je poleg Javnega zavoda Sotocje, Zavoda CCC in lokalnih ponudnikov sodelovalo pri njeni pripravi. Razstava bo v Med-vodah na ogled do aprila 2023. 

 Jesenska akcija Osvežite dom z Gorenjskim glasom 
14 dni brezplacnega casopisa 
Gorenjski glas je izredno priljubljen casopis, ki izhaja vsak torek in petek. Narocniki komaj cakajo, da ga dobijo v nabiralnik in izvedo, kaj je novega v njihovem domacem kraju in v naši regiji. Teh novic ni mogoce najti nikjer drugje! 
Akcija 14 dni brezplacnega casopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Želimo si, da bi se bralci na lastne oci prepricali, da je Gorenjski glas odlicen casopis, in postali njegovi narocniki. Poleg brezplacne dostave narocnina prinaša tudi številne popuste in darilo. Ce želite Gorenjski glas bolje spoznati, se lahko odlocite za dvotedensko brezplacno prejemanje casopisa brez vseh obveznosti. Pišite na narocnine@g-glas.si ali poklicite na tel. št. 051 682 217 in pustite podatke za dostavo. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam casopisa ne bomo vec pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in vam predstavili prednosti za narocnike. 
Pridružite se naši veliki družini narocnikov, ne bo vam žal! 
V akciji ne morejo sodelovati obstojeci narocniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot narocnik. 
Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji. 




Uradne objave Obcine Medvode 
številka 6, 8. oktobra 2021 


VSEBINA 

1.JAVNI RAZPISZA DODELITEV NEPROFITNIHSTANOVANJV NAJEM 
Obcina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvo­de na podlagi 87. clena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 90/09 – odl. US, 56/11 – odl. US, 87/11, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS–A, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 189/20 – ZFRO, 90/21 in 153/21), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno precišceno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 – ZZUSUDJZ, 61/20 – ZZUSUDJZ-A, 175/20 – ZIUOPDVE in 203/20 – ZIUPOPDVE), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 
– uradno precišceno besedilo, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS­-A, 40/11 – ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 – DZ, 29/17, 52/16 – ZPPreb-1, 21/18 – ZNOrg, 54/17, 31/18 – ZOA-A, 46/19, 28/19 in 189/20 – ZFRO), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE, 11/09, 81/11, 47/14 in 153/21), Pravilnika o merilih za ugotavlja­nje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni listRS, št. 127/04, 69/05 in 75/05 – popr.), Uredbe o metodologiji za obliko­vanje neprofitne najemnine in dolocitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21) in 10. clena Statuta Obcine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno precišceno besedilo, 55/14 – popr., 17/18 in 97/20) objavlja 
JAVNI RAZPIS 

ZA DODELITEV NEPROFITNIHSTANOVANJV NAJEM 
1. PREDMET RAZPISA 
1.1 Predmet razpisa 

Obcina Medvode (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo ne­profitnih stanovanj v najem, ki bodo upravicencem predvidoma oddana in vseljiva v letih 2022, 2023 in 2024. Na dan objave jav­nega razpisa obcina razpolaga z dvema prostima stanovanjema, in sicer z: 
– dvosobnim stanovanjem vvelikosti 59,79 m2, na naslovu Ško­fjeloška cesta 29, Medvode, in 
–garsonjero v velikosti 19,20 m2, na naslovu Ulica k studencu 4, Medvode. 
Oblikovana bo ena prednostna lista za stanovanja, ki so predvide­na za oddajo v najem upravicencem, ki glede na socialne razmere, dolocene v 9. clenu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stano­vanj v najem (v nadaljevanju: pravilnik), niso zavezanci za placilo lastne udeležbe in varšcine. 
1.2 Neprofitna najemnina 

Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo dolocena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemni­ne in dolocitvi višine subvencij najemnin (v nadaljevanju: uredba) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljalv casu oddaje stanovanja v najem. 
Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo subvencijo do najemnine v skladu zZakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 3/13 – ZŠolPre-1, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 69/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 – ZSVarPre-E, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 64/18, 77/18, 46/19, 47/19, 49/20 – ZIUZEOP, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUO­PDVE, 189/20 – ZFRO, 90/21 – SZ-1E) oziroma predpisom, veljav­nim v casu najema stanovanja. 
Za dvosobno stanovanje velikosti 59,79 m2, tockovano s 335,3 tocke ter upoštevajoc trenutno vrednost tocke, ki znaša 2,92 EUR, znaša mesecna neprofitna najemnina, izracunana na podlagi uredbe, 228,30 EUR. Mesecna neprofitna najemnina za garsonje­ro vvelikosti 19,20 m2, tockovano z 220 tockami, pa znaša 50,84 EUR. 
Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju po­gojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Ce najemnik ni vec upravicen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, dolocenimi s pravilnikom. 
1.3 Površinski normativi 
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem bodo upoštevani spo­daj zapisani površinski normativi oziroma površinski normativi ve­ljavni v casu dodelitve stanovanja: 
Velikost gospodinjstva  Površinski normativ neprofitnega stanovanja brez placila lastne udeležbe in varšcine  
1-clansko  od 20 m2 do 30 m2  
2-clansko  od 30 m2 do 45 m2  
3-clansko  od 45 m2 do 55 m2  
4-clansko  od 55 m2 do 65 m2  
5-clansko  od 65 m2 do 75 m2  
6-clansko  od 75 m2 do 85 m2  

Za vsakega nadaljnjega clana gospodinjstva se stanovanjske povr­šine spodnjega in gornjega razreda povecajo za 6 m2. 
Najemodajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, ce se upravicenec s tem strinja ali ce to želi. Najemodajalec lahko odda v najem tudi vecje stanovanje, ce se upravicenec s tem strinja ali ce to želi, pri cemer se razlika v m2 od pripadajocega normativa lahko obracuna kot prosto oblikovana najemnina. 
2. RAZPISNI POGOJI 
2.1 Splošni pogoji 

Upravicenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so drža­vljani Republike Slovenije in, ob upoštevanju vzajemnosti, drža­vljani ostalih clanic Evropske unije. 
Ne glede na navedeno so do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravicene tudi osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno precišceno besedilo, 95/21), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekda­nje SFRJ vRepubliki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 – uradno preci-šceno besedilo) ali Zakonu o zacasnem zatocišcu (Uradni list RS, št. 20/97, 94/00 – odl. US, 67/02, 2/04 – ZPNNVSM, 65/05 – ZZZRO). 
Vvseh primerih velja, da morajo imeti prosilci prijavljeno stalno prebivališce na obmocju obcine Medvode na dan objave tega jav­nega razpisa. 
Upravicenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: 
– 
žrtve nasilja v družini z zacasnim bivanjem v materinskih do-movih in zatocišcih – varnih hišah, zavetišcih, centrih za po­moc žrtvam kaznivih dejanj, ki imajo v Obcini Medvode zaca­sno bivališce in ne kandidirajo na razpisu skupaj z osebo, ki nasilje izvaja; 

– 
invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozicka ali trajno pomoc druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebiva­lišca, ce imajo na obmocju obcine Medvode vecje možnosti za zaposlitev ali jim je zagotovljena pomoc druge osebe in zdra­vstvene oskrbe; 

– 
najemniki v stanovanjih, ki so jim bila odvzeta po predpisih 


o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ce izpolnjujejo splošne pogoje za upravicenost do dodelitve ne­profitnega stanovanja po tem pravilniku. 
Za vse prosilce velja, da morajo izpolnjevati tudi ostale pogoje, ki so vezani na premoženjsko stanje prosilca in ostalih clanov gospo­dinjstva. 
2.2 Dohodkovni kriterij 

Prosilci so upraviceni do dodelitve neprofitnega stanovanja brez placila lastne udeležbe in varšcine vnajem, ce dohodki njihovih gospodinjstevvpreteklem koledarskem letu (od 1. 1. 2020 do 31. 
12. 2020) ne presegajo zgornje meje, v spodnji tabeli dolocenih odstotkov od povprecne neto place v državi, ki je v letu 2020 zna­šala 1.208,65 EUR. 
Velikost gospodinjstva  Dohodek ne sme  presegati naslednjih % od povprecne neto place v državi  Meja  neto dohodkov gospodinjstva  
1-clansko  90 %  1.087,79 EUR  
2-clansko  135 %  1.631,68 EUR  
3-clansko  165 %  1.994,27 EUR  
4-clansko  195 %  2.356,87 EUR  
5-clansko  225 %  2.719,46 EUR  
6-clansko  255 %  3.082,06 EUR  

Za vsakega nadaljnjega clana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih tock. 
2.3 Premoženje prosilca 
Vsi upravicenci do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: 
– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni naje­mnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedolocen cas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega sta­novanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za la-stnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedolocen casza neprofitno najemnino; 
–da prosilec ali kdo izmed clanov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; 
– 
da se mesecni dohodki prosilcevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, dolocenih v tocki 2.2 tega razpisa; 

– 
da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stano­vanja v najem, poravnalvse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. 


Kot osnova za dolocitev vrednosti primernega stanovanja se upo­števa stanovanje, tockovano s 320 tockami, pri cemer je vrednost tocke 2,92 EUR, površina stanovanja pa je odvisna od števila dru­žinskih clanov, ki se nameravajo vseliti v oddano stanovanje. 
Glede na število clanov gospodinjstva velikost stanovanja in vre­dnostdrugega premoženja vlasti prosilca ali katere izmed oseb, ki skupaj znjim uporabljajo stanovanje, ne sme presegati naslednjih vrednosti: 
Velikost gospodinjstva  Najvecja površina lastniškega stanovanja  Najvišja vrednostprimernega stanovanja in drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja  
1-clansko  do 10 m2  17.222,86 EUR  
2-clansko  do 15 m2  20.556,80 EUR  
3-clansko  do 22 m2  25.273,65 EUR  
4-clansko  do 27 m2  29.115,90 EUR  
5-clansko  do 32 m2  33.731,84 EUR  
6-clansko  do 35 m2  37.282,56 EUR  

Za vsakega nadaljnjega clana gospodinjstva se površina lastniške­ga stanovanja poveca za 3 m2, vrednost lastniškega stanovanja in drugega premoženja se poveca za 2.130,43 EUR. 
2.4 Dodatni pogoji 

V skladu s 4. clenom pravilnika razpisnik poleg splošnih pogojev doloca še dodaten pogoj stalnosti bivanja na obmocju obcine Medvode, ki ga morajo prosilci, da so upraviceni do tockovanja dobe bivanja izpolnjevati. Glede na dobo bivanja so prosilci upra­viceni do naslednjega števila tock: 
Doba bivanja na obmocju obcine Medvode  Število dodeljenih tock  
nad 5 do 10 let  20 tock  
nad 10 do 15 let  30 tock  
nad 15 do 20 let  40 tock  
nad 20 let  50 tock  

Stalnostbivanja se dokazuje na podlagi potrdila Upravne enote Ljubljana (tudi Krajevni urad Medvode), pri cemer je upoštevano tudi bivanje na obmocju obcine pred ustanovitvijo Obcine Med-vode. Upošteva se bivanje prosilca in zakonca oziroma njegovega partnerja (število tock se doloci na podlagi skupnih let bivanja), pri tem se upošteva število let, dopolnjenih v letu razpisa. 
3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJESTANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 
Stanovanjske in socialno-zdravstvene razmere prosilca bodo ocenje­ne skladno s tockovnim vrednotenjem, ki ga doloca pravilnikz Obraz­cem za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenje­vanje prednostnih kategorij prosilcev, ki so dolocene s tem razpisom. 
3.1 Prednostne kategorije prosilcev 

Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost dru­žine zvecotroki, družine zmanjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim clanom, obcani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemni­ki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom vojnega nasilja ter ose-be, ki za placilo tržne najemnine, na podlagi najemne pogodbe, prispevajo vec kot tretjino neto dohodka družine. 
Prednostne kategorije se tockujejo z naslednjim številom tock: 
Prednostna kategorija prosilca  Število dodeljenih tock  
mlade družine do 35 let  100 tock  
mladi do 30 let  80 tock  
družine z vecjim številom otrok (najmanj 3 otroci)  60 tock  
invalidi in družine z invalidnim clanom  60 tock  
družine z manjšim številom zaposlenih (najmanj 3-clanska družina, kjer je  zaposlen samo eden)  50 tock  
žrtve nasilja v družini  50 tock  
osebe s statusom vojnega nasilja  50 tock  
obcani z daljšo delovno dobo  (najmanj 15 let)  60 tock  
prosilci, ki za placilo tržne najemnine,  na podlagi najemne pogodbe, prispevajo vec kot 1/3 neto dohodka družine  60 tock  

V primeru, da vec prosilcev doseže enako število tock glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, imajo prednost mlade družine, nato sledijo druge kategorije prosilcevpo zgornji lestvici. Vprimeru, da imajo prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenaceno število tock, se v nadaljnjem postopku upošteva prednost tistega prosilca, ki je bil uvršcen na dokoncno prednostno listo javnega raz­pisa razpisnika v letu 2017, oziroma ce prosilca nista kandidirala na zadnjem javnem razpisu, ima prednost prosilecz nižjimi dohodki. 
4. RAZPISNI POSTOPEK 
4.1 Obrazci razpisa 

Prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpisza dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, morajo oddati vlogo na posebnem obrazcu raz­pisnika. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis, bo na voljo od 7. 10. 2021 do vkljucno 8. 11. 2021 v sprejemni pisarni Obcinske uprave Obcine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, v ponedeljek, torek in cetrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00. 
Obrazec vloge in besedilo razpisa lahko prosilci najdejo in natisne­jo tudi s spletne strani razpisnika www.medvode.si. 
4.2 Obvezne priloge 

Prosilci morajo k vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v na­jem obvezno priložiti naslednja dokazila: 
1. 
izpolnjen obrazec Vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem; 

2. 
potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva vobdobju od 

1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 (za dohodke se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine – osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela preko študentskega servisa, invalidnina …; za dohodke se ne štejejo dodatek za pomoc in postrežbo, drugi prejemki za nego in pomoc, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoci za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije, dohodki od obcasnega dela invalidov, ki so vkljuceni v institucionalno varstvo …) oz. kopijo odlocbe o odmeri dohodnine za leto 2020; 

3. 
potrdilo o zaposlitvi (izda delodajalec) oziroma potrdilo o ne­zaposlenosti (izda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje) ter potrdilo o skupni delovni dobi (izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) za prosilca in njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega clana; 

4. 
veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu – najemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; lastniki do-kazilo o lastništvu – zemljiškoknjižni izpisek, prodajna pogodba; 

5. 
dokazilo o placilu upravne takse ali zahteva za oprostitev pla-cila upravne takse. 

Prosilec, ki želi uveljavljati dodatne tocke, mora kvlogi predložiti tudi naslednja dokazila: 

6. 
v primeru placila tržne najemnine, ki predstavlja vec kot 1/3 dohodka gospodinjstva – dokazilo o zadnji placani najemnini; 

7. 
v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvali­teti bivanja – tockovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja (leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije …); 

8. 
v primeru utesnjenosti v stanovanju – navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališce in posamezne prostore uporabljajo; 

9. 
kopijo porocnega lista oziroma obojestransko podpisana in na upravni enoti overjena izjava o obstoju izvenzakonske skupnosti; 


10.kopija izpiska iz rojstne maticne knjige za vsakega otroka; 
11. 
potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 

12. 
zdravniško potrdilo o nosecnosti; 

13. 
odlocbo socialne službe o locenem življenju roditeljev in mla­doletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (npr. rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, ce so razlog oddaje ne­primerne stanovanjske razmere); 

14. 
dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohra­nilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odlocbo 


o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada (neizterlji­vost se dokazuje z izvršilnim predlogom oziroma s sklepom o izvršbi zoper zavezanca za placilo); 
15. 
dokazilo o invalidnosti – odlocba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zava­rovanje Slovenije; 

16. 
potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih clanov boleha za kro-nicno boleznijo zgornjih dihal ali astmo (potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni); 

17. 
odlocba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnole­tne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialisticne pediatricne službe ali odlocba o podaljšanju roditeljske pravice; 


18.strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevla­dnih organizacij (materinski domovi, zatocišca – varne hiše, zavetišca, centri za pomoc žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoc ob nasilju; 
19. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja. 

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od dneva objave tega javnega razpisa. Potrdilo o državljan­stvu, potrdilo o stalnem prebivališcu, potrdilo o številu družinskih clanov oziroma clanov gospodinjstva, odlocbo o odmeri dohodni­ne, kakor tudi dolocena dokazila o premoženjskem stanju in glede poravnanih obveznosti bo razpisnik pridobil sam, neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložena doka­zila in listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vraca. 
4.3 Rok za oddajo vloge 

Prosilci lahko oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo od 
7. 10. 2021 do vkljucno 8. 11. 2021, ki velja za zadnji dan razpisa. Prosilci vloge oddajo vsprejemni pisarni Obcinske uprave Obcine Medvode v casu uradnih ur ali jih pošljejo s priporoceno pošiljko na naslov Obcine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Med-vode, s pripisom »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NE­PROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 2021«. Pri vlogah, ki bodo poslane priporoceno po pošti, se za datum oddaje vloge upošteva datum poštnega žiga. 
4.4 Kontaktne osebe 

Za dodatne informacije o javnem razpisu se lahko obrnete na Tejo Zajec na tel. št. 01 361 95 41 oz. na elektronski naslov teja.zajec@ medvode.si. 
4.5 Upravna taksa 

Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni placati upravno takso v viši­ni22,60 EUR po tarifni številki 1 in 3 Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno precišceno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO). Upravna taksa se placa vgotovini ali z drugim veljavnim placil­nim instrumentom in se o placilu predloži ustrezno potrdilo. Upravna taksa se lahko placa v sprejemni pisarni Obcinske uprave Obcine Medvode v casu uradnih ur ali s placilnim nalogom na pod-racun Obcine Medvode št. 01271-4710309132, referenca: 11-75701­7111002, z navedbo namena placila: »placilo upravne takse«. 
Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah (prejemniki denarne pomoci kot edinega vira preživljanja po predpisih social-nega varstva, prejemniki varstvenega dodatka po predpisih social-nega varstva, prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb, ter osebe, ki niso prejemniki denarne pomoci, dodatka ali nadomesti-la izprejšnjega odstavka, izpolnjujejo pa vsa predpisana merila za prejemke iz prejšnjega odstavka) lahko zahtevajo oprostitev pla-cila takse, ce izpolnjujejo zahtevane kriterije iz 25. clena Zakona 
o upravnih taksah, še pred nastankom taksne obveznosti oziroma pred izdajo placilnega naloga. Status upravicenca dokažejo s prav­nomocno odlocbo Centra za socialno delo ali z drugimi dokazili. 
5. SPLOŠNE DOLOCBE 
Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proucila utemeljenostpra­vocasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih dokazil in listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb pri pristojnih organih, orga­nizacijah in posameznikih. V primeru, da prosilec odda nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo dopolni z manjkajocimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po za­kljucku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v casu oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe se ne upoštevajo. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda na naslovu stalnega ali zacasnega prebivališca. V pri­meru ogleda se ta opravi nenapovedano. 
Udeleženec razpisa je dolžan takoj pisno javiti vsako spremem­bo, ki se zgodi v casu razpisa oziroma veljavnosti prednostne liste (npr. sprememba naslova, sprememba stanovanjskega statusa, sprememba števila oseb v vlogi, umik vloge). 
Po proucitvi in tockovanju vlog bodo prosilci uvršceni na pred­nostno listo glede na število zbranih tock. Udeležencem razpisa bodo vrocene odlocbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na predno­stno listo upravicencev, in sicer v roku šestih (6) mesecev po za­kljucku tega javnega razpisa. Ce se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odlocitvijo, lahko v roku 15 dni poda pritožbo. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloci v roku 60 dni župan Ob­cine Medvode. Odlocitevžupana je dokoncna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljena dokoncna prednostna lista, po kateri se bodo dodeljevala stanovanja v letih 2022, 2023 in 2024. 
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preve­ril, ce udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravicenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravicenost, se lahko postopek obno-vi in se prosilec crta s prednostne liste seznama upravicencev. Z najemniki bo sklenjena pogodba za nedolocen cas in z neprofitno najemnino. Upravicenec, ki neupraviceno zavrne dodeljeno pri­merno stanovanje ali, ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se crta s seznama upravicencev. 
Datum: 29. 9. 2021 Številka zadeve: 352-11/2021-1 Nejc Smole, župan 
V glasilu Sotocje informativno objavljamo le izbrane odloke, pravilnike in sklepe Obcinskega sveta Obcine Medvode. Uradne objave Obcine Medvode so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.medvode.si, kjer najdete tudi podrobnosti javnih razpisov s celotno dokumentacijo. 



KULTURA | 25 

Pester abonmajski program v Pirnicah 
Zacenja se gledališki abonma v OTH Pirnice za odrasle in otroke. 
MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA 
V OTH Pirnice so znova pripravili pester abonmajski program, ki bo obiskovalce navduševal v sezoni 2021/2022. Vsebuje šest predstav, ki bodo predvidoma na ogled vsak dru­gi petek v mesecu. Vse so komedije. Prva bo 8. oktobra z naslo­vom Ne sprehajaj se no vendar cisto gola (KD Velenje). Sledile bodo še Prah v izvedbi KUD Valentin Kokalj Visoko, Pet žensk. com (Gledališce Kontradi, Kanal ob Soci), Kraške intrige (KD Gabrovica pri Komnu), Poštena deklica in Podlaga zakonske srece avtorja Jakoba Alešovca v režiji Petra Militareva in v iz­vedbi domacega KUD Pirnice. Njena premiera je bila za izven 
25. septembra, ponovitev 1. oktobra, v abonmaju pa bo marca. Ce bo možna izvedba, bodo za konec za vse abonente organi­zirali še gledališko karavano na temo naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije z ogledom gledališke predstave. Vse predstave so tudi za izven. Poteka tudi otroški abonma, v katerem je šest lutkovnih in gledaliških predstav, ki bodo odigrane ob sobotnih popoldne­vih vsako drugo soboto v mesecu ob 17. uri. Oktobrska ima naslov Boš lešnik? (KUD Josip Lavtižar Kranjska Gora), v no-vembru bodo oder zavzeli Volk in kozlicki (KUD Jožef Virk, za vse, Jesenice), februarja Vidkova srajcica (Lutkovno gleda-Dob), v decembru Cirkus divjega zahoda (KUD Belansko, Bo-lišce Fru-Fru, Ljubljana), marca pa Rdeca kapica v izvedbi do-hinjska Bistrica), januarja Zgodba o snežaku s srcem (Teater macega KUD Pirnice. 


www.monna-lisa.si 

Pester izbor prej za pletenje in kvackanje, pletilke in kvacke, pribor za šivanje in krpanke, Burda kroji, gobelini, in še vec ... 

KUPON 
za 10% popust v trgovini Lisa v Medvodah, 
Medvoška c. 3, Medvode (Mercator center, 1. nadst.) 
Popust velja ob predložitvi tega kupona na celoten nakup, velja za enkratni nakup do 1. 11. 2021. 

Zakljucni dogodek je prvic potekal na prireditveni plošcadi Tržnice Medvode. / Foto: arhiv Knjižnice Medvode 
Skoraj sto poletavcev in najpoletavcev 
Na zakljucnem dogodku projekta Poletavci – poletni bralci je navdušila ulicna gledališka skupina Teater Cizamo. 
MAJA BERTONCELJ 

V Knjižnici Medvode so zakljucili projekt Poletavci – poletni bralci. Dan za poletavce in najpoletavce je bil 25. september. Zakljucni dogodek je letos prvic potekal na prireditveni plo-šcadi Tržnice Medvode. 

Glavna atrakcija je bila ulicna gledališka skupina Teater Ciza-mo, ki je navzoce nasmejala s predstavo Skoraj najboljši Cir-kus. "Beni in Zupi, dva klovna, sta prepricana, da nastopata z najboljšo cirkuško predstavo na svetu. Seveda se jima nacrti, v najvecje veselje gledalcev, podrejo že takoj na zacetku. Pa kaj potem. Morda to res ni najboljša predstava, vendar ob pomo-ci otrok postane skoraj najboljši cirkus na svetu! Humorna, barvita, klovnsko in cirkuško obarvana predstava, s stalnim sodelovanjem otrok!" je opisala Mirjam Slanovec, vodja pro-jekta Poletavci – poletni bralci v Knjižnici Medvode. Po odigra­ni predstavi je sledilo žrebanje nagrad. Glavno nagrado – ele­ktricni pikado, ki ga je podaril Hervis, je prejel Arne Verbovšek. Glavni nagradi za najpoletavce, vstopnice za Prirodoslovni muzej Slovenije, pa sta prejela najpoletavca Larisa Kalan in Anej Peternel. Po koncanem žrebanju je sledila podelitev pri­znanj, majic in knjižnih nagrad. "Projekt Poletavci – poletni bralci je poletna bralna znacka za mlade bralce, stare od 7 do 12 let. V projektu sodelujejo tako, da v casu poletnih pocitnic 30 dni vsak dan pol ure berejo karkoli: knjige, stripe, revije, recepte ..., jeseni pa v knjižnici oddajo zgibanko s svojimi podatki in izpolnjenim seznamom bralnih dni. Pogoj za sodelovanje je clanstvo v Knjižnici Medvode, ki je za mlade do 18. leta brezplacno. Tisti med 13. in 16. letom se lahko pridružijo najpoletavcem – ti morajo med poletnimi po-citnicami prebrati vsaj tri knjige ter njihove naslove in avtorje skupaj s svojimi podatki oddati v spletnem obrazcu. Pogoj za sodelovanje je prav tako clanstvo v Knjižnici Medvode. Nosil­ka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Medvode pa se mu pridružuje kot soizvajalka," je še povedala Mirjam Slanovec. V letu 2021 je bilo poletavcev 87, najpoletavcev pa 11. V Knji­žnici Medvode vsem cestitajo, hkrati se zahvaljujejo tudi do-natorjem, ki so prispevali lepe nagrade. "Otroke in mladino vabimo, da se nam tudi v poletju 2022 znova pridružijo, še posebej pa vabimo tiste, ki še niso brali z nami. Tako bodo ugotovili, kako zabavno je branje, kadar je izbira povsem pro-sta …" je še zakljucila Slanovceva. 

DOMACI KRAJI | 27 

Najboljši grajski lonec iz Hraš 
Kuhali so s sestavinami, ki so jim imeli pri roki srednjeveški kuharji. 
PETER KOŠENINA 

Na Starem gradu nad Smlednikom je 11. septembra potekalo tekmovanje Grajski lonec, na katerem so se v kuhanju letos pomerile tri ekipe. Naslov najboljših kuharjev grajskega lon-
ca je že tretjic osvojila ekipa Turisticnega društva Hraše. 
Grajski lonec je jed, kakršno bi v Smledniku lahko kuhali 
v srednjem veku. Pred zacetkom vse ekipe prejmejo enako kolicino sestavin in iz njih skuhajo golažu podobno jed, za gostenje katere ne uporabljajo krompirja ali pšenicne moke, le cebulo in ajdovo kašo. Preostale sestavine so še cesen in korenje, zelena in peteršilj, mast in zacimbe ter seveda meso. Divjacino iz preteklih let sta letos nadomestili ovcetina in govedina. Sodelovale so ekipe TD Dragocajna, TD Smlednik in TD Hraše. Na tekmovanju so vse že dolgo zraven, zato so 
kuhanje grajskega lonca osvojile do mere, da se strokovna 
komisija vsako leto težje odloci, kdo je najboljši. "Letos smo ocenjevali samo koncni okus in videz jedi. Ker je imel vsak lo-nec dolocene pomanjkljivosti, se nismo mogli odlociti, kateri bi zmagal. Ker v pravilih ni bilo dolocene grobe in fine obde-lave sestavin, so nekateri tekmovalci s seboj prinesli strojcke za rezanje, vendar jim zaradi tega tock nismo mogli odbijati. 
Ena od ekip je za kuhanje porabila manj vode, da je bila jed gostejša, je je pa bilo zato manj – namesto za trideset le za 22 
Medvode na sejmu v Celju 
V Celju je od 15. do 19. septembra potekal Mednarodni obrtni se­jem (MOS), na katerem je svoj prostor imela tudi Turisticna zveza Slovenije. Na predstavitev so bila povabljena turisticna društva in zveze, ki so njeni clani. Vabilu se je odzvala tudi Turisticna zveza Medvode, ki je priložnostza predstavitev dobila po odpovedi ne­katerih drugih društev. "Ob pomoci Javnega zavoda Sotocje smo s tremi prostovoljci na štirih stojnicah pripravili promocijo naše ob­cine in predstavili vso turisticno ponudbo, ki je na razpolago. Na sejmu smo bili na dan odprtja. Namenjen je sicer bolj kot ne obr­tnikom in vsem drugim, ki gradijo ali obnavljajo svoje hiše, manj pa je zanimivza predstavitev skritih kotickovSlovenije, kar smo z ostalimi prisotnimi turisticnimi društvi iz celotne Slovenije želeli doseci. Tudi obisk sejma ni bil pretirano velik. Ne glede na vse nam je uspelo predstaviti Medvode zvso turisticno ponudbo. Na moje veliko presenecenje je kar veliko število vprašanih pravilno odgo­vorilo na vprašanje, kje so Medvode," je pojasnila Vanja Locniškar, predsednica Turisticne zveze Medvode. M. B. 


oseb. Ker zmagovalca nismo mogli dolociti, smo se odlocili, naj ga izbere glas ljudstva," je o izboru letošnjega zmagovalca dejal clan komisije Janez Kosec in dodal, da bi v prihodnje 
lahko spremenili pravila kuhanja. 
Ljudi, ki so na Stari grad prišli poskusit grajski lonec, je bilo 
precej, njihovi glasovi pa so za najboljšega izbrali tistega, ki so 
ga skuhali clani TD Hraše. Ce kdo, potem imajo Hrašani grajski lonec v malem prstu, saj so bili najboljši že v letih 2018 in 2019. 

27 
27 
Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskocimo na pomoc in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev. 
POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si 
www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si 
28|DOMACI KRAJI 

Prvic Po poteh suhih hrušk 
Namen pohoda je bil predstaviti naravno in kulturno dedišcino. 
PETER KOŠENINA 

Turisticno društvo Katarina je 25. septembra pripravilo prvi pohod Po poteh suhih hrušk. Pohodnike so pospremili na krožno pot s Topola do vasi Belo in nazaj. Ob poti so si ogleda­li naravne znamenitosti, na domaciji Pr' Lenart pa pomagali pri pripravi jabolk za sušenje. Avstro-ogrska cesarica Marija Terezija je v osemnajstem stole-tju tudi na Kranjskem zaukazala sajenje hrušk. V Polhograjcih so jih posadili vec kot trideset vrst, posebej dobro pa so uspe-vale v s soncem obsijani vasici Belo. Ker vcasih suho sadje ni bilo priboljšek, kot je danes, ampak pomemben del prehrane, so imele domacije ob hišah sušilnice ali "pajštle", v katerih so sušili sadje in meso. Sušilnice so bile hiške z enim prostorom, pod katerim je bilo kurišce, v katerem je v casu sušenja gorelo dan in noc. Narezano sadje so naložili na lese z mrežastim dnom, skozi katerega je prišla toplota in ga posušila. 
LEPI RAZGLEDI IN KORISTNO DELO 

Ucno pot Po poti suhih hrušk in naravnih pojavov so pred dvema desetletjema zasnovali na Podružnicni osnovni šoli Topol, v TD Katarina pa so jo za prvi pohod skrajšali in dodali aktivno sodelovanje na Belem. Prvi pohod je vodil izkušeni planinec, domacin Dominik Košir, zacel pa se je pri informa­tivnih tablah na parkirišcu pri POŠ Topol. Na njih so po no-vem namešcene reprodukcije starih katarinskih razglednic iz zbirke A. Adamljeta, ki kažejo podobo kraja pred sto in vec leti. Pot je pohodnike nato vodila mimo gostilne Dobnikar do domacije Robež, kjer tudi stoji obnovljena sušilnica sad-ja, in od tam cez hrib do vasi Belo. Med potjo so pohodniki uživali v manj znanih pogledih na Sv. Katarino, Sv. Jakoba in Tošc. Domacijo Pr' Lenart, ki je zaradi svoje zasnove iz 16. stoletja in bogate etnološke in zgodovinske preteklosti vpisa­na v register kulturne dedišcine, je pohodnikom predstavila Mojca Sfiligoj. Poleg stare stanovanjske hiše so si ogledali še obnovljeno preužitkarsko hišo in kašco. Na Belem je bila tudi Marješka Pehta, ki je predstavila zdravilne lastnosti gozdne praproti, ki so jo na poti natrgali udeleženci pohoda. Sledilo je delo v obliki cišcenja in rezanja jabolk za sušenje. Ker je letošnja letina slaba, so prišla s štajerskega konca. 



PREDSTAVLJAJO NARAVNO IN KULTURNO DEDIŠCINO 
V TD Katarina so s pohodom želeli predstaviti naravno in kulturno dedišcino njihovih krajev, kjer ima pomembno me-sto tudi sušilnica Pr' Lenart. "Po mnogih letih so v njej spet zakurili. Priskrbeli smo sadje, za katero smo rekli, da bi ga narezali pohodniki, da bi videli, kako se je pripravljalo," pravi Martina Brecelj iz TD Katarina. Ce bo vse po sreci, bodo posu­šene krhlje ponudili obiskovalcem na njihovem naslednjem dogodku, Kostanjevi nedelji. 
Izžrebani nagrajenci nagradne kri­žanke, objavljene v reviji Sotocje dne 10. 9. 2021 z geslom STOLP UPANJA, so: 1. nagrado, darilno kar­tico OBI v vrednosti 20 EUR, prej-me Ana Križaj iz Medvod, 2. in 3. nagrado, knjigo Vec kot sanje/Jaz, midva, mi, prejmeta Niko Dimc in Suzana Demir iz Medvod. Nagra­jencem iskreno cestitamo. 
DOMACI KRAJI | 29 
Pod Cernetovim toplarjem ajda 
Ajda je zdrava in zelo primerna za ekološko pridelavo. 
PETER KOŠENINA 

Clani Turisticnega društva Pirnice in ekološka kmetija Pr' Cernet z Verja sta v nedeljo, 26. septembra, znova pripravila etnološko kulturno-zabavno prireditev Jesen pod Cernetovim toplarjem. Letos so obiskovalcem predstavili spravilo ajde ter izdelke in jedi iz nje. Ajda je žitarica, ki to ni, saj spada med prikaz spravila zrele ajde slikovito opi­dresnovke in je v sorodu z rabarbaro. sal kot "kombajn iz leta 1612". Ajdo je bilo 
Kljub temu iz njenih semen že stoletja treba požeti, zvezati v snope in omla­pridelujejo moko in kašo, ki sta brez titi, na koncu pa zrnje lociti od smeti. glutena in tako priporocljivi v prehrani Sodoben stroj vse to opravi zelo hitro, bolnikov s celiakijo. Ajdo kmetje poseje-vcasih pa je bilo za spravilo potrebnega jo v drugi polovici julija, ko so že pože-veliko rocnega dela. Da je bilo delo hi-li glavni pridelek – pšenico ali jecmen. treje opravljeno, so na prireditvi sodelo-Zelo je primerna za ekološko pridelavo, vali še clani Kulturnega društva Sejalec saj nima škodljivcev in je zato ni treba umetnosti z Zgornje Senice in Društva škropiti s pesticidi. Štefan Cebašek, go-za ohranjanje vaških obicajev iz Zbilj. spodar ekološke kmetije Pr' Cernet, je Ekološka kmetija Pr' Cernet je obisko-
Zahvala za pomoc ob požaru 
Požar, ki nas je prizadelv nedeljo, 29. avgusta, k sreci ni ogrozil naših življenj. Ce odmislimo nekaj opeklin, smo utrpeli le precejšnjo materialno škodo. Pogorela nam je garaža z orodjem in avtomobilom. Poškodovani sta tudi ena stran stanovanjske hiše in streha. Hitra in dobra intervencija gasilcev iz okoliških gasilskih društev nas je rešila pred še hujšimi posledicami. Vsem društvom in vsakemu gasilcu posebej se za pomoc iskreno zahvaljujemo. Po zacetnem šoku in obupu smo se lotili sa­nacije pogorišca in popravila hiše. Da po nesreci nismo ostali sami, so poskrbeli tudi krajani. Vsakemu posebej hvala za opravljeno delo pri cišcenju pogorišca in za darovani denar. Družina Trampuš, Setnica 7 

valcem ponudila ekološko pridelane ajdovo moko, kašo in ajdov zdrob, pa tudi caj. "V fazi cvetenja naberemo cve­tove in nekaj listov, ki jih posušimo. Caj vsebuje rutin in ajda je edina rastlina, ki vsebuje to komponento, zato deluje pozitivno na ožilje," je pripravo in zdra­vilne ucinke ajdovega caja opisal Štefan Cebašek. Na prireditvi Jesen pod Cernetovim to-plarjem so se obiskovalci lahko preizku­sili v mletju ajde s kamnitimi žrmljami, lahko pa se okrepcali tudi z ajdovo kašo z zelenjavo ter ajdovimi žganci s kislim zeljem in domacimi ocvirki, ki so jih clani TD Pirnice pripravili pod vodstvom glavnega kuharja Luke Strojana. 



30 | DOMACI KRAJI 

Slika deželo, v katero  je prišel iz Kazahstana 
Vadim Chervyakov riše portrete in slika  v akvarelni tehniki. 
MAJA BERTONCELJ 

Vadim Chervyakov se je pred skoraj šestimi leti z družino iz Kazahstana preselil v Slovenijo, v Smlednik. "V preteklosti sem bil vodja oddelka velikega financnega podjetja v Kazahstanu, po obisku Slovenije pa smo ugotovi­li, da so v življenju pomembnejše stvari kot posel. Imeti mo-raš cas za življenje. Slovenija je prava država za to. Hvaležni smo Slovencem – za dejstvo, da jim je v našem norem svetu uspelo ohraniti takšno lepoto. Smo tukaj in tudi poskušamo spoštovati vse zakone in pravila tukajšnjega življenja," pravi Vadim Chervyakov in nadaljuje: "Slovenski jezik nam je blizu. Zelo podoben je staroruskemu. Podobne besede so se v casu Puškina govorile v Rusiji, veliko besed sem že slišal tudi od svoje babice. Ogreje dušo s prijetnimi spomini. Med Slovenci poskušamo najti vec prijateljev, da bi se jezika bolje naucili. So zelo prijazni in ustrežljivi ljudje. Hvaležni smo sosedom in prijateljem za pomoc pri prilagajanju na lokalno življenje. Skratka, zelo smo veseli, da živimo v tej cudoviti deželi, in jo želimo predstaviti svetu." Vadim v slovenšcini še pojasni, da so v Slovenijo sprva prišli kot turisti in bili zelo pozitivno preseneceni, zato so se vrnili še dva­krat. Potem pa so se odlocili, da se bodo sem preselili. Našli so stanovanje v Smledniku in ostali. "Tukaj nam je zelo všec, do-bro se pocutimo. Navadili smo se na življenje v Sloveniji. Otroka obiskujeta šolo. Starejši sin hodi v srednjo šolo v Škofjo Loko, hcerka pa v Osnovno šolo Simona Jenka v Smledniku. Upam, da bomo ostali. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost." Dela v turizmu, vedno bolj pa je v okolici poznan tudi po svo­jih umetniških delih. Pred leti je na fakulteti pouceval grafi-
Smledniški grad z okolico 
Vadim Chervyakov z babico 
ko, nato se je ukvarjal z drugimi stvarmi, umetniška žilica pa je ostala. "Še bolj je na površje prišla v casu zaprtja države zaradi covida-19. Imel sem veliko prostega casa in zacel slika-ti tudi našo cudovito deželo. Delam portrete in slike, in sicer v akvarelni tehniki, s svincnikom, barvicami. To je moj hobi, ki se mu bom posvecal še naprej. Med poletjem zanj nisem imel veliko casa, ga pa bo zagotovo vec v prihodnjih mesecih," je še povedal. Na portretih so vecinoma njegovi najbližji in prijatelji, pri te­matiki narave pa je pogosta izbira prav Smlednik in okolica. 
€ 4,00 

Šmonca Tuna Vegi Tuna 
Kraške Zamrznjene rolce za € 4,80 
€ 4,60 

DAVID BENEDICIC S.P., VIDEM 7 H, DOL PRI LJUBLJANI 
068 150 941 vsak dom 

trgovina  osebni prevzem  Klasik Klasik  ena porcija vsebuje 4 rolce za dopeko v pecici Benko Kraške Vegi Benko  
Picerija Šmonca Podreca 55 4211 Mavcice  € 4,00  € 5 € 4,80  € 5,00  

DOMACI KRAJI | 31 

V hribih vec obiskovalcev, prihaja do nesoglasij 
"Treba bo najti ustrezno rešitev. Razmišljamo o poskusu oživitve krajinskega parka Polhograjski dolomiti," pravi Gorazd Šturm, predsednik Planinskega društva Medvode. 
MAJA BERTONCELJ 
Lepi dnevi kar vabijo v hribe. Tako je tudi na obmocju Polhograjskih dolomi­tov, kjer za urejanje poti in druge infra-strukture skrbijo v Planinskem društvu 
Medvode. 
"Ljudi je v hribih vedno vec, kar je sicer razveseljivo, da se zavedajo pomena zdravega nacina življenja in gibanja. Epidemija in ukrepi so prinesli števil­ne, kot jim recemo korona pohodnike, ki niso vajeni kulture v hribih. V dolini Locnice so parkirali vsepovsod, nastaja­li so zastoji. Vse vec je tudi nesoglasij z lokalnim prebivalstvom v Polhograjcih. Preprican sem, da v vecini primerov upraviceno. Posega in prehaja se za­sebna lastnina, ob tem pa obiskoval­ci lastnikov niti ne pozdravijo, jih ne spoštujejo, so vcasih celo arogantni. Predvsem na Topolu je zato precej slabe volje. Kot planinsko društvo skušamo sodelovati z vsemi. Razumemo ljudi, ki niso imeli kam iti in so prišli v hribe. Verjetno bo marsikdo od njih to pra-
Planinsko društvo Medvode bo letos gostilo prireditev s podelitvijo priznanj Planinske zveze Slovenije. Predvidenaje za 4. december v Športni dvorani Medvode. Kot soorganizator je bilo društvo izbrano že za lani, a je nato dogodek zaradi covida-19 odpadel. 
kso nadaljeval tudi kasneje, se morda vclanili v planinska društva ... Po drugi strani pa razumemo tudi prebivalce in jim skušamo pomagati, hkrati pa po­vedati, da je to situacija, ki se ji morajo prilagoditi. Ce je bilo vcasih na dan pet pohodnikov in en kolesar, je danes pet-deset kolesarjev in vsaj sto pohodnikov. To pomeni tranzitno obremenitev, toli­ko vec možnosti za nesporazume," po­jasnjuje Gorazd Šturm, predsednik Pla­ninskega društva Medvode. Še posebej omenja kolesarje: "Z elektricnimi kole­si se danes da priti tudi po zelo strmih odsekih. Ljudje se snemajo, slikajo, te podvige objavljajo na družbenih omrež­jih. Ob tem pa verjetno niti ne pomisli­jo, da s tem tja privabijo še druge, ki pa morda niso tako vešci kolesarjenja. Po­sledicno na poteh delajo škodo, priha­ja do erozijske obremenitve. To za nas pomeni dodatno delo, ki ga imamo že sicer veliko. Vzdržujemo vec kot 55 kilo-metrov pohodnih poti. Letos je bilo že do sedaj za ta del namenjenih okrog šest­sto prostovoljnih ur, do konca leta jih bo verjetno opravljenih med devetsto in tisoc. V prihodnosti bo treba omenjene problematike urejati drugace. Na Obcini Medvode za to je posluh. Skušamo najti ustrezno rešitev, ki bi pomenila razbre­menitev tega obmocja. Razmišljamo o poskusu oživitve krajinskega parka Pol-hograjski dolomiti. Stvari se odvijajo, za vse pa verjetno ne dovolj hitro in dobro." V Planinskem društvu Medvode v casu epidemije, torej od leta 2019, beležijo upad clanstva. Veseli pa so, da se tudi tukaj obraca na bolje. "Imamo trideset novih clanov. Pomembni so tudi pla­ninski krožki na osnovnih šolah. Na OŠ Preska je deloval že prej. Iz prve in druge triade je vanj vkljucenih okrog petdeset otrok. Na novo deluje na OŠ Simona Jenka Smlednik in OŠ Pirnice, kar sku­paj pomeni okrog sto dvajset otrok. Ob tem bi se zahvalil aktivu ravnateljev in vsem mentorjem na šolah. Izredno sem zadovoljen, da se je odzvalo toliko mla­dih, da si želijo iti v naravo, biti njen del, raziskovati lepote Slovenije s pomo-cjo mentorjev in z vso možno podporo Planinske zveze Slovenije in Planinske­ga društva Medvode, ce bo treba, pa tudi Obcine Medvode," je še povedal Šturm. Planinsko društvo Medvode bo letos gostilo prireditev s podelitvijo priznanj Planinske zveze Slovenije. Predvidena je za 4. december v Športni dvorani Med-vode. Kot soorganizatorji so bili izbrani že za lani, a je nato dogodek zaradi covi­da-19 odpadel. Upajo, da jim ga letos le uspe izpeljati. 



32|ŠPORT IN REKREACIJA 

Peti festival Medvode v gibanju 
Vrhunec je bil Nocni tek Medvode. Zmagi na deset 
kilometrov sta ostali doma. 
MAJA BERTONCELJ 
V soboto, 18. septembra, v Tednu mo-bilnosti, je organizatorjem iz Javnega 
zavoda Sotocje Medvode uspelo izpeljati peti festival Medvode v gibanju. Lani je odpadel, letošnji pa je bil prvic v sep­tembrskem terminu. Cez dan so v središcu Medvod poteka­le razlicne aktivnosti, vrhunec pa je bil cetrti Nocni tek Medvode, ki je bil letos res nocni. "Z odzivom smo zelo zado­voljni, tako s strani športnih društev in 
klubov, ki danes sodelujejo, predstavlja 
se jih 15, kot tudi s strani obiskovalcev. Slednji imajo možnost spoznati dejav­nost razlicnih društev in klubov. Pripra­vili smo svet rolanja, kjer se otroci lahko 

preskusijo tudi tekmovalno. Dogodek je 
seveda tekaško obarvan s cici tekom, otroškimi teki, tekom s kužki in tekom 
na pet in deset kilometrov. Slednja sta letos res nocna, kar je za nas, organi­zatorje, velik zalogaj. Nekateri odseki so precej temni, tako da hvala gasilcem in obcanom, ki so nam priskocili na pomoc 
in pomagajo z osvetlitvijo proge z bakla-
mi, naglavnimi lucmi ... Ob progi bo vec 
kot dvesto rediteljev. Dogajanja je veliko, 
ne bo pa danes koncerta, ceprav je naš nocni tek znan tudi po vrhunskih glas­benih izvajalcih. Tokrat smo pripravili mobilni kino s filmom Košarkar naj bo 
2. Vsi programi z izjemo nocnega teka so brezplacni," je pred startom teka na pet 
in deset kilometrov pojasnila Ines Iskra, 

vodja športnih programov v Javnem za­vodu Sotocje. 
Tek je uspel, zadovoljstvo je bilo še to-liko vecje, saj sta bila na deset kilome­trov prva v cilju obcana Medvod. Med moškimi je bil to Timotej Becan (31:27), med ženskami pa Neja Kršinar (35:00). Na 5,6 kilometra sta bila najhitrejša An­drej Mikelj (18:24) in Ana Vrecar (21:53). 





ŠPORT IN REKREACIJA | 33 

Mini olimpijado odprlzlati Benjamin Savšek 
Mini olimpijada v Medvodah je bila med najbolj množicnimi v Sloveniji. 
V devetnajstih izzivih se je preizkusilo 661 otrok. 
MAJA BERTONCELJ 
Javnemu zavodu Sotocje Medvode je v tretje vendarle uspelo izpeljati mini olimpijado Olimpijskega komiteja Slove­nije – Združenja športnih zvez. Potekala je 30. septembra na nogometnem igrišcu v Medvodah. Bila je – skupaj z obcinama Ajdovšcina in Jesenice – najbolj množic­na v Sloveniji. V omenjenih treh obcinah so imeli vec kot 650 udeležencev, v Med-vodah 661 ucencev prve triade medvo­ških osnovnih šol in Vrtca Medvode. Dogodek se je zacel z olimpijskim pro-tokolom: s himno, prihodom zastave in olimpijske bakle. Zbrane je nagovoril tudi župan Medvod Nejc Smole. Olim­pijsko prisego športnikov je prebral gost 
– kanuist na divjih vodah Benjamin Savšek, ki je s seboj prinesel zlato olim­pijsko medaljo z letošnjih olimpijskih iger. "Tudi ce si želimo, ne moremo vsi zmagati. Lahko pa tekmujemo po svojih najboljših moceh. Naše geslo pri tem je: Fair play vodi naprej. S tem odpiram da­našnjo mini olimpijado in vsem želim vso sreco," je poudaril. V Medvodah so mini olimpijcem pripravili 19 izzivov, na vsaki postaji so bili po sedem minut. Kako jim je šlo, si je ogledal tudi Savšek, ki je odrašcal v Vižmarjih, torej blizu Medvod. "V veselje in cast mi je, da so me povabili na ta dogodek, da sem lah­ko odprl mini olimpijado. Vesel sem, da so mladi v gibanju, da se z mini olimpi­jado veliko dogaja tudi v Medvodah, da imajo otroci možnost druženja, povezo­vanja in skupaj aktivno preživljajo cas. Tudi jaz sem imel v klubu, v športu do-bre prijatelje. Šola in šport sta šla z roko v roki. To je zdrav nacin življenja. Od mini do prave olimpijade je dolga pot. Na zacetkih so športne aktivnosti pove­zane skozi igro, druženje, kasneje, ko se resno odlociš za en šport in hoceš do­seci vrhunski uspeh, pa je pomembna vztrajnost, predanost športu. Mislim, da je želja tista, ki te na koncu vodi od cilja, delo pa tisto, ki te pripelje do nje­ga," je dejal Savšek. "Namen mini olimpijade je druženje, navijanje, spodbujanje. Želimo si, da bi ta dan otrokom ostal v najlepšem spo­minu, da bi spoznali razlicne športe in društva, klube. Njihovim predstavni­kom se zahvaljujemo za sodelovanje. Ni lahko na enem mestu zbrati toliko ljudi," pa je poudarila Ines iskra, vodja športnih programov v Javnem zavodu Sotocje. Otroci se mini olimpijade vsako leto zelo veselijo. 




34|ŠPORT IN REKREACIJA 
Prvic gostiliŽogarijo 
MAJA BERTONCELJ 
V Medvodah je prvic potekala Žogarija. Nacrtovali so jo že za lani, a so prire­ditev zaradi epidemije covida-19 morali 
nato odpovedati. Letos je lokalnim or-
ganizatorjem iz Javnega zavoda Sotocje 
Medvode vendarle uspelo. Na prireditveni plošcadi ob medvoški tr-žnici so se 13. septembra pomerile ekipe cetrtošolcev iz OŠ Medvode, OŠ Pirnice in OŠ Simona Jenka Smlednik. Prika­zali so znanje v nogometu 3 na 3, igrah spretnosti in kvizu znanja, ucitelji pa v kolesarskih spretnostih pocasne vožnje. Aktivno so bili udeleženi tudi otroci iz Vrtca Medvode, saj je vzporedno potekala tudi Mini Žogarija. Dogodek je bil v celoti 
posnet in bo na drugem programu Tele­
vizije Slovenija premierno predvajan 17. oktobra, ponovitev bo 22. oktobra. "Ucen­ce in ucitelje je prva medvoška Žogarija tako navdušila, da bo postala tradicio­nalna," je pojasnila Ines Iskra iz Javnega zavoda Sotocje in na kratko predstavila mednarodni projekt Žogarija, ki se izva­ja v devetih evropskih državah (Sloveni­ja, Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Severna Makedo­nija, Srbija in Crna Gora). Že 15. leto po­maga prepricevati, da nogomet in šport na splošno lahko izboljšata kakovost ži­vljenja mladih, jim vcepi vrednote, kot so solidarnost, poštenost, odgovornost, 

in spodbudi spremembe med njimi sa­mimi, v šoli, enako tudi v lokalnih sku­pnostih in širše. "Žogarija na inovativen 
V domaci dvorani do treh medalj 
MAJA BERTONCELJ 
V Športni dvorani Medvode je 25. sep­
tembra potekalo državno prvenstvo v plesu za otroke in clane 2 (male skupine 
in formacije). Medalje so osvojili tudi plesalci Plesnega kluba BiT Medvode. 
Jazz mala skupina clani 2 je bila zlata, 
srebrni pa so bili v Jazz formaciji otroci in Jazz male skupine otroci. "Ti uspehi za nas pomenijo neizmerno 
veselje, saj so naši otroci in clani 2 kar dve leti cakali, da lahko nastopijo na dr­žavnem prvenstvu. V letu 2019 jim je sle­dnje zaradi epidemije covid-19 odpadlo 
teden dni prej. To je za seboj potegnilo marsikaj. Z naslednjo sezono so neka­teri plesalci prestopili v drugo staro­
stno kategorijo, torej med mladince, in 
sestaviti je bilo treba novo ekipo. Ko so 
upali na državno prvenstvo 2020, je bilo to izvedeno samo za mladince in clane, otroci in clani 2 pa so ponovno ostali brez njega. Brez vztrajnosti, velike želje in volje takšnih rezultatov ne bi bilo. Po-nosni smo na vse plesalce in trenerje, ki so vložili ogromno truda in volje za ta res lep uspeh, in to na domacih tleh oziroma v domaci dvorani," je pojasnila Tina Veras, vodja BiT Medvode. 



in celovit nacin predstavlja vrednote, ki 
so pomembne za celostni razvoj mladih osebnosti iz osnovnih šol in vrtcev. Po-memben del projekta predstavlja tudi podrocje okoljevarstva in akcije zbira­nja odpadnega papirja v sodelovanju z 
osnovnimi šolami in vrtci ter posledicno štipendiranje mladih iz socialno ogrože­nih družin," pravi Iskra. Na slovenski finale se je uvrstila Osnov­na šola Medvode, priznanje naj fair play šola pa je prejela Osnovna šola Pirnice. 
Kot pravi, se je epidemija in omejitve, povezane z njo, poznala tudi v njihovih 
vrstah. Najbolj vztrajni in tekmovalci so kar štiri mesece trenirali na daljavo. "Se­daj se vracajo in moram priznati, da je interes zelo velik," je zakljucila Verasova. 
ŠPORT IN REKREACIJA | 35 
še uspešnega sistemskega ravnovesja. Kot tekmovalec vecino glavne sezone hodim po tanki crti med optimalno pri-

V gibanju s Timotejem (29) 

TIMOTEJ BECAN, 
GORSKI TEKAC IN KINEZIOLOG 
GIBANJE IN ODPORNOST 
V zadnjem casu nam niso tuji najrazlic­nejši ukrepi, da clovek tako ali drugace ne bi zbolel, vendar vsekakor manjka oziroma je absolutno premajhen pou­darek na telesni vadbi kot ugodnem de­javniku za imunski sistem. Na našo od­pornost vpliva kopica dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so zagotovo tudi spanec, raven stresa, prehrana in pa seveda zadostna telesna aktivnost. Lite-ratura kaže, da ima vadba med drugim pozitiven vpliv tudi na imunski sistem. Pa vseeno – nekaj je teorija, drugo pa praksa. Bi se strinjali z zgornjo trditvijo? Dejstvo je, da je redna telesna aktivnost skozi celotno življenje vec kot ocitno izjemno pomembna za psihofizicno zdravje, s cimer ugodno vpliva na kva­liteto življenja. Vseeno pa je pomembno poudariti doziranje. Ob preveliki kolici­ni in intenzivnosti lahko na telo vpliva tudi negativno. Na tem mestu gre pred­vsem za upoštevanje posameznikovih telesnih zmožnosti. Ljudje smo razlicno fizicno zmogljivi, zato mora dejansko vsak prilagoditi vadbo sebi. Nekoga lah­ko dolocena aktivnost tako rekoc sesu­je, s cimer pretirano poruši homeosta­zo, medtem ko drugemu ne predstavlja pretiranega napora. Morda bo za ilustracijo najbolje, da de­lim nekaj lastnih izkušenj. Sam sem zelo redko (že trkam na les) prehlajen ali pa bolan, kar pripisujem tudi svoje-mu športnemu udejstvovanju. Treba pa je tudi vedeti in upoštevati, da je moje pocetje zanesljivo na meji, kar se tice pravljenostjo in pretreniranostjo. Ka­plja cez rob se tako hitro odrazi v oši­bitvi imunskega sistema, kar se mi je v preteklosti tudi že velikokrat zgodilo. Vrnimo se k pozitivnim ucinkom vadbe z vidika odpornosti in njihovemu ozad­ju. Vsi ste gotovo že slišali za antioksi­dante in njihove pozitivne lastnosti pri uravnavanju prostih radikalov v telesu, ki škodujejo našim celicam. Vadba je eden najboljših antioksidantov, kar jih poznamo. Akutno sicer poveca oksida­tivni stres, vendar po drugi strani ravno zaradi tega spodbuja izlocanje razlicnih antioksidativnih encimov. To pomeni, da ti tudi kasneje zaradi vecje kolicine bistveno ucinkoviteje regulirajo nivo prostih radikalov. Seveda to velja le v primeru, da vadba ni bila prezahtevna, pri cemer prostih radikalov ni nastalo prevec, da bi jih telo lahko v ustreznem casu unicilo. Zmagovalna kombinacija je vsekakor ravno pravšnje trajanje in ustrezna in-tenzivnost vadbe, saj ima lahko v na­sprotnem primeru ta tudi negativen ucinek. 



NA KOLESIH | 37 
www.avto-stekla.si 
Servis klimatskih naprav 
Diagnostika vseh tipov 
osebnih vozil 

Zbiljska cesta 5, Medvode 
Brezplacno z mestnim avtobusom 
To velja tudi za mestne linije LPP, ki potekajo po medvoški obcini. 
AVTO JAMNIK d.o.o. 
MAJA BERTONCELJ 
Na podlagi sklenjene pogodbe z Mini-strstvom za infrastrukturo so s prvim oktobrom upokojenci, imetniki Evrop­ske kartice ugodnosti za invalide, vojni veterani in osebe, starejše od 65 let, pod pogojem, da niso v delavnem razmerju, 
upraviceni do brezplacne vozovnice za 
mestne linije Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) – tudi za linije 15, 25 in 30, 

ki potekajo po medvoški obcini. Tistim upravicencem, ki že imajo vozov­nico Slovenija rdece barve, ki omogoca brezplacne vožnje na medkrajevnih av-tobusih, se bo vozovnica za mestni pro-met na kartico zapisala avtomatsko ob 
prvi validaciji na avtobusu. To pomeni, da se od 1. oktobra dalje lahko neome­jeno vozijo tudi na mestnih linijah LPP. 
Ostali upravicenci bodo najprej mora­li v Potniškem centru LPP oddati vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice za 
brezplacen prevoz. Tisti, ki še nimajo terminske kartice Urbana, bodo to lahko 
kupili za dva evra, nanjo pa se bo zapi­
sala pravica do brezplacne vozovnice na mestnih linijah LPP. Uporabnikom, ki že 
imajo terminsko kartico Urbana, pa se 
bo pravica zapisala na obstojeco kartico. 

Bi avto takoj? 
Povpre.na poraba goriva: 1,383 
 7,816 l/100  m, emisije CO
: 31,40 
 181 g/ m. 
Emisije onesnaževal zunanjega zra a iz prometa pomembno prispevajo   poslabšanju  a ovosti zunanjega zra a. Prispevajo zlasti   .ezmerno povišanim  oncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter duši ovih o sidov. Sli e so 
simbolne. A cija velja do razprodaje zalog. Ve. informacij vezanih na a cijs o ponudbo je na voljo pri pooblaš.enih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podat i o specifi.ni porabi goriva in emisijah CO ” so na voljo na www.hyundai.si. 
Kupci ste v razis avi QUDAL (QUality meDAL) terens im in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven  a ovosti na slovens em trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14.   
Izdajatelj si pridržuje pravico do tis ars ih napa . Sli e so simbolne. Ve. informacij je na voljo pri pooblaš.enih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podat i o specifi.ni porabi goriva in emisijah CO 2 so na voljo na www.hyundai.si. 
Gostece 8, 4220 Škofja Loka Tel.: 04/50 22 000 E-mail: prodaja@avto-lusina.si www.avto-lusina.si 
38|NASVETI, RAZGLED 
PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI 

Aronija, zakladnica vitaminovin mineralov 
MARJEŠKA PEHTA 
Cas je, da napišem nekaj stavkov o aro­niji. Prihajajo hladnejši dnevi, covid-19 tudi še ni rekel zadnje besede, zato je nujno, da zacnemo doma pripravljati vse, kar nam bo prišlo prav ob sezoni gripe in drugih prehladnih obolenj. Ni pa nam treba cakati na tisti trenutek, naredimo preventivo že sedaj. Poleg tega, da ste nabrali kakšne zdravilne cajcke cez celo leto, je tudi sveži sok aronije že pripravljen. Zadnji dve leti ga imajo tudi na kmetiji Pr Andrej v Žlebeh. Gospodar Gregor Bizant ga prav tako zelo priporoca. Tudi sama sem se odlocila, da za zacetek naredim eno kuro, ki naj bi trajala tri mesece, da si okrepim organizem in se pripravim na vse viruse, ki prihajajo. 
PRAVA VITAMINSKA BOMBA 
Aronija povecuje splošno odpornost organizma in pomaga šcititi pred viru­si in bakterijami, razstruplja in ocisti organizem, poživlja in izboljšuje spo-min in koncentracijo, blaži glavobole in migrene. Ugodno vpliva na prebavo, odpravlja tudi zgago in umirja krce in bolecine v želodcu in crevesju in odpra­vlja drisko, izboljša krvni pretok, zato lahko celo odpravi migrene, bistve-no pa se lahko upocasni razvoj atero­skleroze, zmanjša možnost nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence, iz­boljšuje raven železa v krvi, zato se jo priporoca slabokrvnim. Nepogrešljiva je tudi med nosecnostjo, saj vsebuje folno kislino in železo. Deluje tudi an-tikancerogeno, saj unicuje maligne ce-lice pri rakastih obolenjih pljuc, dojk, možganov, debelega crevesja in jeter. Priporoca se tudi po jemanju sintetic­nih zdravil in antibiotikov, da se jetra precistijo. Prav tako ob jemanju aronije telo hitreje okreva po operacijah in po­segih. Skrajšuje tudi cas celjenja ran in jih dezinficira. Torej aronija ne samo krepi imunski sistem, ampak telo tudi ocisti in odstrani toksine, ki se nalaga­jo v njem. Priporocajo redno dnevno uživanje aro­nije, dvajset svežih ali suhih plodov, ce pijemo sok, pa od 30 do 50 mililitrov. Uživajte jo po jedi. Zreli crni plodovi so res vitaminska bomba. Vsebujejo ve-like kolicine vitamina A, od osem- do desetkrat vecje koncentracije vitamina C, kot so v južnem sadju, vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in ab-sorpcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlicno predelujejo v marmelade in džeme. Daje neprimer-no vecjo antioksidativno zašcito kot bo­rovnice, brusnice in granatno jabolko. Obstajajo številne študije o tem, kako aronija vpliva na ljudi s sladkorno bo­leznijo. V eni zmed njih je bilo ugoto­vljeno, da naj uživanje jagod aronije ne bi povecalo ravni sladkorja v krvi in jo v nekaterih primerih celo zniža. Aroni­ja je lahko zelo koristna kot preventiva za ljudi, ki želijo prepreciti sladkorno bolezen, in lahko pomaga zmanjša-ti simptome sladkorne bolezni. Tudi sama imam že nekaj let posajenih pet grmov aronije, a še niso obrodili, kot bi bilo treba. Najvecjo korist imajo za zdaj ptici, vendar pa naslednje leto prica­kujem, da si bom iz domacih skuhala prvo marmelado. 

MARMELADA IZ ARONIJE 
Recept sem že našla in ga delim z vami. Plodovom aronije odstranimo peclje ter sadje operemo. Posušimo jih s papirnato brisaco in postavimo v zamrzovalnik (da plodu odvzamete tr-pek okus). Sestavine: 1 kg aronije, 0,5 kg sladkorja, pol kozarca vode. Jagode aronije damo v lonec, dolijemo vodo in potresemo s sladkorjem. Ko voda za­vre, vse kuhamo približno 30 minut in obcasno premešamo. Lonec odstavimo, da se cez noc ohladi. Zjutraj vsebino še enkrat zavremo, marmelado pripravi-mo na majhnem ognju. Sadje naj se zgosti v kombinaciji s sladkorjem. Ko-licino sladkorja sem že zmanjšala, bi pa jo še prilagodila glede na sladkost jagod. 
Ostanite cim bolj zdravi! 


RAZGLED 
Tribarvne pušcice 
PETER KOŠENINA 
OktobrskiRazgled je malo drugacen, ker fotografija ni nastala v medvoški obcini. Dne 18. septembra je na vojaškem leta­lišcu Rivolto blizu Udin italijanska voja­ška akrobatska skupina Frecce Tricolori (Tribarvne pušcice) praznovala 60-letnico obstoja. Deset pilotov ene najboljših le­talskih skupin na svetu je v 20-minutnem programu prikazalo neverjetno zbranost in natancnost, saj so konice kril letal med letenjem v formacijah ena od druge od­daljene le okrog dva metra. Zadnja figura navdušujoce predstave je bil velikanski lokv barvah italijanske trobojnice. 
CIVKARIJE, RAZVEDRILO | 39 


Novi Bond je v slovenske kinematografe že ob premierni projek­ciji privabil številne oboževalce filmov o agentu 007. Ponovno je v vlogi Jamesa Bonda nastopil Daniel Craig. Zadnje poglavje ene najdolgotrajnejših filmskih franšiz je privabilo tudi znane obraze in med prvimi so si film v kranjskem Cineplexxu ogledali glasbe­niki Jernej Tozon, Jože Potrebuješ (Cuki) ter Medvošcan Aleš Bartol (Mambo Kings, drugi z leve). A. B., foto: arhiv Cineplexxa 


KAJ NAM DAJE KOZA 

Vpraša uciteljica otroke v drugem razredu: "Otroci, kaj nam daje kokoš?" "Jajca." "Kaj pa nam daje krava?" "Mleko." "No, kaj pa nam daje koza?" "Domaco nalogo." 
POTREBUJE POMOC 

"Dober dan. A je to center za pomoc alkoholikom?" "Ja, želite, prosim?" "Kako se naredi bovla?" 
PRI FRIZERJU 

K frizerju pride možakar, ki ima natanko tri lase na glavi. "Kakšno frizuro bomo?" ljubeznivo vpraša frizer, ne da bi ga pogledal. "Na preco," rece možakar. Frizer se tedaj obrne, pomisli, nato pa izstreli: "En las bo moral prec." 
Atletska zveza Slovenije je na dan slovenskega športa pripravila množicni tek otrok, ki se ga je po vsej Sloveniji udeležilo skoraj 25 tisoc otrok. Na OŠ Simona Jenka Smlednik sta jih obiskala atleta Žan Rudolf iz Hraš (levo) in Luka Janežic izVodic. Ucence prve tria­de sta ogrela in z njimi pretekla 200 metrov. VSmledniku je bil tudi Roman Dobnikar, predsednik Atletske zveze Slovenije. M. B., foto: Peter Kastelic, AZS 


2 3 

86 147 
3 96 
245 8 
5 

61 4 
8 16 
3 2 
52 Rešitev: 
198 

5 
697 72 
3 4 

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 
247395186 581476239 396182457 872954361 934621875 165738942 619847523 453269718 728513694 
40|PRIREDITVE 

Prireditve v oktobru in novembru 2021 


Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete preko portala MojaObcina.si. 
Zaobjavo v redni številki Sotocja, ki izide drugi petekv mesecu, jetreba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu.Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo vTIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotocje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. 
Cetrtek, 7. oktober 2021, ob 19.30 
 Knjižnica Medvode 
RUSKI FILM: DVA DNEVA 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Petek, 8. oktober 2021, ob 19.30 


  Dom krajanov Pirnice 
ABONMA OTH IN IZVEN: NESPREHAJAJSE NOVENDAR CISTO GOLA 
KUD Pirnice 
Sobota, 9. oktober 2021, ob 17.00 


 Dom krajanov Pirnice 
ABONMA OTEHAJCEK IN IZVEN: BOŠ LEŠNIK? 
KUD Pirnice 
Petek, 15. oktober 2021, od 19.00 do 21.00 


 Klub Jedro 
POTOPISNO PREDAVANJE: OD MOTORISTA DO AVANTURISTA 
–EVROPSKE ALPE 
Javni zavod Sotocje Medvode 
Sobota, 16. oktober 2021, ob 14. uri 


 Športna dvorana Medvode 
47. SRECANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV 
KD Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode 
Sobota, 16. oktober 2021, ob 18.00 

 Klub Jedro 

ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVESTANE GRANDLJIC – HIŠE 
Javni zavod Sotocje Medvode 
Nedelja, 17. oktober 2021, od 10.00 do 18.00 


Tržnica Medvode 
BOLŠJISEJEM GRAMOFONSKIH PLOŠC 
Javni zavod Sotocje Medvode 
Nedelja, 17. oktober 2021, ob 11.06 


 POŠ Topol, Topol pri Medvodah 17 
KOSTANJEVA NEDELJA NA KATARINI 
TD Katarina 

Torek, 19. oktober 2021, ob 17.00 
 Knjižnica Medvode 
ODPIRAMO PRAVLJICNAVRATAZ IRENO CERAR: PRAVLJICEZAZVEDAVE OTROKE IN NJIHOVESTARŠE 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 

Torek, 19. oktober 2021, ob 18.00 
 Dom krajanov Pirnice 
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVESVET ŽIVALI 
KUD Pirnice 

Sreda, 20. oktober 2021, ob 19.30 

 Knjižnica Medvode, 

CIKEL PREDAVANJ OVZGOJI:TOMAŽ ERZAR – O ODRAŠCANJU INVZGOJI 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Petek, 22. oktober 2021, od 17.00 do 19.30 

 Klub Jedro 

MOBI DELAVNICA ZA UPORABO LASERSKEGA REZALNIKA 
Javni zavod Sotocje Medvode 
Ponedeljek, 25. oktober 2021, 07.00 

 Klub Jedro 

JESENSKO POCITNIŠKOVARSTVOV KLUBU JEDRO 
Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si , +386 (0)1 361 43 46 
Torek, 26. oktober 2021, ob 19.30 
 Knjižnica Medvode 
PREDSTAVITEV KNJIGE JAKOBA J. KENDA:TRANSVERZALA 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Sreda, 27. oktober 2021, ob 19.30 

 Knjižnica Medvode 

CIKEL DOMOZNANSKIH PREDAVANJZ DR. JURIJEM ŠILCEM: VITEZI IZ SORE 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Torek, 2. november 2021, ob 19.30 
 Knjižnica Medvode 
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ: GRAFIKAV FOTOGRAFIJAH(MATEVŽ JEKLER) 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Petek, 5. november 2021, ob 19.00 

 Klub Jedro 

POTOPISNO PREDAVANJE:ZORAN FURMAN: CAMINO – PO FRANCOSKI POTI DO KONCASVETA 
Javni zavod Sotocje Medvode, mladina@zavodsotocje.si , +386 (0)1 361 43 46 
Sreda, 10. november 2021, ob 19.30 

 Knjižnica Medvode 

CIKEL PREDAVANJ OVZGOJI:SRCE BIJEV DVOJINI(ALENKA ROZMAN PLANINC IN IGOR ROZMAN) 
Knjižnica Medvode, +386 (0)1 361 30 53 
Stojnica društva Reks in Mila ob mednarodnem dnevu živali 
V ponedeljek, 4. oktobra, je bil mednarodni dan živali. Clani dru­štva Reks in Mila so dva dni prej pripravili stojnico na Tržnici Med-vode. Pekli so slastne palacinke, njihov cilj pa je bil cim vecjemu številu obcanov razložiti pomen odgovornega skrbništva živali. "Odgovorni skrbnik omogoca živalim varnost, nego, veterinarsko oskrbo in preprecuje rojstva mladicev, ker žal velika vecina njih postanejo zapušcene macke. Za pse in macke ni vec dovolj domov, saj živali živijo tudi 15 ali 20 let. S sterilizacijami/kastracijami pre­precimo rojstva mladicev, preprecujemo trpljenje živali in širjenje bolezni, prihranimo pa tudi denar. Oskrbovanje macje družine je drago," so poudarili v društvu. M. B. 

ZANIMIVOSTI | 41 

Digitalizirali obcinsko glasilo Sotocje 
V Knjižnici Medvode so poskrbeli, da so vsi letniki Sotocja dostopni na svetovnem spletu v sklopu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si). 
MAJA BERTONCELJ 
Zakljucen je projekt Digitalizacija Soto­cja, priloge Gorenjskega glasa o obcini Medvode. Vec o tem je povedal mag. Igor Podbre­žnik, direktor Knjižnice Medvode. "Soto­cje izhaja že vse od aprila leta 1999 in vsebinsko pokriva politicne, kulturne, gospodarske, športne in druge dogod­ke, ki se odvijajo na obmocju naše obci­ne. Vsi letniki Sotocja se v fizicni obliki hranijo v arhivu Gorenjskega glasa, na Obcini Medvode in seveda v Knjižnici Medvode, kjer smo letos poskrbeli še za vezavo posameznih letnikov v licne knjige, ki so uporabnikom na voljo v citalnici. Kljucni cilj projekta pa je se­veda bil, da v knjižnici poskrbimo za javno dostopnost vseh letnikov Sotocja na svetovnem spletu v okviru Digital-ne knjižnice Slovenije (dLib.si)." Knji­žnica Medvode je partner dLib.si, saj so se pred leti pridružili Mestni knjižnici Ljubljana, kjer so izvajali digitalizaci­jo domoznanskih vsebin na obmocju osrednjeslovenske regije. "Takrat smo v dLib.si uspeli vkljuciti prvih trinajst monografij, ki so izšle v naši obcini, po­tem pa je zmanjkalo sredstev in projekt je obstal. Za potrebe projekta digitali­zacije obcinskega glasila Sotocje smo pridobili soglasje Obcine Medvode, ki s pogodbo pokriva stroške izdajatelja Go-renjski glas. S tem smo pridobili tudi dovoljenje za uporabo že digitaliziranih vsebin, za preostale starejše letnike pa smo digitalne zapise narocili pri pod-jetju Mikrografija, ki je sicer pogodbeni partner dLib.si," je pojasnil Podbrežnik in nadaljeval: "Projekt, ki smo ga zaceli z veliko podporo sodelavcev nacional­ne knjižnice NUK, ki skrbijo za dLib. si, je bil zakljucen konec septembra. V Digitalni knjižnici Slovenije je trenutno skupaj 230 zapisov. Njihovo število se bo mesecno povecevalo, saj smo se o tem dogovorili s skrbniki dLib.si" Knjižnica Medvode je s projektom di­gitalizacije obcinsko glasilo Sotocje vse od njegove prve številke približala naj­širši publiki. "Spomladi bomo pripravili predstavitev spletnega portala dLib.si za vse, ki jih zanima omenjena vsebina, zlasti pa možnosti njene uporabe," pravi Podbrežnik in poudari tudi zanimivost pogleda skozi Sotocje v zgodovino do-gajanja v obcini: "Vsekakor so zanimi­ve prve številke Sotocja, ki so izšle še v prejšnjem stoletju. V prvi številki lahko na primer preberemo, kako so poteka­le lokalne volitve. Obcinski svetniki so izglasovali proracun v slovenskih tolar­jih, težak eno milijardo, bralcem se je predstavila kmetija Malenšek, nacrti za gradnjo Zbiljskega gaja …" 


42|NAGRADNA KRIŽANKA 

www.gorenjskiglas.si / Foto: Peter Košenina 
Nagrade: 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Zdravje in jaz – Prijatelja. 
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 29. oktobra 2021, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 

KZ MEDVODE Z.O.O., MEDVODE, CESTA OB SORI 11, MEDVODE