Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 7 — Leto XVI •■■■■■■■iee»MMeewBMBeeBeMaeeeeweeeweeesMi Predkongresne priprave Čeprav je do novih kongresov ZKS in ZKJ še razmeroma dovolj časa, se je vendar Zveza komunistov že začela intenzivno pripravljati nanju- Med prve priprave lahko vsekakor štejemo nedavno sejo predsedstva CK ZKS, ki je že obravnavalo predlog prve zasnove predkongresnih priprav. Ugotovljeno je bilo, naj bi osnovni ton idejnopolitične aktivnosti ZKS dajala maksimalna aktivizacija in mobilizacija vseh ustvarjalnih družbenih sil za konkretno uresničevanje ustave in zakona o združenem delu- Vsaka družbena akcija mora privesti do novega konkretnega koraka v razvoju družbenoekonomskih odnosov in krepitvi družbenoekonomskega položaja delovnega človeka. V tej zaključni etapi graditve samoupravne socialistične demokracije ni več dovolj zgolj ponavljanje, prepisovanje splošnih načel, ampak mora imeti vsak družbeni subjekt svoj ustvarjalni pristop pri razčlenjevanju in uresničevanju splošne politike v svojih posebnih razmerah. Nobena konkretna rešitev v družbeni praksi ne more biti le nekakšen mehanični prepis določb zakona o združenem delu, čeprav je izvedena iz njih in mora izpričevati njihovega duha Prav tako se bo treba varovati tega, da bi se stari, preživeli odnosi oblačili v samoupravno lupino. Kajti pot v socializem na osnovi socialističnega samoupravljanja kot demokratičnega razpletanja obstoječih protislovij nikakor ni samogibna, brez dejavne, odločilne vloge zavestnega dejavnika in še posebej zveze komunistov kot zgodovinske nujnosti v delavskem razredu in gibanju. Zato naj bi čas pred kongresoma potekal v znamenju poglobljene in dinamične aktivnosti, katere rezultati morajo biti nova kvaliteta v razvoju novih družbenih odnosov. Zato v tem trenutku ne potrebujemo splošne deklaracije, potrebujemo učinkovito družbeno akcijo. Vsako družbenopolitično akcijo v osnovnih celicah družbe, v tozdih, v krajevnih in interesnih skupnostih kakor tudi v vsej družbeni nadgradnji moramo ocenjevati po tem, ali krepi družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ali ga slabi, oziroma deluje proti njemu- Pri tem je nadvse pomembna kritična marksistična misel, ki mora razsvetljevati družbene tokove in gibanja ter nas tako usposabljati za učinkovito premagovanje protislovij in doseganje enotnosti- Toda revolucionarni kurz naše akcije ostaja isti: boj za odločujoč položaj delavskega razreda in delovnih ljudi, krepitev materialnih sil združenega dela in vse družbe, bratstvo in enotnost kot realna, živa stvar v boju za napredek socialistične samoupravne Jugoslavije, prizadevanje za nove zmage pri uveljavljanju politike neuvrščenosti ter odločilna krepitev vodilne 'dejne in politične vloge ZK. To je torej samo nekaj načelnih, uvodnih izhodišč, iz katerih izhajajo prve zasnove predkongresnih priprav zveze komunistov. Dušan Željeznov •■••■»aeeeieeBeBeeBseeeeeeeeeeeeeBeS Tudi pero je orožje Vsa naša dejavnost na področju vseljudske obrambe in družbene samozaščite v zadnjih letih kaže, koliko so delovni ljudje zainteresirani za vsa ta vprašanja. Napravili smo že pomemben korak k podružbljanju vseljudske obrambe in samozaščite. Čedalje bolj se razvijajo razne oblike družbene samozaščite. Vsa dežela je vključena v enoten obrambni in varnostni sistem. NE SMEMO SE USTAVITI NA POL POTI Uresničevanje družbene samozaščite zahteva sodelovanje vseh družbenih sil. Med njimi imajo tudi sredstva javnega obveščanja zelo pomembno vlogo. V teh dneh potekajo razgovori z novinarji slovenskih časopisov, radia in televizije o njihovem prispevku v podružbljanju varnostnih zadev v prihodnjem obdobju. Letos so namreč pred nosilci aktivnosti za uresničevanje SLO in družbene samozaščite zahtevne akcije, ki jih brez večjega angažiranja uredništev in novinarjev ne bo mogoče kar najbolj uspešno izvajati. Posebno pozornost bo treba posvetiti nadaljnji krepitvi dejavnosti krajevnih skupnosti pri izgradnji sistema vseljudske obrambe in samozaščite. V vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela bo treba ustanoviti oz. poživiti delo odborov in svetov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V vseh okoljih bo treba oceniti varnostne razmere in na podlagi teh načrtovati konkretne akcije in ukrepe. Skratka, doseči moramo, da bi družbena samozaščita postala sestavina samoupravnega življenja in odločanja v vseh osnovnih celicah naše samoupravne družbe. VKLJUČEVANJE SREDSTEV INFORMIRANJA Da bi vse te naloge lahko čim uspešneje realizirali, bo potrebna usmeritev časopisov in dmgih sredstev javnega obveščanja v večjo mobilizacijo t. i. baze (spodbujanje aktivnosti v KS, TOZD, OZD itd.). O tem bomo morali pisati tako kritično kot ustvarjalno. Obveščanje predstavlja zelo učinkovito sredstvo za odkrivanje možnih odklonov v samoupravnih odnosih. Samoupravljanje je v nenehnem razvoju. Zato so v njem še zmeraj prisotne , razne napake, do katerih lahko pride zaradi pritiska raznih sovražnih elementov. Naše varnosti pa ne ogrožajo samo odkrite diverzije in subverzivne dejanosti. Ogrožajo jo tudi pojavi birokratske samovolje, grobega in nepravičnega odnosa do človeka, neodgovornost, razsipanje družbenega premoženja, bogatenje na račun družbe, gospodarski kriminal in vse ostalo, kar je v nasprotju z normami naše samoupravne družbe. Delovanje sredstev obveščanja se mora v teh primerih izražati kot preventiva. Svojo aktivnost morajo usmerjati v krepitev zaupanja in zavesti delovnih ljudi in občanov, posebno mladine, v poudarjanje bistva samoupravljanja in njegovih številnih prednosti. Delovne ljudi je potrebno še bolj usposabljati za opravljanje funkcij v samoupravnih organih in v organih oblasti. Pri tem pa bi se morali prav vsi zavedati, da je dobra obveščenost pogoj za samoupravljanje. POTREBNA JE OBJEKTIVNA KRITIKA Sredstva javnega obveščanja morajo poročati o tistih sredinah, ki se najbolj prizadevajo za razvoj in zaščito samoupravnega sistema, saj s tem lahko pozitivno vplivajo na javno mnenje. Tudi v našem glasilu bomo odslej večkrat objavljali razgovore z delavci o pozitivnih izkušnjah pri dograjevanju samoupravnih odnosov. Ko smo poročali o uveljavljanju delegatskega sistema, smo res premalokrat posvečali pozornost povratnim informacijam. Tesnejše stike smo navezali tudi ž vodstvi družbenopolitičnih organizacij v kranjski občini. Zato upamo, da bo sodelovanje na tem področju v prihodnje še boljše kot doslej. Posebno pomembna pa je vloga sredstev obveščanja pri odkrivanju in preprečevanju negativnih pojavov v razvoju naših samoupravnih odnosov. O vseh negativnih pojavih je potrebno kritično pisati in to ne glede na mnenja posameznikov, ki menijo, da delikatne teme“ niso primerne za objavo. Negativni pojavi se pojavljajo povsod. Zato moramo biti nanje pripravljeni, da jih bomo lahko pravočasno odkrili in preprečili. Pripravljenost družbe, da se zaščiti Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko je 7. februarja obiskala 4-članska delegacija sovjetskega ministrstva za zveze-Vodil jo je V. I. Glinka, namestnik ministra SZ za zveze. Z vodstvom ZP Iskra in DO seje dogovorila za nadaljnje oblike sodelovanja ter si ogledala proizvodnjo telefonije in profesionalne tehnike. pred negativnimi pojavi, je seveda v veliki meri odvisna od aktivnosti vseh obrambnih mehanizmov, kot so na primer samoupravna delavska kontrola, notranje kontrole itd. znotraj delovnih organizacij in številni zunanji mehanizmi, ki so tesno povezani z notranjimi: družbeni branilec samoupravljanja, sodišča združenega dela, ustavna sodišča in drugi. S tem se število negativnih pojavov vsekakor zmanjšuje. Nemogoče pa je pričako- vati, da bodo popolnoma izginili iz dmžbenega življenja. Zato naša zakonodaja (zakon o družbeni samozaščiti in zakon o združenem delu) nalaga sredstvom javnega obveščanja izredno pomembno vlogo pri preventivnem reševanju škodljivih pojavov v naši družbi. Družbena samozaščita bo tako lahko postala še bolj pomemben dejavnik našega vseljudskega odpora. A. Boc Kako bomo gospodarili letos Skupščina ZP Iskra bo na eni svojih prihodnjih sej sprejela plan druž-beno-gospodarskega razvoja Združenega podjetja Iskra do leta 1980. Parcialni in sestavni del tega srednjeročnega plana pa so smernice oziroma ukrepi in naloge za izvajanje tega načrta v letu 1977. Pri načrtovanju gospodarjenja za letos smo v Iskri izhajali zlasti iz ocene lanskoletnega gospodarjenja, iz temeljev Iskrinega srednjeročnega plana in seveda družbenega dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje do leta 1980, katerega podpisnik je tudi naša sestavljena organizacija. Boljši gospodarski pogoji Gospodarski pogoji v tem letu se bodo vsekakor oblikovali v odvisnosti od splošnih gibanj svetovnega gospodarstva in prizadevanj za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva. Po pričakovanjih Iskrinih ekonomistov se bodo na domačem tržišču nadaljevale že lani začete strukturalne spremembe gospodarstva, na zunanjih tržiščih, predvsem v industrijsko razvitih deželah, pa je pričakovati nadaljevanje zmerne konjunkture, ki bo vplivala na postopno oživljanje izvoza. Medtem ko bo v Jugoslaviji porast-la proizvodnja letos predvidoma za 6 odstotkov, pa v Iskri predvidevamo za skoraj 16 odstotno povečanje proizvodnje. Tako načrtovana proizvodnja bo zagotavljala nemoteno prodajo, hkrati pa tudi omogočala izpolnjevanje sprejetih obveznosti, katerih zaradi gospodarskega položaja lani nismo mogli povsem uresničiti. Nominalna rast proizvodnje bo v tem letu, upoštevaje predvidena inflacijska gibanja in oceno realne rasti v primerjavi z letom 1976, znašala nekaj več kot 27 odstotkov. Izkoristiti vse zmogljivosti Seveda pa bomo takšno rast proizvodnje dosegli le s polno izkoriščenostjo obstoječih zmogljivosti, hkrati pa tudi s povečanjem produktivnosti ter vlaganjem v avtomatizacijo tehnoloških procesov. Prav v tem letu se bodo nadaljevali vsi procesi postopne profesionalizacije Iskrinih proizvodnih programov. Veliko denarja bomo vložili prav v nove naprave in v uresničitev zastavljenih načrtov v procesu osvajanja novih programov kot so mikroelektronika, računalništvo in podobno, dočim pa pričakujemo glavno investicijsko dejavnost šele v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja- Vso skrb izvozu Po predvidevanjih je letos v Iskri pričakovati za več kot 16-odstotno realno porast celotne prodaje (skupaj z izvozom) v primerjavi z letom 1976. Torej bo izvoz rastel s precej višjo stopnjo kot lani in bi naj bil več kot 32 odstotkov višji. Dokončno bomo morali v Iskri rešiti tudi vprašanje iz- f \ X s Prešernove nagrade 1977 Tudi letos so na predvečer slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, dneva smrti pesnika Franceta Prešerna, podelili v Ljubljani sedem tradicionalnih Prešernovih nagrad in trinajst nagrad Prešernovega sklada. Prešernove nagrade so prejeli: univ. prof. Boris Kobe za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo, arhitekta Branko in Ivan Kocmut sta prejela to visoko priznanje za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije, medtem ko je pesnik Lojze Krakar prejel Prešernovo nagrado za svoje pesniško zbirko „Nekje tam čisto na robu". Miha Maleš je prejel nagrado za svoj grafični, slikarski in ilustracijski opus. Za režijo filma ,,Idealist" in za svoj celotni filmski opus je letošnji Prešernov nagrajenec režicer Igor Pretnar. Tatjana Rem-škar pa je bila nagrajena za baletno in umetniško ustvarjalnost. In končno je sedma letošnja Prešernova nagrada pripadla skupini, ki je izvedla Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob lanski stoletnici Cankarjevega rojstva. V tej skupini so Jože Babič, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Primož Kozak, Peter Skalar in Matjaž Vipotnik. Trinajst nagrad iz Prešernovega sklada pa so prejeli: Hubert Bergant za izvedbo J. S. Bavhovih orgelskih del, Vlado Habjan za roman „Trota-mora", Tone Lapajne za lansko samostojno razstavo v Ljubljani, Janez Marinšek in Koni Šteinbaher za ustvarjalne dosežke risanega filma, Valentin Polanšek za pesniške zbirke v zadnjih letih, Majda Potokar za vlogo Rachel v drami „Živite kot svinje", Milan Stibilj za skladbo XISTUS, Zvone Šedelbauer za režijo Vedekindovega Pomladnega prebujenja in za Ardenovo delo »Živite kot svinje", Anton Tomašič za TV režijo »Vrnitev", Janez Vidic za lansko samostojno razstavo v Mariboru, Radojka Vrančič za prevod Proustovega romana „V senci cvetočih deklet", Joco Žnidaršič za umetniško fotografijo in skupina Zala Dobnik, Hugo Porenta, Milan Štrukelj, Alenka Velkavrh in Jože Dobrin za arhitektonske rešitve v vzgojno-varstvenih zavodih. [) 2. vozne stimulacije. Le-ta naj bi po predlogu temeljne organizacije Zunanja trgovina na Iskra Commerce znašala letos 25 odstotkov vrednosti valute, obračunane po veljavnem tečaju. Čeprav so na prvi pogled številke o precejšnjem povečanju izvoza v tem letu vzpodbudne in ohrabrujoče, pa se moramo zavedati tega, da bi morali še bolj povečati našo zunanje-trgovinsko dejavnost. To pa navsezadnje tudi zato, če želimo uresničiti samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega gospodarjenja do leta 1980 in druge dokumente, v katerih smo zapisali, da bomo do takrat izvozili za skupno 500 milijonov dolarjev izdelkov. In ko smo že pri izvozu naj še enkrat poudarimo, da bi moral letos še bolj priti do izraza samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stimuliranje izvozne dejavnosti v Iskri, ki bo prispeval k izboljšanju porazdelitve izvoznih bremen in stimulacij za večje izvozne dosežke. Umirjena rast zaposlovanja Oživljanje gospodarske rasti v tem letu pa bo vsekakor zahtevalo večje število zaposlenih. Predvidoma bo letos v Iskri zaposlenih 28.800 delavcev, kar je za poltretji odstotek več kot lani. Predvideno zaposlovanje v Iskri bo torej pod slovenskim poprečjem, ki načrtuje nekaj manj kot triodstotno rast števila zaposlenih. Iskra se je torej trdno odločila za prekinitev ekstenzivnega načina zaposlovanja. Boj proti ekstenzivnemu zaposlovanju pa seveda ne pomeni, da bomo v Iskri zanemarili kadrovsko problematiko — ravno obratno: dolgoročna programska usmeritev zahteva spremembo kadrovske strukture, in to zlasti v skrbi za večje število strokovnih kadrov in kadrov širokega profila. Celotni dohodek za 16,5 % večji Po predvidevanjih Področja za ekonomiko na skupnih službah ZP Iskra, bo celotni dohodek porastel letos za 16,5 % v primerjavi z lanskim letom. V njem bodo po razčlenitvi — v skladu z zakonom o združenem delu — zastopani materialni stroški 75 odstotno, amortizacija po predpisani stopnji 1,9 odstotno in doseženi dohodek 23,1 odstotno. In kako se bodo letos gibali osebni dohodki? Pričakovati je približno 1 % realno rast osebnih dohodkov, kar bo izredno pozitivno vplivalo na ugodnejšo delitev čistega dohodka. V tem letu se bodo torej osebni dohodki gibali počasneje od rasti produktivnosti, to pa je - kar lahko mirne duše trdimo — velika razlika v primerjavi z lanskim letom, ko so mnogokateri slabo gospodarili, kljub temu pa si delili visoke denarje. L. D. NAŠ KOMENTAR Produktivnost in združeno delo Največja napaka bi bila, če bi že sleherno formalno spremembo o graditvi našega socialističnega sistema in gospodarskega razvoja razglasili za nov korak naprej in popoln uspeh, kajti napredovali bomo zares lahko samo tedaj, če bomo znali svoje lastne ukrepe premerjati kritično in ocenjevati stvarne dosežke. Novi zakon o združenem delu je dokument, ki je dejansko potrdil pridobitve revolucije na področju obla sti nad delom ter reputali združenega dela. Razumljivo je, da bi moral biti in, da nujno s časom tudi bo dragocen vir možnosti in vzpodbud tudi glede produktivnosti dela, brez česar si razvijajočega socializma predstavljati ne moremo. Kljub temu si moramo pogumno, odkrito pogledati v oči in priznati, da je produktivnost v tem času, odkar smo uvedli novi zakon o združenem delu, nasprotno padla, ali da vsaj stagnira. Seveda, če to odkrivamo in, če se s tem soočamo, to še ne pomeni, da bi bil zakon kakorkoli slab, da bi kot tak negativno vplival. Nikakor ne! Bilo bi to povsem nerazumljivo, saj po svoji ideji in zasnovi dejansko sprošča vse človekove ustvarjalne sile. Če pa se kljub temu dogaja, da v notah našega združenega dela, v raznih delovnih organizacijah produktivnost pada, je to pripisati edino le za četnemu uresničevanju zakona. Včasih seveda do tega prihaja takorekoč brez krivde krivih. Stari ekonomski, samoupravni in vodstveni sistem je tekel po že uhojenih poteh, strokovnjaki na tehničnem in komercialnem področju so ustaljeno in nujno razmišljali b problemih, sistematično reševali naloge in ob tem tudi zdaj pa zdaj tvegali še nekaj več. Samoupravljalci so vedeli kje so, kaj so lahko in morah upoštevati in kako odločati! Neposredni proizvajalci so se že z znanim jim zaledjem vrgli sproščeno v boj za dvig storilnosti. Zdaj, ob sprejetju novega zakona so vse te težnje in želje ostale, ljudje se celo zavedajo, da bodo poslej lahko in morali storiti še več, odločati še več in doseči čim več, toda za trenutek so morda pač nekoliko zastali, podobno kot ekonomisti, ki so si neko svojo ekonomsko stavbo zgradili, zdaj pa jo morajo temeljito prezidati in za nekaj nadstropij dvigniti pa v prvem hipu ne vedo prav, kje bi začeli. Taki pojavi so v ostalem povsem naravni, razumljivi in upravičljivi. V naši preteklosti smo recimo, v času, ko se je v obdobju administrativnega socializma zaradi dviga storilnosti v podjetjih razmahnilo po vzoru staha-novstva naše udarništvo, zabeležili nekoliko soroden pojav — globalno znižanje proizvodnje. Med prvimi so takrat v rudarstvu odkrili to prav v najboljšem kolektivu, v rudniku v Trbovljah, kjer je skupna rudniška proizvodnja, kljub proizvodnim rekordom posameznih brigadirjev, v celoti padla. V nadaljevanju procesa je seveda udarništvo pokazalo svoj koristen, bodrilen vpliv na vse in v končni posledici se je tudi splošna produktivnost dvignila. Bi se pa najbrž ne, če ne bi tudi sredi udarniškega navdušenja kritično opozorili na vprašanje produktivnosti v celotni skupnosti. Zato opozarjamo tudi danes na vprašanje zaostajanja produktivnosti navkljub novemu zakonu o združenem delu z globokim prepričanjem, da bo že v naslednji fazi, ko se bo izvrševanje novega zakona utrdilo, tudi produktivnost znova začela rasti. Če kje, potem so pač za rast produktivnosti vsi pogoji zagotovljeni prav v združenem delu, prav v združenem delu v pomenu dejanskega, zaresnega in pogumnega dela, ne fraz. Mara Ovsenik S seje sekretariata ZSM ZP Konec januarja se je sestal na svojo prvo sejo po letni konferenci sekretariat mladine ZP Iskra. V bogati razpravi, ki je bila na seji so mladi obravnavali akcije, ki bodo sledile iz sklepov poreškega seminarja in programa delovanja koordinacijskega sveta ZSM, ki so ga mladi sprejeli na letni konferenci v Poreču. Sekretariat je na svoji seji sprejel naslednje sklepe na osnovi stališč iz poreškega seminarja: Sklep 1. Vse 00 ZSM naj ponovno preana-lizirajo pogoje za delovanje mladine. Posebno naj ugotavljajo: — finančne pogoje delovanja — zainteresiranost za delovanje v ZSM — prostorske pogoje . — pogoje za urejanje administracije itd. Poročilo o možnosti delovanja naj dostavijo KS ZSM na ravni OZD in ZP Iskra. Sklep 2. V 00 ZSM naj se preanalizira delovanje delegatov v razne organe in povezanost teh delegatov z delovanjem 00 ZSM. Sklep3. Vse 00 ZSM naj uvedejo tekočo kadrovsko evidenco v kateri bodo tekoče spremljale delovanje in angažiranost vseh članov ZSM. Posebno pozornost morajo posvetiti aktivnosti mladih, ki so člani ZK, ter svoje mnenje o njihovi aktivnosti posredujejo 00 ZK. Sklep 4. 00 ZSM naj analizirajo gospodarjenje v TOZD in izvajanje stabilizacijskih ali sanacijskih načrtov. Ob analizi naj politično ocenijo odgovornost nosilcev nalog po stabilizacijskih načrtih in delovanje poslovodnih organov. Sklep 5. 00 ZSM naj se aktivno vključijo v proces sprejemanja novih samoupravnih sporazumov v združevanju v TOZD, OZD in SOZD. Zato naj že v procesu sestavljanja sporazumov aktivno posredujejo svoje mnenje o opredelitvi ciljev in vse- ISKRA Številka 7 — 12. februar 1977 bine združevanja, opredelitve vloge samoupravljanja in DPO v posameznem sporazumu. Sklep 6. 00 ZSM naj ponovno sprožijo akcijo Zakon o združenem delu vsakemu delavcu, ki to želi. Za realizacijo te akcije naj se povežejo z » ostalimi DPO v svojem okolju. Na osnovi programa dela KS ZSM SOZD Iskra je sekretariat sprejel naslednje sklepe: Sklep 7. V letu 1977 bomo organizirali dve interni delovni akciji in sicer: - akcija na Dugem otoku 21. 5. 1977 - 11. 6. 1977 z 20 udeleženci — akcijo v Poreču tekom meseca aprila - 5 udeležencev 00 ZSM naj poskrbijo za evidentiranje zainteresiranih mladincev pravočasno z dogovori med posameznimi 00 ZSM na nivoju delovnih organizacij. V kolikor bo stekla akcija za izgradnjo rekreacijskega centra v Pineti bo sekretariat dodatno obvestil vse 00 ZSM o potrebnih akcijah. Sklep 8, Srečanje mladih ZP Iskra se bo odvijalo 21. 5. 77 v Sežani. Srečanje bo zastavljeno kot centralna prireditev mladih ZP Iskra ob proslavi dneva mladosti, 85-letnici tov. Tita in 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo ZK. Vse 00 ZSM naj v svojih programih akcij za mesec maj 1977 predvidijo udeležbo na tem srečanju. Program srečanja in prispevek na udeleženca bosta posredovana vsem 00 ZSM do konca februarja. Sklep 9. Tov. Orel Jože iz Avtoelektrike je zadolžen, da preveri možnost sodelovanja z zamejskimi Slovenci v Italiji. Obenem je sekretariat sklenil, da bo v sklopu sodelovanja s koroškimi Slovenci poslal do 20 predstavnikov KDZ na eno delovno akcijo, ki jo organizira RK ZMS. Sklep 10. Sekretariat zadolžuje sekretariate ZSM na nivoju OZD, da preverijo možnost organiziranja marksistič-nih krožkov po OZD. Kot osnovna programa delovanja teh krožkov bo služil program delovanja marksističnega krožka na nivoju ZP Iskra. Miloš Pavlica SESTANEK PREDSEDSTVA KK ZSMS INDUSTRIJE ZA AVTOMATIKO Kritično o OZD in sebi Mladi smo na prvem letošnjem sestanku koordinacijske konference ZSMS v Iskra-Industrije za avtomatiko kritično ocenili poslovno povezanost znotraj delovne organizacije. Seveda, pa smo mladi kritično ocenili tudi sebe in druge družbeno-politične organizacije, oz. koordinativna telesa teh organizacij, predvsem pa sindikata. Ugotovili smo, da je delo sindikata na ravni delovne organizacije zelo šibko, ali pa ga sploh ni, zato smo dali pobudo za čimprejšnje sklicanje letne konference in zamenjave vodstva. Delovne naloge, ki stoje pred sindikatom so velike in zato je nujno urediti povezanost znotraj delovne organizacije. Mladi apeliramo na vse 00 sindikata, da zahtevajo v roku enega meseca sklic konference in kadrovsko ureditev sedanjega stanja. Tudi povezanost nas mladih v delovni organizaciji je popustila, vendar smo se ponovno dogovorili za naloge, katere moramo izpolnjevati, da bo naše delo bolj učinkovito in vplivno. Vse dmžbeno-politične organizacije se bodo morale v naslednjem obdobju tesneje povezati, da bodo lahko rezultati družbenega in samoupravne- ga preobraževanja družbe in delovne organizacije boljši. Ugotovili smo, da so nekateri TOZD programsko in tehnološko tako zaostali, da jih bo potrebno v najkrajšem času sanirati. Mladi zato zahtevamo, da pripravi programsko-tehnično področje delovne organizacije analize in smernice za saniranje le-teh TOZD. Kritično smo tudi pregledali delo komisij za ugotavljanje slabega poslovanja nekaterih TOZD in ugotovili, da analize ustrezajo za pripravo sanacijskih načrtov, vprašujemo pa, zakaj niso analiz obravnavale in ocenile družbeno-politične organizacije v delovni organizaciji, predvsem pa v prizadetih TOZD? Kritično smo ocenili tudi delitev dela znotraj delovne organizacije, ki je zelo majhna in slaba. Ugotovili smo, da znotraj Avtomatike skoraj ni združenih interesov, zato smo od skupnih služb zahtevali podrobnejšo analizo. Skupne službe naj dajo na osnovi ugotovitev smernice za sistemske rešitve znotraj delovne organizacije. Opaziti je tudi dupliranje programov in smernic razvoja posameznih TOZD- Skupne službe pa vse bolj postajajo aparat, ki nima več svoje bi- stvene vloge, zato bi bilo potrebno čimprej koncipirati vlogo skupnih služb, napraviti kadrovsko analizo in ugotoviti kakšen kadrovski potencial se skriva v njih. Na sestanku smo se tudi dogovorili za srečanje mladih delovne organizacije in za seminar o informiranju. Srečanje mladih delovne organizacije bo preloženo na mesec september zato, ker bo letos v maju srečanje mladih ZP Iskra na seminarju o informiranju, s temami o javnem in samoupravnem informiranju ter organiziranju učinkovitega informiranja v delovni organizaciji. Seznanili smo se tudi z organiziranjem in nalogo marksističnega krožka, ki bo deloval na sedežu ZP Iskra. Na koncu smo obravnavali sklep zbora delovnih ljudi v delu skupnih služb - področju za fluidno tehniko. Mladi menimo, da zaradi premajhnega števila zaposlenih verjetno nimajo pogojev za uspešno organiziranje TOZD-Potrebno bi bilo le bolj natančno opredeliti njihovo sedanjo delo in vlogo. Mladi smo se razšli v upanju, da bodo postavljene naloge in zahteve v najkrajšem času uspešno rešene in to nam bo omogočilo boljše delo v prihodnosti. ^ (j, Iskra na vseh kontinentih Po konferenci predstavnikov zunanjetrgovinske mreže v Postojni nadaljujemo z zapisi pogovorov, ki so jih imeli naši sodelavci z omenjenimi zastopniki. Tokrat obravnavamo področje Ekvadorja, Švice in Venezuele. Ekvador: Predvsem organizacija prodajne mreže Ž1BERT PETER, ISKRAEMEC -QUITO: „V 1. 1976 smo se srečevali predvsem z začetnimi težavami pri ustanavljanju in organiziranju podjetja ISKRAEMEC. Kljub temu sta obe Iskrini tovarni že v prvem letu dobavili blaga v vrednosti 1,200.000 dolarjev. V glavnem smo organizirali začasno, montažo električnega ročnega orodja ter izdelali nov projekt, v katerem je vključen celoten program tega orodja. Skupščina andskega pakta (ekonomske grupacije, v kateri so vključeni Ekvador, Bolivija, Peru, Kolumbija ter Venezuela — Čile je pred časom izstopil) nam je verificirala proizvodnjo, na osnovi česar lahko organiziramo izvoz električnih ročnih orodij v vse njegove članice brez carine. Prizadevamo si doseči prek ekvadorskih in jugoslovanskih vladnih predstavništev, da bi oblasti v omenjenih deželah organizirale dvig carinske zaščite proti tretjim državam na 70 %, kar sta obvezni storiti po Cartagenskem sporazumu. Ko bo uvedena ta zaščita, nam bo prodaja v obeh deželah stekla, kajti trenutno so naše cene nekoliko previsoke glede na pritisk cenenih proizvodov iz omenjene panoge iz ZDA. V 1. 1977 bo ena naših prvenstvenih nalog organizacija trgovske mreže v vseh državah andskega pakta. Kot druga pa bo prednjačila izgradnja nove Iskrine tovarne ERO, ki bo omogočila boljše poslovanje. Kot tretjo nalogo za to obdobje smo si zastavili uvedbo novega proizvodnega piograma malih gospodinjskih aparatov v proizvodnjo in proda- jo-“ Julij Novljan. Švica: Recesija še traja JULIJ NOVLJAN, ISKRA-ELEC-TRONIC, SOLOTMURN: „Firma deluje komaj dobri dve leti. Začela je delati prav ob nastopu recesije na Zahodu, kar je še posebno otežkočilo ugoden start v Švici. Iskra je to tržišče obdelovala iz Ljubljane, zato stvari le ni bilo mogoče obdelati zahtevam trga primerno. Ko so potencialni kupci ugotovili, da je Iskra ustanovila svoje predstavništvo tudi v Švici, pa so se začeli odnosi hitro izboljševati. To se je pokazalo tudi na ustvarjenem prometu in na številu naših kupcev, ki se je bistveno povečalo. Izvozni program obsega prodajo izdelkov vseh branž. Če pogledamo 1. 1976, v katerem smo izvozili za 6 milijonov S. fr. kar je za skoraj 1 milijon S. fr. več kot v 1. 1975, ga lahko (predvsem glede na obstoječe razmere) ocenimo kot uspešno. Razmere so trenutno še dokaj težke. Recesija v Švici še ne popušča, še vedno zapirajo posamezne tovarne, skrajšujejo delavnik in brezposelnost narašča. Tudi novoletna prodaja, pri kateri so računali na določen porast, je vse razočarala. Prav tako niso obetajoče niti prognoze za 1. 1977. Naš letošnji program je spet višji od lanskoletne realizacije za 1 mio S. fr. in smo prepričani, daje to povečanje možno doseči, predvsem zato, ker se je število naših odjemalcev razširilo. Pri tem pa seveda nastajajo precejšnje težave, ki se porajajo ob kvaliteti naših izdelkov, nespoštovanju dobav-nih rokov in pa v zadnjem času v zahtevi po povečanju cen, ki presegajo konkurenčne cene drugih proizvajalcev iz zahodnoevropskih držav, predvsem Italije in Španije. Žal ugotavljamo, da so omenjene pomanjkljivosti predvsem vzrok neodgovornega dela posameznikov. Take stvari ne le da zmanjšujejo možnosti večjega izvoza, pač pa škodujejo tudi imenu Iskre ter povzročajo še veliko več nepotrebnih stroškov/4 Venezuela: Lep uspeh in lepe možnosti FORTUNAT OREHEK, EURO COMMERCE - CARACAS: „Če najprej damo kvantitativno oceno poslovanja v letu 1976 in vrednost izvoza na venezuelsko tržišče, beležimo glede na leto 1975 2,5 - kratni porast. Naj' večje povečanje izvoza je bilo pri števcih električne energije državnemu elektrodistribucijskemu podjetju CADAFE. Porast izvoza na področju zasebne telefonije je bil tudi občuten, vendat pa ne zadosten za ambicije in mož; nosti naših TOZD. Hkrati smo se lotil) širjenja prodajnega asortimana, kjer bi posebej želel omeniti panogo električnega ročnega orodja. Ta dobivamo od družbe ISKRAEMEC iz Ekvadorja. PU tem smo se srečali s hudo konkurenco najmočnejših svetovnih proizvajalcev na področju omenjene proizvodnje. Fortunat Orehek. V Venezueli imajo že dolga leU organizirano prodajo, servise in svo; „image“. Iskra v Venezueli je bila še do nedavna na področju električneg3 ročnega orodja neznana. Pripravljam0 močnejši prodor na venezuelski tri! tudi s proizvodi stikalne in merilno" regulacijske tehnike, relejskimi in z3' ščitnimi sistemi. Ne morem mim1) tega, da ne bi omenil specifičnost1 venezuelskega trga. Venezuela je bog3' ta država - izvoznica nafte in miner3' lov, predvsem železove rude, z ogron1' no ekonomsko močjo in stabilno v3' luto, ki je posebno v zadnjih letih sf posebej vidna pri ogromnih investid' jali v energetiko, transport, izkorišč3' nje rudnih bogastev, razvoj luk 1,1 cestnega omrežja. V ilustracijo naj navedem, da J® Venezuela trenutno največje gradb1' šče železniškega omrežja na svetu "j čez 5000 km železniških prog z vsem1 pripadajočimi objekti. Hkrati gradip v Caracasu metro. (Nadaljevanje na 3. strani) INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Veliko popraševanje Široka potrošnja se je lani znašla v spomladanskih mesecih v zelo neugodnem položaju, saj se je aprila in maja prodaja skoro pojpolnoma ustavila. Zato so „bremzalr tudi proizvodnjo, da ne bi preveč nakopičili zalog. Septembra pa se je prodaja dvignila celo proti vsem pričakovanjem — saj so v septembru prodali več kakor v aprilu, maju in juniju skupaj. Zaustavljanje prodaje po uveljavitvi Zakona o zavarovanju plačil je prizadela vse TOZD Široke potrošnje, daje večina TOZD zaključila polletno bilanco z negativnim rezultatom. Položaj pa se je bistveno zboljšal v jesenskih mesecih, tako da so večino zamujenega nadoknadili in je bilanca DO pozitivna. Konjunktura izdelkom široke potrošnje pa tako raste, da bi letos januarja lahko prodali mnogo več, pa Proizvodnja ne sledi povpraševanju domačega trga in izvoznikov. Žal tovarne v januarju niso dosegle proizvodnega programa in je zato tudi prodaja nižja od načrtovane. Ponavlja se stara napaka, da v času konjunkture — Prve mesece leta delamo prepočasi, v Poletnih mesecih pa se trg počitniško umiri. Lani so v Široki potrošnji načrtovali, da bodo prodali za 922.851.000 din izdelkov na domačem trgu. Od tega so realizirali prodajo 90 odstotkov in prodali za 833.287.000 din. Po TOZD je bila prodaja takale f TV ftžan 103 %, RA Sežana 88 %, Antene Vrhnika 95 %. Elektromotiji Že-lezniid 83%, Montaža Idrija 112 %g TGA Škofja Loka pa 78 %. Od tega so prodali v prvi polovici le za slabih 300 milijonov, v drugi polovici leta pa za 540 milijonov, kar je 80 odstotkov več. Razumljivo, da so se zaloge ob zaustavljanju prodaje kopičile, tako je bilo zalog gotovih izdelkov na začetku lanskega leta za 130 milijonov, junija meseca pa že za 150 milijonov din. Ob koncu leta, po dobri jesenski „žetvi“ Pa so skladišča tako spraznili, da so imeli le za 77,5 milijonov vskladišče-nih gotovih izdelkov, to se pravi, da so ^loge zmanjšali za 41 odstotkov. Tudi izvoz ni bil slab, saj so planirali 9,2 milijona dolarjev izvoza in prodali za 9 milijonov, kar je mnogo za IŠP, saj je vsa Iskra izvozila leta 1976 za okrog 70 miljonov. Izvoz so dvignili za 25 odstotkov. Direktor Franc Anžič, ki vodi prodajo IŠP, pravi, da se je povpraševanje ’z lanske jeseni pomaknilo tudi na letošnje prve mesece in tako zaloge še zmanjšujejo. Za letos načrtujejo 32 odstotkov Povečanja prodaje, kar predstavlja eno ^ulijardo sto milijonov din. Prodaja, kj*kor smo rekli, dobro teče, prodali oi bili že januarja lahko vsaj 20 pro-usntov več, pa proizvodnja ne dohaja Prodaje. Tovariš Anžič meni, da ni bo-da bi se ponovila lanska poletna kriza, vendar kaže raziskava tržišča, da takega povprašavanja, kakor je bilo !am konec leta in januarja ter februar-Ja letos, ne bo tako kmalu- Skupna stališča Predstavniki družbenopolitičnih ^rganizacij SOZD Iskra in tovarne ^maj so se sestali dne 3. 2. 1977 ter razpravljali o objavljenih člankih v gla-s“u Iskra „Tovarna baterij Zmaj -aamostojna delovna organizacija" v 3. tevilki in „Pojasnila“ v 4. številki gla-I a. ki sta z ene in druge strani sproži-^ nezadovoljstvo in ugotovili nasled- - dne 3. 11. 1976 so se sestali Predstavniki družbenopolitičnih orga-jjzacij SOZD Iskre in tovarne Zmaj. !.a sestanku se je med drugim razprav-Mo tudi o izločitvi Zmaja iz DO LZE. v tem razgovoru so nekateri Predstavniki med drugim podali svoje P°zitivno mnenje o tej odločitvi. j ~ Problematika izstopa tovarne maj iz DO IEZE se je reševala predam na nivoju DO IEZE, kar je v madu z zakonom o združenem delu. Za boljše razumevanje 3. točke7 pojasnila" je dogovorjeno, da si bodo .ružbenopolitične organizacije priza- evale voditi sočasno akcijo ustavne Preobrazbe v skladu s sprejetim pro-°ramom dela družbenopolitičnih orga-'zacij SOZD Iskra ob celotni pre-razbi Iskre v skladu z zakonom o ruženem delu- Udeleženci Tovarne Široke potrošnje pa so za letos pripravile vrsto novitet za tržišče in tako osvežile svoj program in izbiro na trgu. V Sežani bo šel letos na trg rekorder s kasetnim magnetofonom, HI-FI stereo radijski sprejemnik in stabilizator za barvne televizorje. V Železnikih so pripravili več novih sesalcev v kooperaciji s firmo AEG in garnituro za frizi ranje. Gospodinjski aparati so razvili nov štedilnik Corona in več variant vgradnih plošč. Ob ~ sprejemanju srednjeročnega plana so pokazale tržne raziskave, da so jugoslovanskijproizvajalci, med katerimi je tudi Široka potrošnja, načrtovali toliko povečano proizvodnjo,. da je naš trg ne bo konsumiral. Rezultate raziskave trga so s programi posredovali Trgovinski zbornici Jugoslavije in ta naj uskladi proizvodnjo s potrebami potrošnikov. Če potegnemo črto pod prizade- BMDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Kako izboljšati položaj v TOZD Orodja? Franc Anžič, direktor prodaje v Široki potrošnji vanja prodaje IŠP, ugotavljamo, da se je kljub težavam lani dobro znašla in v drugem letu obstoja branže še čvrsteje povezala prizadevanja vseh šestili TOZD in Skupnih služb. V okviru 16. zasedanja delavskega sveta Industrije, ki je bilo koncem preteklega meseca, so delegati temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb obravnavali tudi poročilo komisije DSI o analizi in vzrokih nezadovoljivega poslovanja v TOZD Orodja. Najprej spregovorimo nekaj besed o sami temeljni organizaciji. Njena glavna dejavnost je proizvodnja orodij, specialnih strojev in izdelava konstrukcij, vendar pa za izdelavo konstrukcij nima izoblikovanega proizvodnega programa. Zato v bistvu prodaja na tržišče svoje storitve s področja orodjarskih in mehanskih obdelav. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Letos za tretjino več TOZD FERITI Značilno za to temeljno organizacijo Industrije elementov za elektroniko v preteklem poslovnem letu je, da zaradi zapoznele investicije ni uspela niti povečati svojih proizvodnih zmogljivosti, niti vpeljati predvidenega novega programa. Posledica tega je bila, da so lani v Feritih dosegli enaka obsega tako proizvodnje, kot tudi prodaje, v primerjavi z letom 1975, vendar pa je bil pri tem dosežen manjši ostanek dohodka od pričakovanega, manjši pa tudi od le-tega v letu 1975. Podrobnejše analize poslovanja v minulem letu se bomo lahko lotili šele, ko bo gotov zaključni račun, zato si to pot rajši oglejmo, kakšne načrte imajo v TOZD Feri ti v letošnjem letu. Za zdaj le še to, da bodo leto zaključili pozitivno, vendar brez ostanka dohodka. Prva ugotovitev je razveseljiva — namreč v polnem razmahu je predvidena investicijska dejavnost, katere izpeljava bo nedvomno omogočila letošnjo bistveno večjo proizvodnjo. Letošnji proizvodni načrt TOŽD Fe riti predvideva za 35 % večjo proizvodnjo, kar bodo lahko dosegli z nekaj novimi delovnimi mesti in razširitvijo obstoječega proizvodnega programa, seveda ob dokončni uresničitvi tekočih tokratnih investicijskih vlaganj. Ce bo začeta investicija tekla normalno, računajo, da bodo do konca prvega polletja dokončno instalirali vso naročeno novo opremo, s tem pa v dmgem polletju zastavili s polnimi zmogljivostmi. Načrtovani 35 % porast proizvodnje takšen potek investicijske dejavnosti zagotavlja. Ob tem razmišljajo tudi o možnostih, da bi v obratu v Zgornji Savinjski dolini odprli še deset novih delovnih mest in s tem povečali zmogljivosti, seveda pa bo odločilno prispevala k izpolnitvi načrtovane letošnje proizvodnje preusmeritev proizvodnega programa. Preusmeritev proizvodnega programa se je v TOZD Feriti že začela in sicer z izdelavo prvih serij feritnih materialov za profesionalne namene za RIZ Zagreb, prvih serij navitih sklopov za telefonijo v Kranju in profesionalnih feritov za TOZD TEN. Seveda s tem profesionalizacija proizvodnega programa najbrž še ni končana in glede na perspektivnost takšne preusmeritve bodo še naprej iskali možnosti za uveljavitev svojih sodobnih izdelkov. Trenutno je v Feritih zelo razgibano. Dela ne manjka, prav gotovo tudi ne problemov, saj sprotno povečevanje redne proizvodnje ob rekonstrukciji peči in nameščanju in preizkušanju novih strojev in opreme ter ob vsem kar prinaša živahna investicijska dejavnost, naloge delovnega kolektiva prav gotovo niso lahke. Toda vse to je nujno in neizogibno, če hočejo uresničiti svoje letošnje načrte in si za konec poslovnega leta zagotoviti uspešnejše rezultate kot v preteklem letu, s tem pa hkrati ustvariti tudi vse pogoje za nadaljnjo rast proizvodnje v prihodnjih letih. V TOZD Feriti so hkrati z vsem naštetim začeli razpravljati o možnostih za uvedbo premakljivega delovnega časa v vseh spremljajočih službah, kakor tudi v največjem možnem delu proizvodnje. Razprave o teh možnostih bodo tekle do konca februarja, ko naj bi se dokončno odločili. Z uvedbo premakljivega delovnega časa želijo delavcem zagotoviti več svobode, ki ga tak delovni čas daje, hkrati pa zagotoviti izkoriščenost strojev in opreme minimalno v dveh izmenah, s tem pa tudi omogočiti dvig produktivnosti dela. Razumljivo, možnost uvedbe premakljivega delovnega časa temeljito proučujejo in se bodo za uvedbo odločili, če bo zagotavljala vse tiste prednosti, ki si jih od te novosti lahko obetajo. -J. C.- Tako je do 75 % izdelkov narejenih po dostavljenih načrtih kupca, za ostalo količino pa mora TOZD po F- Kotar zahtevah kupca najprej pripraviti konstrukcijsko dokumentacijo in nato po njej narediti izdelek- S tem načinom dela pa so povezane mnoge tehnične, ekonomske in časovne težave. Analiza komisije je nakazala, da je potrebno vzroke in probleme, ki se že leta kopičijo, ustvarjajo nove in katerih odraz je končno tudi rezultat poslovanja v prvih devetih mesecih v preteklem letu iskati v: - nizki proizvodnji; če iščemo vzroke za nizko proizvodnjo, oz. realizacijo, lahko omenimo nizko produktivnost, ki je tesno povezana z organizacijo dela, strukturo naročil in obstoječimi delovnimi pripravami. Vzrok za nizko produktivnost pa najdemo v slabi izkoriščenosti delovnega časa. - povečani amortizaciji; do katere je prišlo zaradi revalorizacije osnovnih sredstev — in porastu izrednih izdatkov. Nedvomno je, da so to problemi, ki se pojavljajo znotraj TOZD Orodja in na katere je prav gotovo mogoče vplivati. Nekaj s kratkoročnimi ukrepi, h katerim člani komisije prištevajo: — povečanje produktivnosti — zavarovanje interesov TOZD pri sklepanju pogodb - uvesti drugo izmeno na strojih, kjer je predvidevati ozka grla - uveljavljati tako vodenje proizvodnje, ki bo dalo konkurenčne dobavne roke ob še sprejemljivih cenah idr. TOZD Orodja je že podvzela določene od naštetih ukrepov, s katerim* bo in je deloma že izboljšala svoj poslovni uspeh- »Jugoslavija potrebuje orodja!" je na zasedanju delavskega sveta dejal glavni direktor Ivo Klešnik- Torej kaj je potrebno poleg naštetih nalog še narediti, da bomo odpravili nezadovoljivi finančni izid? Razmišljati o novem proizvodnem programu in novi organizaciji dela ni dovolj. Potrebno bo pritegniti nove sodelavce, ki predstavljajo enega od pogojev za uspešen prehod na novi program dela. V prvi vrsti pa morajo sami delavci v TOZD Orodja urediti medsebojne odnose in vzpostaviti med člani kolektiva medsebojno zaupanje in odgovornost, kar predstavlja temelj vsem načrtovanim nalogam. Špela Dittrich TOZD MAGNETI Zastarela in izrabljena oprema nujno terja vlaganje Delovni kolektiv TOZD Magneti je v preteklem letu načrtoval za okrog 20 % večjo proizvodnjo od le-te v letu 1975- Te svoje obveznosti pa, kot kaže v celoti ob vseh problemih, ki so spremljali lansko poslovanje, le niso uspeli izpolniti. Proizvodnjo so realizirali z nekako 82 %, prav tako pa so tudi lanski prodajni načrt izpolnili z okrog 96 %. Lani je prodaja na domačem trgu močno zastala, zato pa so občutno povečali izvoz svojih izdelkov na tuje. To je bilo glede na to, da za svojo proizvodnjo potrebujejo precej uvoznih materialov, ki jih doma ni mogoče dobiti, ugodno, manj ugodno pa je bilo glede na cene, po katerih so svoje izdelke lahko izvozili. Prav zaradi povečanega izvoza so v minulem letu dosegli manjši ostanek dohodka od načrtovanega, vendar pa, čeprav še ne razpolagamo z dokončnimi podatki, ni bojazni, da lansko poslovanje TOZD Magneti ne bi bilo pozitivno. Za letošnje leto v TOZD Magneti načrtujejo nekako 13 % povečanje nasproti lanskim dosežkom, za kar se bodo morali spričo zastarele in močno iztrošene opreme še posebej potruditi. Stanje v obstoječi opremi TOZD Magneti je namreč tako kritično, da terja čimprejšnjo rekonstrukcijo, če hočejo ustvariti pogoje za nadaljnje, uspešnejše poslovanje. O rekonstrukciji že razmišljajo in zanjo bi se bilo treba kar najhitreje odločiti, revidirati ' elaborat in si zagotoviti potrebna finančna sred- stva, ker je razumljivo z lastnimi sred-stvi ne bodo mogli izpeljati. Želijo namreč stvari tako pospešiti, da bi že letošnjo jesen lahko začeli s konkretnim uresničevanjem predvidene rekonstrukcije. In kaj želijo s predvideno rekonstrukcijo doseči? Nova, sodobnejša oprema, predvidena v rekonstrukciji, naj bi omogočila dvakrat večjo proizvodnjo litih magnetov. Še večje povečanje pa naj bi z rekonstrukcijo dosegli na področju sintranih magnetov. Le-teh zdaj izdelujejo le manjše količine, kolikor pač dovoljuje obstoječa oprema, čeprav je zanje veliko povpraševanje. Z novimi zmogljivostmi v tovrstni proizvodnji pa naj bi z rekonstrukcijo kar za 38-krat povečali količine sintranih magnetov. V celoti naj bi se proizvodnja magnetov po rekonstrukciji povečala za 2,7-krat, pri čemer pa bi se moralo število zaposlenih povečati za 1,7-krat. Čeprav morajo uvažati precej materialov za svojo proizvodnjo, izkušnje vendarle kažejo, da jih je vredno izdelovati, najsi bo za domači, kot tudi za tuja tržišča. Solidno in rentabilno proizvodnjo bo zagotovila sodobna oprema, kakršno predvidevajo v okviru rekonstrukcije, na lastnem razvoju pa sloni zamenjava tehnologije in osvajanje novih izdelkov, kar bo TOZD Magneti ob povečanem obsegu proizvodnje po rekonstrukciji omogočilo nadaljnje uveljavljanje na domačem in tujih tržiščih. Ob boju za izpolnitev letošnjih obveznosti jih zdaj čaka izdelava elaborata za rekonstrukcijo in razumljivo—ureditev finančnih vprašanj zanjo, potem pa skrb za njeno čimprejšnjo uresničitev, saj le to TOZD Magneti lahko zagotovi nadaljnji napredek in boljše poslovne rezultate v prihod- nosti- —J. C.— Dela na prizidku TOZD Feriti lepo napredujejo- Ilija Vakič - predsednik zvezne gospodarske zbornice na nedavnem razgovoru v TOZD Upori v Šentjerneju. Venezuela: Lep uspeh in lepe možnosti (Nadaljevanje z 2. strani) Vzporedno s primarnimi vlaganji pa smo seveda priče hitrim in drznim investicijskim naložbam v infrastrukturo, kar vse pomeni v taki ali drugačni obliki potencialno tržišče tudi za naše proizvode in naprave. Pri tem pa se moramo še kako zavedati prisotnosti vseh svetovnoznanih firm in njihove hude konkurence, zahtevnosti trga kot tudi razvajenosti kupcev. Spričo tradicionalne orientacije Iskrine prodaje števcev in naprav zasebne telefonije na venezuelskem trgu smo kot logično posledico in nujo angažirali svoje sile, da se v najkrajšem času na tem področju realizirata dva industrijska projekta — tovarna števcev in tovarna zasebnih avtomatskih telefonskih central. Za leto 1977 predvidevamo na-daljni občuten porast izvoza, pri čemer velja omeniti, da imamo že za cca 2,800.000 dolarjev sklenjenih po- slov“ V. B. R. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Z boljšo organizacijo do novih uspehov V četrtek, 3. februarja, je bila v Kranju sklicana tribuna za boljšo organizacijo in povezovanje v produkcijskem procesu stikalne tehnike. Tribune so se udeležili družbenopolitični delavci, člani vodstev samoupravnih organov in vodilni ter vodstveni delavci TOZD Stikala. Na tribuni, ki jo je vodil direktor TOZD Stikala Peter Kobal, so pregledali problematiko proizvodnje tovarne Stikal v letu 1976. ,,Vsi vemo, daje pri vseh dejavnostih stikalne tehnike še veliko neizkoriščenih možnosti in rezerv za ustvarjanje še večjih in čistejših rezultatov dela. To velja predvsem za razvojne, inventivne, projektivne, tržno-raziskovalne in prodajne možnosti,“ je v uvodu poudaril Alojz Debelak, sekretar 00 ZK v TOZD Stikala. V neposredni proizvodnji, na področju načrtovanja in realizacije je še vedno premalo povezovanja in dogovarjanja. Omenjena tribuna je imela namen izboljšati obveščenost delovnih ljudi in komunistov, ki so združeni v proizvodnji stikalne tehnike. Pregledali so programska izhodišča za urejanje prode matike organizacije in povezovanja dela v vseh šibkih točkah. Obdelali so tudi vsebinska vprašanja, ki bodo v tekočem letu deležna večje ah posebne pozornosti. Tovarna Stikal je v preteklem letu izpolnila vse plane. Plan proizvodnje je bil presežen za 0,3 %. Izvoz je bil lani za 44 % večji od izvoza v letu 1975, plan izvoza so presegli za 5 %. Z letošnjim letom pričenja TOZD Stikala z novimi kooperacijami v DDR. Dogovarjajo se tudi za sodelovanje s Poljaki. Z izvozom stikalne tehnike morajo zagotoviti trdno podlago na tujih tržiščih. Na področju stikalne tehnike se vsakodnevno srečujejo s konkurenco. Kvaliteta naše stikalne tehnike se je sicer izboljšala, morah pa jo bomo obdržati in še izboljševati, če bomo želeli dosegati nove uspehe. Pri tem bo veliko pripomoglo vključevanje elektronskih elementov v stikalno tehniko. Ustanavlja se nov oddelek za industrijsko elektroniko, ki bo nedvomno dobra naložba za prodor naših izdelkov na nova tržišča. V tekočem letu bo TOZD Stikala morala povečati proizvodnjo krmilnih kontaktorjev, paketnih stikal in mikro stikal, da bo lahko zadovoljila vsem potrebam na trgu. Vehko novih nalog čaka tovarno Stikal tudi pri vključevanju v novo samoupravno organiziranost v naši delovni organizaciji. S 1. aprilom naj bi vse TOZD prešle na lastne eksterne žiro račune. V zvezi s temi spremembami se bo pojavilo vehko vprašanj in novih problemov, ki jih bo treba reševati. Dogovarjati se bo treba tudi o pravičnejši delitvi stroškov za skupne službe po posameznih TOZD. Delavci TOZD Stikala so na tribuni izrazili zahtevo, da se v letošnjem letu opravi dokončna presehtev vseh oddelkov v Savsko loko. Drugi del mora biti enkraten in izveden v celoti za vse oddelke, ki zdaj še delajo v starih prostorih na Savski cesti v Kranju. Sprejeli so tudi številne zaključke in naloge, o katerih bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk glasila. A. Boc Uspešno zaključili leto 1976 Temeljna organizacija združenega dela Elektrooptika, ki deluje v industriji za telekomunikacije,je v lanskem letu dosegla lepe rezultate na področju razvoja in raziskovanja, pa tudi na področju proizvodnje. Celotna industrija za telekomunikacije, še zlasti pa njen del, omenjena TOZD, imajo iz doseženih rezultatov nedvomno podlago za nadaljnje delo na vseh področjih komunikacijskih zvez. Značilnost današnjega razvitega sveta je podvojitev telefonskih mrež poprečno vsakih 6 let. Raziskave in tehnologije na tem področju iščejo torej nove poti v čimvečjo miniaturizacijo, pocenitev in poenostavitev telekomunikacijskih sistemov. Bistven prispevek pri tej usmeritvi ima nedvomno svetloba in njena uporaba pri prenosu informacij. Brez laserske svetlobe, izvora koherentnih žarkov, ki so za takšen prenos edino primerni, ne gre. Prav to pa je eno glavnih področij dela TOZD Elektrooptika. Lani so končali delo na raziskavah in razvoju laserskega daljinomera, ki predstavlja lep uspeh, saj pomeni, da so v največji možni meri združili dosežke večletnega razvojnega dela na področju laserjev in mikroelektronike. Omenjeni instrument je korak naprej v omenjeni tehnologiji, odpira pa tudi nepregledno vrsto novih možnosti za nadaljnje delo. Laserska tehnika, ki pomeni plodna tla za večji obseg delitve dela — uspešno sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko, s švedsko firmo Ericsson — se prav po tem loči od načina dela inozemskih izdelovalcev podobnih instrumentov. Vrsta partnerjev znotraj in zunaj Iskre, ki spodbijajo trditev, da takšni instrumenti ne morejo biti plod dela večjega števila ko- - operantov, pa pomeni tudi vrsto težav. Ena največjih je prav gotovo kvaliteta posameznih elementov, ki vse prevečkrat ne ustreza zahtevam, težave pa povzroča tudi neredna dobava. Posledice vseh teh problemov seveda vplivajo na končni obseg proizvodnje, ki še zdaleč ne more zadostiti povpraševanju. Če k tem vzrokom prištejemo še prostorske težave - stiskajo se kar na šestih podnajemniških prostorih po celi Ljubljani — lažje razumemo, zakaj so interni plan izpolnili, vseh pogodbenih obveznosti pa ne. Gradnja novih delovnih prostorov, ki je stekla z novim letom, pomeni velik napredek, saj bo po mnogih letih dela pomenila — v končni fazi seveda — skupno prebiva-Ušče vseh zaposlenih. Tudi obsežno in perspektivno področje hologramskega zapisa informacij je lani prineslo precej delovnih uspehov, saj so v laboratoriju zaključili kar dve raziskovalni nalogi. Delo je teklo s pomočjo finančnih sredstev iz sklada Borisa Kidriča, predstavlja pa - zaenkrat še predvsem eksperimentalno — osnovo za plodno in skoraj neomejeno možnost uporabe tako na področju telekomunikacij, kakor tudi na področju računalništva. Delo je teklo predvsem v smeri miniaturizacije. Optični kabli, ki predstavljajo neizogibnega partnerja laserskega prenosa informacije, so vključeni v letošnji delovni program. Vodniki svetlobe, kakor se ti kabli dmgače imenujejo, so steklena vlakna s premerom 100 mikronov. Sestavljeni so iz jedra in plašča, ki imata različne lomne količnike, tako da omogočata cikcakasto pot svetlobe vzdolž vodnika. Zamisel o uporabi takšnih vodnikov, ki omogočajo v nasprotju s prenosom laserske svetlobe po ozračju, kjer se širi samo premočrtno in z velikim popačenjem in dušenjem, poljubno oblikovano pot žarka, je dal Američan Kao že leta 1962. Prednosti takega vodnika pred navadnim električnim kablom so predvsem v miniaturizaciji, majhni teži, izdelani pa so iz neprevodnega materiala, ki onemogoča galvanski stik med oddajnikom in sprejemnikom. Kabel iz teh vodnikov, s premerom 1 cm bi lahko enakovredno nadomestil klasični telefonski kabel s premerom 6 cm. Na tem področju bo pionirske korake pri nas storila verjetno TOZD Elektrooptika, kjer se je že formirala skupina za laserske telekomunikacije. Glede na to, da ima domača industrija Pričeli z delom 28. januarja je bila v sejni sobi na Laborah volilna konferenca 00 ZSMS ATC, na kateri se je zbralo precejšnje število mladink in mladincev. Gosta konference sta bila tudi direktor TOZD ATC Marjan Kristan, ki nas je seznanil o perspektivi našega kolektiva, kaj bi lahko še storili, in kaj nismo. Franc Bajželj, sekretar 00 ZK ATC nas je opozoril na bolj aktivno in plodno sodelovanje med organizacijo ZK in mladino. Iz poročila predsednika je razvidno, da smo najboljše rezultate dosegli na področju športa in rekreacije. Bili smo tudi nosilci sindikalnih akcij, športnih srečanj, orientacijskih in drugih pohodov. Sodelovanje s KS 00 ZSM ISKRE — Elektromehanike je bilo vedno uspešno. Bolj pa se bomo morali povezati z Občinsko konferen- co ZSMS, ker bomo le tako lahko organizirali več akcij in skupnih izobraževalnih oblik na idejnopolitičnem področju. Po razrešitvi starega predsednika in organov predsedstva, smo izvolili novo vodstvo. Z novim programom dela bomo skušali naše delo obogatiti z izkušnjami preteklega leta. Večjo pozornost bomo posvetili kadrovski politiki osnovne organizacije, saj bomo le z množičnostjo lahko uresničili naš akcijski program, ki zahteva sodelovanje večjega števila mladink in mladincev. Z dobro voljo, vestnostjo in delom bomo lahko združili koristno s prijetnim. Zavedamo se, da bomo na naši začrtani poti naleteli na razne težave, ovire in ponekod tudi nerazumevanje, toda s skupnimi močmi in voljo nam bodo ovire postale majhne. Rudi Lanz Na zgornjem posnetku Francka Štefančič s sodelavci iz montaže ERO, ni spodnjem pa Stane Judež iz ključavničarske delavnice v Vzdrževanju, ko sto odšla v zasluženi pokoj. vse možnosti za izdelovanje takih vodnikov, je delo vsekakor dobro zastavljeno in perspektivno. To med drugim ilustrira tudi podatek, da so v ZDA že uporabili takšne vodnike kot šibko-točno instalacijo v letalih in ladjah. Elektrooptika, ki ima pri raziskavah in razvoju velike uspehe, glede na veliko vloženih sredstev in dela v te dejavnosti, ne zaostaja tudi v proizvodnji. Le-ta temelji predvsem na uporabi dognanj in rezultatov svojih raziskav, prilagojena pa je predvsem nagemu tržišču. Proizvodnja ima v glavnem značaj finalizacije, večina izdelkov pa gre v izvoz. Svoje artikle dobro prodajajo predvsem na konvertibilna tržišča. Iz tega izvirajo določene težave, ki so zlasti pereče zdaj, ko gradijo nove delovne prostore na Stegnah. Z ustvaijenimi devizami so omogočili poslovanje drugim temeljnim organizacijam, ki pa se sprejetih samoupravnih sporazumov ne držijo tako, kot so se dogovorili. Te neurejenosti bo treba čimprej urediti, sicer gradnja ne bo tekla po načrtu. Z dograditvijo novih delovnih prostorov se bo odprlo približno 100 novih delovnih mest. Kljub zahtevam po ustrezni kvalifikaciji to verjetno ne bo problem kajti strokovno jedro, ki ga je treba le še dopolnjevati, že imajo. S. F. Nova restavracija — da ali ne? Tribuna o problematiki družbene prehrane v naši delovni organizaciji, ki je bila prejšnji četrtek organizirana v okviru republiške akcije „Dnevi Mladine" v Iskri — Elektromehaniki v Kranju, je pokazala, da so člani našega kolektiva še vedno premalo obveščeni o nekaterih pomembnih vprašanjih. Zato se med našimi delavci večkrat oblikujejo skupine, ki širijo razne nepravilne informacije. Problematika družbene prehrane je v Elektromehaniki prisotna že nekaj let. Zato je treba tudi kritiko in negodovanje naših delavcev pravilno razumeti. Mislim, da se vsi zavedamo, da je potrebno nekaj ukreniti za izboljšanje nastale situacije. 0 predlogu za povečanje obstoječe delavske restavracije v Savski loki je bilo govora že na letošnji sindikalni skupščini, nekatere stvari je skušala razjasniti tudi zgoraj omenjena tribuna. V predzadnji številki našega glasila smo objavili posnetek, ki prikazuje situacijo objektov v Savski loki, ko bo zgrajena nova delavska restavracija. To pa še ni dovolj, če hočemo, da bodo delavci lahko odločali o tem, ali bomo gradili novo restavracijo ali ne. Izdelan predlog strokovnih služb je treba čimprej sprejeti z morebitnimi dopolnitvami in predlogi. Potrebno se je tudi dogovoriti, o bodočem načinu poslovanja Delavske restavracije. Šele potem se bomo lahko pogovarjali o načinu financiranja gradnje novih objektov. V predlogu strokovnih služb, ki ga je izdelalo tehnološko področje, je verjetno najbolj primerna varianta, ki predvideva gradnjo nove restavracije in povečanje zmogljivosti obstoječe kuhinje. ZAKAJ JE POTREBNA GRADNJA NOVIH PROSTOROV? Vemo, da je lokacija obstoječe restavracije v objektu 09 neprimerna, preveč oddaljena od osrednjih proizvodnih prostorov v Savski loki. Zato je sedaj skoraj nemogoče zagotoviti, da bi vsi delavci prišli na vrsto v času, ki je po posameznih tozdih predviden za odmor. Poleg tega je tudi kapaciteta priprave tophh obrokov premajhna. 1000 obrokov na dan ne zadošča za pravilno prehrano 7000 delavcev. Potrebovali bi vsaj 4000 toplih obrokov dnevno. Delavci, ki so zaposleni v restavraciji, se zaradi prostorske stiske srečujejo s številnimi problemi. Pomožni prostori so neurejeni. Shrambe in prostori za ozimnico so premajhni. Posamezni bifeji delajo v prostorih, ki ne odgovarjajo predpisom sanitarne in' špekcije. Pri tem je razumljivo, da treba urediti ustrezne pogoje tudi v dislociranih bifejih v Lipnici in n^ Blejski Dobravi. Pri izbiri lokacije za novo restavracijo je upoštevana bližin3 največjih TOZD in bližina glavne komunikacijske poti. Na tem prostoru niso predvidene nobene druge gradnje- KAKŠNA BO NOVA RESTAVRACIJA Objekt bo dvoetažen in konstrukcijsko navezan na obstoječi bunker (objekt 23). V pritličju bodo pomožni prostori, skladišča za kuhinjo in sani' tarije. V prvi etaži, ki se bo razprostirala tudi preko obstoječega bunkerj3’ bo prostor za razdeljevanje hrane in estetsko oblikovana jedilnica. Dvoran3 bo služila tudi za razne druge dejavnosti, kot so: zbori delovnih ljudi’ razna zasedanja, politični aktivi ipd-V jedilnici bo lahko okrog 1000 sedežev. Obstoječo kuhinjo v objektu 09 bo potrebno opremiti z modernejšo opremo. Sedaj dobimo iz nje le 1000 obrokov dnevno, potem pa se bo kapaciteta priprave tophh obrokov povečal3 na 6000. Čas toplotne obdelave z3 6000 obrokov bo predvidoma lOd minut. Od tega bi 6000 'obrokov pripravili za dopoldansko izmeno, popoldne pa še 1000. Poleg povečanja kuhinje in gradnje nove restavracije bo treba postaviti tudi manjše skladišče s površino 200 m2. VPRAŠANJE FINANČNIH SREP' ŠTEV ZA IZGRADNJO NOV# OBJEKTOV Vprašanje financiranja gradnje novih objektov družbene prehrane j6 za zdaj še odprto. Na podlagi zaklju^' nega računa in po potrditvi predlog3 0 reševanju družbene prehrane po p°' sameznih TOZD na zgoraj naveden n3' čin, bomo lahko razpravljali tudi o virih financiranja, o najemanju kreditov in pričetku gradnje. Alojz Boc ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem socialni službi delovne organizacije Iskre — Elektromehanike in sindikalni organizaciji TOZD TEA za obiske in denarno pomoč Marija Uršič ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA, KRANJ Problemi ostali nerešeni, uspeh povprečen Kdaj bo rešena problematika Iskrinega šolskega centra v Kranju? Sedanja situacija je nevzdržna — Ali smo s polletnimi uspehi dijakov tehniške in poklicne šole lahko zadovoljni? Gluha ušesa odgovornih dejavnikov Mnogo besed je bilo že izrečenih na račun nemogočih razmer, v katerih delajo in se učijo predavatelji in dijaki našega šolskega centra v Kranju. Zato tokrat ne bom znova našteval vseh problemov, pomanjkljivosti in težav, s katerimi se šolski center srečuje že vrsto let. Vsi, ki so odgovorni za reševanje situacije in bi tudi že morali javnosti odgovoriti — imajo že dolgo gluha ušesa. Na šolski center ZP Iskra in naše bodoče sodelavce se spomnimo premalokrat. Morda le ob zaključku šolskega leta, ko dijaki pridejo v našo delovno organizacijo na t. im. obvezno vsakoletno prakso, in mogoče še ob polletju, ko se pokažejo njihovo znanje in prizadevanja v prvi polovici šolskega leta. Na šolo pomislimo tudi takrat, ko v posameznih strokah zaznamo premajhen priliv mladih kadrov. - UČNI USPEH ZADOVOLJIV Poglejmo torej, rezultate skupnih prizadevanj dijakov in predavateljev obeh šol. Tehniško srednjo šolo elek-tro in strojne smeri je v prvem polletju v 14 oddelkih obiskovalo 386 dijakov, med njimi tudi štiri dekleta. V učno-vzgojnem procesu je sodelovalo 27 predavateljev, od teh je kar 13 honorarnih sodelavcev. Pozitivni polletni učni uspeh ima 221 dijakov (57,25 %). V prvem letniku je izdelalo 59,79 % dijakov, v drugem 55,54 %, v tretjem 60,53 % in v četrtem letniku 53,06 %. Med negativnimi je veliko dijakov z eno ali dvema negativnima ocenama, manj pa s tremi ali več negativnimi ocenami. Uspeh je torej povprečen in se bo predvidoma pred zaključkom šolskega leta še izboljšal. Na Poklicno šolo se je vpisalo 284 dijakov, od teh v prvi letnik 109, v drugi 90 in v tretji letnik 85 dijakov. V prvem polletju se je število dijakov poklicne šole zaradi smrti, izstopov in tragedije na Zelenici zmanjšalo na 275. Doseženi učni uspeh je naslednji: v prvem letniku je pozitivnih 36 učencev (35,28), dva sta zaradi bolezni neocenjena. Učni uspeh tega letnika je daleč pod povprečjem prejšnjih let. V drugem letniku je izdelalo 49 dijakov (54,39 %). Ta uspeh je zadovoljiv in je le nekaj odstotkov pod povprečjem zadnjih let. Uspeh tretjega letnika je kot vsako leto tudi tokrat najboljši: pozitivnih je 62 dijakov (74,7 %). Ob koncu leta se uspeh vedno še občutno zboljša. Dijake poklicne šole je poučevalo 9 rednih in _5 zunanjih honorarnih sodelavcev ŠC Iskra. Praktični pouk je izvajalo 15 učiteljev praktičnega pouka. ZAKAJ USPEHI NISO ŠE BOLJŠI? Mislim, da lahko ugotovimo zakaj niso učni uspehi na SC Iskra boljši. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Neposrednejši stiki Mladina ISKRE sodeluje z vojaki V. P. 1098/G Komisija za kulturo pri Koordinacijskem svetu 00 ZSM Iskre — Elek-tromehanike je 28. januarja v sodelovanju z V. P. 1098/G kranjske garnizije pripravila spoznavni večer v Iskrini restavraciji na Laborah. Skupaj z vojaki so pripravili enourni kulturni program, ki sta ga povezovala Anka Konjar in vojak Dragiša Dordevič. Za popestritev je poskrbela folklorna skupina ,,Sava“. Sledilo je še šaljivo tekmovanje — prenašanje balonov z žičnimi krtačami. Po kulturnem programu so se zabavali ob zvokih ansambla SMB 220. Zmagovalna ekipa naših mladincev pri prenašanju balonov. Komandant kranjske garnizije polkovnik Momčilo Maijanac, komandir V. P. 1098/G poročnik Dušan Zaklan in gostje iz drugih enot so bili s kulturnim programom in organizacijo srečanja z mladino kranjske Iskre zelo zadovoljni. Srečanja se je udeležilo okrog 400 Iskrašev in vojakov. Zato bodo odslej večkrat organizirali podobne večere. Do prvih stikov med mladinsko organizacijo Iskre — Elektromehanike je prišlo v decembru lanskega leta. Spoznali so, da je veliko možnosti za tesnejše sodelovanje. Še isti mesec so skupaj organizirali šahovski turnir. Posredovali so tudi vstopnice za Teden slovenske drame. Pripravili pa so tudi ogled Iskrinih tovarn v Savski Lola in na Laborah za vojake, ki v Kranju služijo vojaški rok. To je bilo prav gotovo zanimivo srečanje naših vojakov z Iskro. Iskrine izdelke pa imajo razstavljene v posebnih vitrinah v Garnizonu. Ob dnevu JLA so bili mladi Iskraši gostje kranjske garnizije. Mladinska organizacija Iskre - Elektromehanike želi navezati stike z omenjeno V. P. tudi na področju idejnopolitičnega izobraževanja. V okviru praznovanja Dneva žena bodo pripravili v petek, 4. marca družabno srečanje s kulturnim programom, proti koncu meseca pa bodo pripravili skupni partizanski marš združen s kvizom znanja. V ta pohod se bodo lahko vključili tudi ostali člani naše delovne organizacije- Predvidena so tudi razna predavanja o NOB. Sodelovali pa bodo tudi na športnem področju. Skupaj bodo organizirali srečanja v raznih disciplinah: šah, košarka, kegljanje, streljanje, plavanje, namizni tenis itd. Garnizija je pripravljena organizirati tudi brezplačne filmske predstave v domu JLA za mladince Iskre - Elektromehanike in vojake. Narejen je prvi korak k sodelovanju med kranjsko garnizijo, „Stane Žagar" in mladino kranjske Iskre. Upamo, da bodo svoje stike in prijateljstvo še naprej krepili. Silvo Sladič INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Seminarji za poverjenike 10 osnovnih organizacij sindikata ^poznavni večer sta povezovala Anka Konjar in Dragiša Djordjevič- Občinski sindikati so skupaj z delavsko univerzo Boris Kidrič — enota za izobraževanje, za družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje pristopile k široki in izredno pomembni akciji — k organizaciji seminaijev za vse poverjenike izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Namen te široke akcije, ki poteka že od 10. januarja, je, da se sindikalni delavci obširneje in podrobneje seznanijo z nekaterimi poglavji iz zakona o združenem delu, predvsem s tistimi, ki zadevajo neposredno vlogo in naloge sindikata. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana-Bežigrad prireja seminarje za posamezne skupine v prostorih gostišča Štern na Ježici. To skupino, v kateri so bili tudi sindikalni delavci iz delovne skupnosti skupnih služb in TOZD TELA delovne organizacije Iskra-Avtomatika, je najprej pozdravil v imenu občinskega sveta zveze sindikatov njen predsednik Marko Kocijan. Nato so udeleženci prisluhnili razlagi Borisa Senegačnika o vlogi in nalogah sindikata v smislu zakona o združenem delu. Pri tem so se seznanili z nalogami osnovne organizacije sindikata, s programom, ki govori o sindikatu v sistemu obveščanja delavcev, o njegovi vlogi v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter s poglavjem: sindikat in samoupravni splošni akti. Po krajši razpravi in kosilu je v popoldanskem delu seminarja Janušek Šefman spregovoril o družbenoekonomskih odnosih in položaju delavca v združenem delu, o temi, ki je sistematično in v normativni obliki zajeta v L, II., III. in V. poglavju zakona. To izredno zahtevno področje je pogojeno s poglobljenim seznanjanjem in razumevanjem pomena izrazov kot so: prihodek, celotni prihodek, dohodek, celotni dohodek, skupni prihodek, čisti dohodek, akumulacija, motnja pri poslovanju ipd. Šele na osnovi poznavanja le-teh lahko govorimo o razporejanju in delitvi dohodka, o odgovornosti TOZD do obveznosti, o oblikah pridobivanja dohodka, družbenoekonomskemu bistvu dohodka in objektivni vlogi družbenoekonomskih odnosov v okviru družbenih odnosov. Temu ustrezen je bil tudi odziv slušateljev, v času namenjenemu razpravi, saj se je večina tokrat prvič seznanila s temi določbami zakona. Drugi del seminarja je bil namenjen predavanju o samoupravnem organiziranju združenega dela in uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu, katerega je podal Anton Pavliha. Ta izredno zanimiva in aktualna tema iz zakona opredeljuje temeljno Najbolj pogosti vzroki za tak uspeh, ki jih navajajo učitelji, so: pomanjkljivo osnovno znanje, premajhno prizadevanje nekaterih učencev, neopravičeni izostanki in podobno. Ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti težavne situacije ŠC Iskra. Prepričan sem, da so v okviru svojih možnosti tako dijaki kot tudi učitelji obeh šol zadovoljivo zaključili prvo polletje. Vem tudi, da se pomanjkanje prostorov, moderne opreme, telovadnice in strokovnih kadrov odraža tudi na učnem uspehu. Premajhno število učilnic zahteva pouk v dveh izmenah, večkratno selitev dijakov iz razreda v-razred v enem dnevu, prenatrpan učni program in vrsto drugih improvizacij. Upoštevajmo še dejstvo, da je med dijaki tudi mnogo vozačev, saj se na šolskem centru izobražujejo mladi iz vseh gorenjskih občin - pa nam bo bolj in bolj jasno, da smo res lahko zadovoljni s polletnimi rezultati. Kljub težavam, v katerih je naše gospodarstvo, pa ne morem razumeti, zakaj smo na srednje šole pozabili. In to smo storili prav v trenutku, ko bi se morali najbolj zavedati pomembnosti vzgoje in izobraževanja. Naše šole naj bi razvijale celovite in socialistično angažirane osebnosti. Vemo pa, da je usposobljenost mladih za opravljanje samoupravljalskih funkcij ob vključitvi v združeno delo še vedno nezaaost- Alojz Boc na. organizacijo kot temeljno obliko samoupravne organizacije ter potek njenega organiziranja. Hkrati zakon v tem poglavju opredeljuje tudi delovno organizacijo združenega dela in ju skupaj s TOZD določi kot obvezni, osnovni obliki organiziranja združenega dela za vse procese združevanja, pri čemer pa sta njuni funkciji bistveno različni. Zadnjo temo, odgovornost za opravljanje samoupravnih in političnih funkcij pa je podal Matija Golob. V svojem izvajanju je poudaril osebno in kolektivno odgovornost in ju navezal na samoupravno odločanje. V razgovoru z Markom Kocijanom, predsednikom občinskega sveta zveze sindikatov, ki so ga imeli udeleženci ob koncu seminarja, so poudarili, da so bile teme dobro izbrane, saj so obsegale predvsem tista poglavja iz zakona o združenem delu, ki določajo vlogo in naloge sindikata v temeljni organizaciji združenega dela. Edina pripomba je bila izrečena le na pre-obširnost tem glede na čas, ki so ga imeli predavatelji na razpolago. Špela Dittrich Šestnajsto zasedanje DS Industrije Poleg informacije o usklajevanju samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu, ki jo je podal glavni direktor Ivo Klešnik in o kateri smo v prejšnji številki že pisali, so delegati v okviru dnevnega reda razpravljali o predlogu pravilnika o volitvah v organe upravljanja delovne organizacije. Pravilnik vsebuje določbe o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, izvršilnih organov ter odbora za samoupravni nadzor delovne organizacije. S predlogom razpisa volitev v delavski svet industrije in odbor za samoupavni nadzor so se delegati seznanili v okviru tretje točke dnevnega reda. V njem je določen: — čas volitev — imenovanje volilne komisije — in komisije za sestavo volilnih imenikov. Predlog razpisa je bil enoglasno sprejet. Hkrati je delavski svet indu- strije predlagal DS TOZD, da razpišejo volitve za svoje organe na isti datum. Po poročilu komisije DSI o analizi in vzrokih nezadovoljivega poslovanja v TOZD Orodja so delegati sprejeli informacijo o organiziranju nove TOZD. Razvojni inštitut — Področje za fluidno tehniko je na svojem zboru delavcev ugotovil, da delovna enota izpolnjuje vse tri pogoje iz člena 320 zakona o združenem delu in na podlagi tega ugotovil, da se organizira kot TOZD z naslednjimi dejavnostmi: — raziskave — razvoj — projektiranje — svetovanje in inženiring na področju fluidne tehnike. Posloval bo pod imenom ISKRA — Biro za fluidno tehniko. Obvestilo je posredoval pooblaščenec Stane Grčar. . Š. D. Pred nami so volitve Delavski svet delovne organizacije ISKRA—Avtomatika je razpisal volitve v delavski svet industrije in odbor za samoupravni nadzor delovne organizacije. Volitve bodo 10. 3. 1977. Na isti dan so tudi v temeljnih organizacijah RADIOKLUB ISKRA KRANJ Tečaji za učitelje tehnične vzgoje Zaradi velikega zanimanja učencev osnovnih šol za elektro in radiotehniko, seje Radioklub ISKRA odločil, da bo v letošnjem letu organiziral nekaj tečajev in to predvsem za tiste učence (7, 8 razr.), ki se bodo čez nekaj časa soočali z eventuelno izbiro nadaljevalnega šolanja. V tečaju se bodo učenci na kratko spoznali z osnovami elektrotehnike, spoznali bodo osnovne elemente (upori, kondenzatorji, diode, tranzistorji, tuljave). Večji poudarek pa bo posvečen praktičnemu delu. Tečajniki bodo sami zgradili detektor in pa nizkofrekvenčni tranzistorski ojačevalec. Omenjeni sestavljenki (detektor in ojačevalec) je razvijala Zveza radioamaterjev Slovenije. Vsaka taka sestavljenka vsebuje vse elemente za določeno gradnjo (upori, kondenzatorji, diode, tranzistorji, žica za tuljave, tiskano vezje) in pa tehnično dokumentacijo za sestavljanje in umerjanje. Pri tovrstnih gradnjah se mladina predvsem srečuje s problemom, kje nabaviti vse potrebne elemente, ker tovrstnih specializiranih trgovin ni, ostale tehnične trgovine pa žal nimajo posluha za tovrstno dejavnost. Tovrstne sestavljenke so v svetu zelo razširjene in so v nekaterih državah uvedene v učni program. Proizvajajo jih firme kot so: FISHER, HEATHKIT, DR. CHRISTIANI LABOR itd. Možno jih je tudi nizati npr. detektorski sprejemnik lahko priključimo na nizkofrekvenčni ojačevalnik, le-tega naprej na napajalnik. Tečaj, ki. bo v prostorih kluba Kranj, Stritarjeva 5/1, bo obsegal približno 25 polnih ur in se bo končal v dobrem mesecu, dvakrat po dve uri tedensko. Radioklub ima opremljeno delavnico z merilnim laboratorijem z dvajsetimi delovnimi mesti in pa vse pripadajoče komplete orodij, tako da bodo udeleženci tečaja obe gradnji dokončali v klubu. Cena tečaja je 500 ND in je relativno visoka, vendar je v tej ceni vključeno: — sestavljenka detektorski sprejemnik — sestavljenka nizkofrekvenčni ojačevalnik (oboje s tehnično dokumentacijo) — naglavne slušalke. Po končanem tečaju vse to ostane v lasti tečajnika. Tovrstni tečaji so novost pri nas in bo klub organiziral tudi nadaljevalne tečaje z zahtevnejšimi gradnjami. Vse dodatne informacije dobite v prostorih kluba, vsak ponedeljek in petek od 16. do 19. ure. pristojni organi razpisali volitve za svoje organe upravljanja. V dneh od 7. do 15. t. m. bodo potekale predkandidacijske in kandidacijske aktivnosti. Nosilec te predkandidacijske aktivnosti bo sindikalna organizacija. V predkandidacijskih postopkih se bodo evidentirali vsi možni kandidati za organe, za katere so volitve razpisane. Kandidati bodo evidentirani po vnaprej določenih kriterijih, ki zagotavljajo zahtevano socialno strukturo organa. O evidentiranih kandidatih bodo delavci razpravljali v svojih sindikalnih skupinah, na kandidacijskih zborih pa bodo postavili končno kandidatno listo. Kot smo že omenili bodo volitve potekale 10. marca in sicer na voliščih, ki jih bo določila volilna komisija delovne, oz. temeljne organizacije. Volilni odbori, ki bodo vodili glasovanje bodo morali ugotoviti izid takoj po koncu glasovanja, medtem ko bodo rezultati znani 11. marca, torej dan po volitvah. Sklic organov upravljanja v novi sestavi pa bo moral biti najkasneje do 25. marca. g ^ INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO ŠKOFJA LOKA Letna konferenca sindikata TOZD TV Pržan Prejšnji četrtek je bila na Pržanu letna konferenca sindikata, na kateri so pregledali delovanje v preteklem letu in sprejeli načrt dela za letos. Kljub stabilizacijskim ukrepom in morda zaradi tega se je osnovna organizacija še bolj angažirala pri poslovni, družbenopolitični in samoupravni problematiki v tovarni. Gotovo je bil glavni dogodek na družbenopolitičnem področju pri nas sprejem Zakona o združenem delu-Sindikat v tovarni TV sprejemnikov je vodil javno razpravo, da bi novi zakon sprejeli ne le z enostavno registracijo, ampak da bi ga vsaj v osnovnih potezah spoznali po globini in širini- Kolektivu so ob razpravi predočili vse nove velike možnosti samouprave, ki jo uzakonja „mala ustava1*, kakor nekateri imenujejo novi Zakon o združenem delu- Kolektiv je na pobudo sindikata tudi ostro reagiral na krivice ob preštevanju slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem. Vključili so se tudi v solidarnostno akcijo ob potresu v Posočju in organizirali akcijo za cestno posojilo. V poročilu so povedali, da je kolektiv zavestno varčeval tudi pri osebnih dohodkih in se tako tudi finančno vključil v sanacijski program, ki so ga z vso resnostjo izvajali vse lansko leto. OD so bili zamrznjeni vse leto in so jih na predlog sindikata povečali šele letos. To jim je omogočil 100%izpol-. njen plan in poslovni uspeh, ki je bil sad sanacijskih prizadevanj vseh zaposlenih. Morda je poslovni uspeh še več vreden, če pomislimo, da so TOZD skoro vse leto, razen zadnjih mesecev bremenile velike zaloge, kar je zahtevalo novih sredstev in so zato morali najeti drage kredite. Ob vsem tem je uspelo stabilizirati poslovanje in vzpostaviti normalne odnose znotraj kolektiva in navzven- Načrti za letos, ki jih je konferenci predložila sindikalna organizacija, niso skromni. Tako so potrdili sklepa, da se število zaposlenih, zlasti nekvalificiranih ne bo povečalo, strokovne službe morajo ažurneje in temeljiteje pripravljati proizvodnjo, zlasti z večjo osebno odgovornostjo, vse to pa mora ob podpori vseh zaposlenih s tehnološkimi prizadevanji dvigniti produktivnost. V razpravi so delavci živahno dajali svoje pripombe na poročilo in celotno življenje v tovarni. Odgovorni delavci so razčistili večino vprašanj in tako pojasnili marsikaj v korist informiranosti vsega kolektiva. Direkor Štemberger je opozoril kolektiv na nujnost novih investicij, saj že 15 let ni bilo večjih vlaganj v novo strojno opremo, kar ima nujno za posledico slabšo tehnologijo dela in slabšo kakovost orodij, polizdekov in izdelkov. Razložil je tudi vprašanje, zakaj ne izdelujejo več barvnih TV sprejemnikov Montreal, za katere je na trgu zelo veliko povpraševanje. Povedal je, da bi jih naredili lahko mnogo več, toda dobava nekaterih sestavnih delov je vezana na kooperacijski posel IEZE, ki pa ne dopušča večjega uvoza sestavnih delov za barvne televizorje. Razpravljalci so se dotaknili tudi stanovanjskih vprašanj in povedali, da bo treba večim dolgoletnim sodelavcem pomagati do poštene strehe, saj imajo nekateri resne težave s stanovanji. F. Kotar Živahno delo na kakovosti V Široki potrošnji pripravljajo do-latek srednjeročnemu planu za področje kakovosti. V njem bodo skušali zagotoviti enotno organizacijo služb za kvaliteto po tozdih, organizacija pa bo usklajena z ostalimi DO v Iskri. To „pregrupiranje“ je krvavo potrebno, saj so službe kvalitete na zadnjem mestu v ZP. V srednjeročnem programu za zagotovitev kakovosti bodo predvsem uredili organizacijo služb, za katere bo predvsem značilno, da bodo organizacijsko samostojne, podrejene direktno direktorjem in ne več proizvodnji, da bi tako lažje služile svojemu namenu. Direktor področja kakovosti Peter Hafner pravi, da morajo čimprej izdelati analizo sedanjega stanja in dobiti pregled nad položajem. Na osnovi te analize in njenih rezultatov bodo testirali izdelke za potrebe izvoza in domačega trga, ker so atesti šibka točka večine izdelkov. Tu jim bo v veliko pomoč nova zakonodaja. Ob tem bo treba tudi definirati kvahtetne karakteristike zlasti v skladu z zahtevami kupcev, prilagoditi se bo treba internim željam naročnikov in nacionalnim standardom, če gre pri izdelkih za izvoz. Cilj teh prizadevanj je doseči izhodno kvaliteto, ki bo odgovarjala naši in tuji zakonodaji in zahtevam potrošnikov. Druga prav tako važna naloga je v celoti obdelati in uskladiti organizacijo služb v celotni Iskri, v DO in v TOZD. V razpravi in obdelavi strokovnih služb je samoupravni sporazum, ki bo enotno uredil vse področje kvalitete v ZP. S temi smernicami pa,bo mogoče bolj strokovno in smotrno urediti te službe tudi v delovnih organizacijah. Važno pa je tudi, da po tovarnah dobo razmejijo delo posameznih sek-toijev in področij, da bi tako definirali delo področja kvalitete in mu dali ustrezne kompetence. Samo tako bo mogoče v Široki potrošnji začeti z uvajanjem integralne metode, katera lahko najenostavneje in temeljito zagotovi kakovost izdelkov. Z uvajanjem integralne metode v IŠP bodo začeli ISKRA Številka 7 - 12. februar 1977 področju že letos. Od integralne metode in temeljite organiziranosti med uvajanjem seveda ne smemo pričakovati vrhunskih uspehov. S temi ukrepi bodo za začetek predvsem uvedli enotno metodologijo dela in uskladili prizadevanja. Proces reorganizacije pa bo trajal daljše obdobje, če hočejo delo opraviti temeljito. Ob vsem tem pa bodo temeljito uredili informacijske tokove, ki šepajo na vseh nivojih od TOZD preko DO do celotne Iskre. Predvsem bodo poskrbeli za povratni tok informacij od kupcev k proizvajalcem. Šele tako bodo tudi iz prakse dobili obvestila o kakovosti, željah kupcev in možnostih dajanja dolgoročnejše garancije. Velika naloga Področja za kakovost in zanesljivost v IŠP pa je izobraževanje kadrov. Kakor v vseh branžah je tudi tu veliko pomanjkanje ljudi z usmerjeno izobrazbo za področje kvalitete. Res, da univerza da nekaj podlage z izbirnimi predmeti (moduli), še daleč pa nimamo vseh kadrov, Id bi imeli strokovno podlago s tega področja. Direktor Hafner meni, da je tu hvaležna naloga za Iskrine službe izobraževanja, saj te težave čutimo vsi v ZP. Treba bo organizirati tudi podiplomski študij za strokovni kader, seveda pa bo treba mnogo truda vložiti tudi v izobraževanje novih delavcev za službe kvalitete. To bodo posamezni tozdi težko izvedli, zato bo treba organizirati tečaje in seminarje za vso Iskro in izkoristiti izobraževalne možnosti delavskih univerz. p'Y Srednjeročni načrt v TGA Srednjeročni plan v TOZD Tovarni gospodinjskih aparatov-v Škofji Lold je postavljen na podlagi raziskav na tržišču, tehničnih in razvojnih možnosti tovarne, nam je povedal vodja gospodarsko planskega sektoija v TGA, Ladislav Košorok. Letos delajo prvo leto po smerni-cali srednjeročnega programa Iskre in DO. Tovariš Košorok je zelo pohvalil temeljito in strokovno pripravljen Gospodarski plan za petletno obdobje, ki ga je pripravila strokovna služba Široke potrošnje. V njem je realno upoštevana možnost tržišča, sredstva, ki so posameznim TOZD dosegljiva, kadrovska zasedba in niz elementov, ki jih mora vsebovati realen plan. Tako so v TOZD že imeli oporo za letošnje domače načrtovanje. Gospodinjski aparati imajo v letošnjem proizvodnem načrtu najbolj poudarjeno rast proizvodnje štedilnikov. Ta proizvod je po tržnih raziskavah najbolj iskan zlasti pri nas doma. Izdelujejo namreč zahteven tip štedilnikov, ki je precej dražji od bele tehnike, zato pa kvalitetno in po izgle-du zadovolji tudi zahtevnejše kupce. Letos so v razvoju pripravili nov tip štedilnika Corona. Ta ima še vrsto izboljšav v primeri z Venero. Zlasti je zanimiva izraba prostora in predal za regulirano pogrevanje jedi. Drugi važen in na našem trgu svež proizvod so vgradni elementi. Razvili so jih skrbno v sodelovanju z lesno industrijo in zavodom za napredek gospodinjstva. Izdelovalci kuhinj Marles, Lipa in Brest jih že v različnih izvedbah vgrajujejo v svoje kuhinje. Štedilniki, kombinirani z elektriko in plinom in vgradni elementi, ali kakor jim pravijo v tovarni vgreznjene kuhinjske plošče, so zapolnili vrzel pri nas na trgu. Vse to so doslej trgovine in posamezniki uvažali, zdaj pa to kupujejo za dinarje in tudi kvaliteta teh zahtevnih izdelkov ne zaostaja za uvoženimi, zlasti estetskemu videzu pa so posvetili mnogo pozornosti. V Industrija kondenzatorjev v Semiču je prav gotovo ena izmed tistih delovnih organizacij, ki za sam kraj in okolico predstavlja pomemben dejavnik vsestranskega razvoja in gospodarske moči prebivalstva V letih obstoja je z vi a g ji v družbeni standard v marsičem prav na račun Iskre izginila nekdanja nerazvitost semiške doline Viden je delež Industrije kondenzatorjev tudi pri reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih. Na sliki so stolpiči, v katerih so dobili delavci Iskre udobna stanovanja. Seveda pa skrb tovarne za stanovanja svojih delavcev s temi stanovanji še ni zamrla. Med letno konferenco v Pržanu. Služba za oblikovanje v ZP se je potrudila in tudi uspeh ni izostal. Ves srednjeročni program, pa tudi letošnji ima veliko težavo z zelo razvejanim proizvodnim programom. Prodajne službe ne dovoljujejo opuščanje starih izdelkov ob osvajanju novih. Tako se širi proizvodni asortiment, manjšajo pa se serije, kar vpliva na akumulacijo, oziroma finančni efekt. Ladislav Košorok, vodja gospodarsko-planskega sektorja TGA. Tu bo morala prodajna služba preko raziskave tržišča opraviti še mnogo dela in zagotoviti tovarni rentabilnejšo proizvodnjo, čeprav eni in drugi vedo, da se določenemu riziku ni mogoče izogniti. Druga težava TGA pa je majhna možnost investicij. Radi bi modernizirali orodjarno, da bi tako zagotovili večje kapacitete doma in bi jim ne bilo treba plačevati zelo dragih uslug v drugih orodjarnah. Proizvodnja se bo letos povečala v skladu s plani ZP in DO za trideset odstotkov v primeijavi z letom 1976. Tako visok fizični porast produkcije je preračunan na potrebe trga in kaže, da letos ne bo zastojev, Id so lani ovirali doseganje zastavljenih načrtov. Mnogo pa si obetajo tudi od dohodkovnih odnosov. Izdelki TGA so namreč pod kontrolo cen, reprodukcijski material in usluge kooperantov pa ne in tako se predvidena akumulacija preliva v roke dobaviteljev in tovarni ostaja premalo od vloženega dela. Seveda tega ne bo mogoče urediti letos, v daljšem razvoju dohodkovnih odnosov pa pričakujejo rešitev tega vprašanja. KF Vzajemna pomoč v Idriji TOZD Montaža v Spodnji Idriji ima v okviru sindikata blagajno vzajemne pomoči. Ob mesečni delitvi OD vsak član prispeva 10 din in tako zbrana sredstva posojajo sodelavcem brezobrestno, vrača pa se v obrokih. Predvsem koristijo ta posojila za nabavo ozimnice, pri nakupih pohištva in stanovanjske opreme. Ideja take medsebojne pomoči je odlična, saj se prej ali slej vsakdo znajde v finančni zadregi in posojilo nekaj starih tisočakov pride prav- Idrijska vzajemna pomoč je lani obravnavala na 13 sejah 130 prošenj za posojila in vse prošnje ugodno rešila. ISKRA Industrija elementov za elektroniko Ljubljana n- sub. o. TOZD - Tovarna polprevodnikov Trbovlje n. sub. o. Trbovlje, Gabersko 12 Razpisna komisija DS razpisuje naslednja vodilna delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. DIREKTORJA 2. VODJE RAZVOJA 3. VODJE PROIZVODNJE 4. VODJE finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1.: - da je državljan SFRJ — ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri - ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih komercialnega ali tehničnega značaja — je moralno in politično neoporečen ter družbenopolitično aktiven — je predložil mnenje o programu razvoja TOZD - aktivno znanje tujega jezika. pod 2.: - ima visoko ali višjo izobrazbo kemije, fizike ali elektro smeri ter 5 let delovnih izkušenj na delovnih mestih v razvoju, - aktivno znanje tujega jezika, pod 3.: — ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične (strojne, elektro, kemije, fizike) ali organizacijske smeri, ter 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v razvoju, v proizvodnji ali pripravi proizvodnje . - aktivno ali vsaj pasivno znanje tujega jezika pod 4.: — ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, ter 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Za vse kandidate se zahteva moralnopolitična neoporečnost ter družbenopolitična aktivnost. Pri znanju tujega jezika ima prednost angleščina. Vloge in dokazila o .zpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo ISKRA IEZE TOZD - Tovarna polprevodnikov Trbovlje, Gabersko 12, 61420 Trbovlje, v 14 dneh po objavi. Kandidate bomo v 15 dneh po preteku roka za prijavo obvestili o izidu razpisa. Novice od tu in tam A ..Gorenje" iz Velenja je lani izdelalo za 4 milijarde 100 milijonov izdelkov in jih prodalo na tuje za 47 milijonov, dolarjev, pri čemer pa izvoznega načrta niso povsem dosegli. Ostanka dohodka in amortizacije bo skupno za približno 160 do 180 milijonov dolarjev. Po letošnjem investicijskem načrtu bodo dokončali lani začeta dela pri gradnji nove hale za proizvodnjo televizorjev. Ob polletju bodo že izdelovali nove barvne televizorje lastne konstrukcije, ki so namenjeni tudi za izvoz. ^ Usmerjenost blagovne menjave v lanskem letu se v Sloveniji ni bistveno spremenila. Tri četrtine izvoza je Slovenija prodala v naslednje države: ZR Nemčijo, Italijo, Sovjetsko zvezo, Francijo, ZDA, NDR, Poljsko, Avstrijo in ČSSR. Pri uvozu pa je bil naš največ ji trgovinski dobavitelj Zvezna republika Nemčija. Njej sledijo Italija, Avstrija, Francija, ZDA, Švica, ČSSR, Velika Britanija in Sovjetska zveza. ^ Delegati odbora za družbenoekonomske odnose sveta združenega dela skupščine republike Slovenije sodijo, da naj bi o načrtu zakona o carinski tarifi razpravljale najprej organizacije združenega dela. Carinska zaščita je namreč najprej instrument razvojne in šele nato zaščitne politike. Tako menijo delegati o načrtu zakona, ki ga je poslal v soglasnost svet republik in pokrajin skupščine SFRJ. £ ..Večerni list" iz Zagreba poroča, da se „Elrad" iz Gornje Radgone, ki posluje v okviru ..Gorenja", dogovarja z „Iskro" za večji izvoz različnih izdelkov tudi v Egipt. ^ Ob koncu minulega meseca je 16 podjetij iz britanskega Hong—Konga pripravilo razstavo v beograjskem hotelu ..Jugoslavija". Razstavljali so samo izdelke splošne rabe, od konfekcije do elektronike- Med to majhno britansko kolonijo in našo državo poteka kar živahna blagovna menjava. Lani smo uvozili v devetih mesecih od tam za 1,2 milijonov dolarjev izdelkov, izvozili pa tjakaj za en milijon dolarjev. ^ „Politika ekspres" iz Beograda je objavila v rubriki ..Bralci sprašujejo, ekspres odgovarja", da v beograjskem predstavništvu ..Iskre" sami niso zadovoljni z delom ljudi, ki popravljajo njihove izdelke. Hkrati trde, da so servisni deli na razpolago, vendar jih v servisu ne najdejo. To ugotovitev je podal namestnik direktorja našega predstavništva Sava Rankovič glede na pritožbo nekega bralca v ..Politiki", da mu je po dveh, treh dneh pregorela električna plošča za pečenje kruha, rezervnega dela pa mu v našem servisu, v Ul. Gavrila Principa, niso mogli zamenjati, ker ga nimajo. Pač pa so izstavili pismeno potrdilo o okvari, tako, da je bralec lahko dobil v trgovini nov gospodinjski aparat. £ Samoupravni sporazum o pokrivanju izgub železniškega in luškega prometa je po dosedanjih podatkih podpisalo v Sloveniji od 2879 tozdov le 965, kar 128 tozdov pa je podpis odklonilo. Zakon skupščine Slovenije dopušča zamudnikom, da sporazum podpišejo še do začetka marca. ^ „Nova Makedonija" v Skopju se pritožuje, da nekateri proizvajalci izdelkov splošne rabe nimajo na zalogi nadomestnih delov. Tako so lani prijavili okrožnemu javnemu tožilstvu tudi našo „lskro". Žal so kazni od 500 do 5.000 dinarjev premile, zaključuje največji makedonski dnevnik. Anton Rojec, vršilec dolžnosti direktorja sektorja za poslovno koordinacijo v ..Iskra" — EMO, je poslal mariborskemu „Večeru" obširno pojasnilo glede nagrajevanja v EMO. V njem zavrača neresnična dejstva glede trditev občinske komisije za pregled splošnih aktov, po katerih naj bi bil sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka na več mestih v nasprotju z zakonom in ustavo. £ ..Delo" objavlja načrt in razvoj gospodarstva v lenarški občini za naslednje petletno obdobje. Pri tem navaja, da Lenarčani še posebej mislijo na tovarno za izdelavo elektromotorjev, ki naj bi jo pri njih postavila kolektiva ..Gorenje" in ,,Iskra". ^ ,,Delavska enotnost" je objavila zelo obširen članek z naslovom ..Samoupravljanje z napako", v katerem obravnava novinar Janez Voljč pomanjkljivosti samoupravne organiziranosti in sindikalnega dela v ..Zmaju". Podatke za sestavek je prispeval predsednik osnovne sindikalne organizacije v ljubljanskem delu ..Zmaja" Milan Jakomin. Čudno je, da se taki sestavki s kritično vsebino nikoli ne znajdejo na straneh naših tovarniških glasil. ^ V Bagdadu so pred nekaj dnevi podpisali dogovor med podjetjem ,,Energoprojekt" iz naše države in državno gradbeno družbo iz Iraka o skupnem nastopu in ponudbi za izgradnjo 556 km dolge železniške proge Bagdad — Haseiba — Al Oaim — Akasat. V okviru ..Energoprojekta" bi prevzela dela številna jugoslovanska podjetja, me j drugimi tudi naša „Iskra". ^ Sarajevske „Večerne novine" obravnavajo pomanjkljivo samoupravljanje v številnih predstavništvih, servisih itd., kjer je sedež podjetja zunaj Sarajeva ali celo zunaj republike. V Sarajevu deluje 595 takšnih osnovnih enot, toda samo 31 je organiziranih v okviru tozdov. Pri vseh teh enotah manjka torej samoupravljanje in kjer ni samoupravljanja, ne morejo delovni ljudje odločati. Tudi delo v družbenopolitičnih organizacijah šepa, ker ponekod sploh niso organizirani v osnovnih organizacijah. Članek navaja posebej tudi poslovne enote, kjer sploh ni niti enega organiziranega komunista. Med njimi tudi ,,Iskra—Commerce" iz Ljubljane. Q Vihar zaradi pomanjkanja naših električnih števcev in stikalnih ur se v Beogradu še ni polegel. Beograjske „Večerne novosti" poročajo, da je bralka Danica Riznič iskala v trgovini ..Iskre" in v blagovni hiši ..Beograd" dvotarifni števec in stikalno uro, a ju ni dobila. Uredništvo je zaprosilo naše predstavništvo v Beogradu za pojasnilo. Tam so odgovorili, da so števce omejenih količin poslali prodajalcem. Možno je, da jih ponekod ni, toda to je le enodnevni ..Kurzschluss." ^ V kairskem predmestju Mostorod sta podpredsednik egiptovske vlade in minister za elektrogospodarstvo Ahmed Sultan ter predsednik poslovnega odbora „Energo-investa" Dragutin Kosovac skupaj odkrila spominsko ploščo pri vhodu v prvo tovarno na Bližnjem vzhodu, ki bo izdelovala transformatorje velikih moči za distribucijo električne energije. Sedaj poteka prva stopnja sodelovanja, v kateri pošilja ..Energoinvest" novo ustanovljeni tovarni ..Eledjekt" sestavne dele. za transformatorje. „Eledjektovi" delavci pod nadzorstvom ..Energoinvestovih" strokovnjakov že sestavljajo transformatorje. V drugi stopnji bo tovarna ..Eledjekt" že izdelovala sama nekatere pločevinaste sestavne dele, v tretji stopnji pa se bo skoraj v celoti osamosvojila. Naprave, ki jih zdaj Pošiljajo v egiptovsko tovarno, izdelujejo tovarne ..Energoinvesta", druge pa „Rade Končar" in naša „lskra". £ Blagovna menjava med Egiptom in Jugoslavijo je v zadnjih letih dosegla viden napredek. Leta 1973 je znašal njen obseg 20 milijonov dolarjev, lani pa seje dvignil h3 več kot 100 milijonov dolarjev. V našem izvozu so najpomembnejša motorna vozila, dektrični aparati in naprave, živilski izdelki, tobak, papir in les. Iz Egipta uvažamo v Slavnem surovo nafto, tekstil, bombaž, riž, sadje, zelenjavo itd. Uvoz iz Egipta je iz leta y leto relativno manjši, to pa predvsem zato, ker potrebujejo Egipčani surovine, sadeže 'n izdelke za lastno rabo. W Beograjski , Privredni pregled" objavlja v članku ,,Razvojno in raziskovalno delo v -Iskri'" kako je potekala ta dejavnost v bivšem ..Zavodu za avtomatizacijo" in kakšni razlogi so prisilili „Iskro", da je organizacijo decentrirala. Od 60 tozdov ima v -Iskri ' sedaj 24 tozdov svoje inštitute za znanstveno-tehnično delo- Delo pa ne sloni Samo na lastni moči, marveč se opira tudi na sodelovanje z drugimi zunanjimi inštituti ln obema slovenskimi univerzama. Zbral in uredil Marjan Kralj Rineta ne samo rekreacijsko, ampak tudi izobraževalno središče Znova, to pot resneje in prizadev-neje, hkrati pa tudi bolje pripravljeno stekla akcija za izgradnjo rekreacijskega centra Iskre v Pineti pri Novigradu nedvomno naj trdneje opravičuje to, da delovni kolektiv, kakršen je Iskrin, razpolaga pravzaprav z več kot skromnimi lastnimi počitniškimi zmogljivostmi na morju. Peščica ležišč v počitniškem domu v Poreču, v zadnjem času nekaj več v kampu na Dugem otoku, vse to je spričo števila v Iskri zaposlenih in njihovih družinskih članov, ki si želijo po nekaj dni cenenega odmora na morju, resnično malo in premalo! Izgradnja rekreacijskega centra v Pineti je torej več kot nujna, sredstva pa, ki jih bo terjala v vseh fazah izgradnje, prav gotovo ne bodo uporabljena nesmotrno, če bo izgradnja tekla tako, kot je bilo našim bralcem pojasnjeno v prejšnji številki Iskre. Ne smemo pa pri tem prezreti tudi dejstva, da bi nam takšno rekreacijsko središče ne koristilo zgolj samo za obdobje štirih mesecev, od junija do oktobra, ko bi se v njem lahko zvrstilo veliko več naših delavcev in njihovih domačih, pač pa bi nam lahko koristno služilo tudi v preostalih mesecih leta za vse vrste dejavnosti, od raznih seminarjev in tečajev, do vseh oblik strokovnega in drugega izobraževanja ob delu, čemur bo v prihodnje treba posvečati vse več pozornosti. In v lastnem središču bi vse takšne akcije lahko izpeljali celo bolje, kot v najetih tujih objektih, prav gotovo pa bistveno ceneje, kot drugje, kjer se cene storitev iz leta v leto vrtoglavo dvigujejo. Pogled rta obalo v Pineti- V nekaterih naših organizacijah za izgradnjo rekreacijskega centra v Pineti vlada veliko zanimanje, hkrati pa so se pripravljene pozitivno odločiti tudi glede na to, da so v novi inačici za izgradnjo veliko bolj ugodni pogoji za uresničitev te zamisli. Vzpodbudno pri tem je nadalje tudi to, da se je v dosedanjih razgovorih z morebitnimi bodočimi izvajalci gradbenih del v Pineti izkazalo, da koliko bodo vložile v izgradnjo, oz. drugače povedano — odločile se bodo na osnovi potreb in svojih možnosti o številu ležišč v centru in vlaganju vanje. Ta del pridobljenih novih počitniških zmogljivosti bodo koristile predvsem same za svoje delavce, šele, če jih le-ti v celoti v teku sezone ne bi zasedli, bi jih bilo mogoče zasesti z delavci iz drugih naših organizacij. Ugodnost pomeni tudi to, da izgradnja rekreacijskega centra v Pineti ni s strani tamkajšnje občine več pogojena z izgradnjo ustreznega proizvodnega obrata Iskre v Novigradu, kot je bila to zahteva v začetku razgovorov pred leti o možnosti za izgradnjo našega centra v Pineti. Proizvodni obrat v Novigradu naj bi Iskra uresničila pozneje, ko bi bile okoliščine za to bolj zrele. Skratka — jasneje kot kdajkoli doslej se očrtvjejo realne možnosti za nastanek prepotrebnega rekreacijskega centra Iskre v Pineti, seveda pa je to — kdaj in kolikšnega bomo imeli - stvar čimprejšnjih odločitev delavcev v naših TOZD in OZD. Takšne so predvidene počitniške enonadstropne hiše- Samo odločitev in pobuda vseh — jamčita za uspeh akcije! Z uporabo rekreacijskega centra za vse naštete namene in skozi vse leto bi bila vložena sredstva dovolj upravičena in prav to bi zagotavljalo, da bi ta objekt lahko posloval solidno in v celoti in predvsem v korist delavcem združenega podjetja Iskra. Zemljišče, na katerem naj bi zgradili naše rekreacijsko središče v Pineti je zdaj praktično že naše. Pravkar namreč teče postopek za njegov prepis na Iskro. S tem je že dana trdna osnova za nadaljnjo pot do tega, tako potrebnega objekta, hkrati pa to tudi terja čimhitrejšo odločitev TOZD in OZD, da bi lahko z gradnjo, čeprav v začetku morda v skromnejšem obsegu, čimprej začeli. pri njih obstajajo določene možnosti za kratkoročno kreditiranje izgradnje, kot tudi nabave opreme za stanovanjske enote in ostale predvidene objekte v bodočem rekreacijskem središču, kar bi bila nedvomno velika ugodnost in bližnjica za uresničitev rekreacijskega centra Iskre v Pineti. To slednje je vsekakor obetajoča možnost, še zlasti ustrezna tistim našim TOZD, ki jim trenutni gospodarski položaj otežkoča sodelovanje pri izgradnji, v prihodnosti pa bi za to morda ob ugodnejših poslovnih rezultatih le lahko del svojih ustvarjenih sredstev združevali za te namene. Kot je predvideno se bodo naše TOZD same lahko odločale o tem. gl vhod bivalni prostor terasa kopalnica kuhinja TIP 3, pritličje ? 1 ?. ?—? ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata IVANA STRUŽNIKA se zahvaljujemo za požrtvovalnost vsem tovarišem in učencem Šolskega centra „Iskra“, za denarno pomoč, cvetje in izraze sožalja ter množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi TOZD Stikala in celotni Elektromehaniki, prijateljem za podarjeno cvetje, pevcem, gorski reševalni službi, Milici, pripadnikom JLA ter krajevni in stanovanjski skupnosti žalujoča Žena Bosiljka, sin Ivan in hčerka Slavica z družino Maketa bodočega rekreacijskega centra v Pineti. Indok center za v Iskri Velik dotok novih informacij v strokovni literaturi zahteva obsežno dokumentacijsko delo, še posebno, ko gre za področje elektrotehnike, računalništva, avtomatizacije in drugih sorodnih tehniških strok. Vsled tega tudi razvita informacijskodokumenta-cijska (INDOK) služba ISKRE mora široko in odprto sodelovati z drugimi sorodnimi knjižnicami in INDOK službami na področju elektrotehnike, ker je le s tako združenimi močmi in z dobro koordinacijo dela ter nabavno politiko strokovne literature moč doseči zadovoljivo informiranje strokovnjakov ob istih stroških. Gre namreč za delitev dokumentacijskega dela med posameznimi knjižnicami in INDOK službami z namenom, da se vsak dokument, članek, knjiga obdela le enkrat, da pa se hkrati lahko združeno in koordinirano obdela večje število dokumentov, s čimer se znatno dvigne kvaliteta strokovnih informacij za krog uporabnikov vsake ustanove in podjetja, ki sodeluje v tem koordiniranem sistemu. Tako je tudi začrtan razvoj INDOK dejavnosti v SR Sloveniji po področjih, kot so poleg elektrotehnike še npr. strojništvo, kemija, fizika in matematika itd. Vsako od teh področij pa potrebuje predstavnika centra, ki ima predvsem koordinati vno vlogo in je le eden od členov v INDOK krogu na določenem področju. Raziskovalna skupnost Slovenije, ki daje smernice te politike v SRS pomaga na samem začetku formiranja teh specializiranih centrov z določenim sofinanciranjem, ki pa istočasno zadolžuje dotične INDOK službe, da nudijo nekaj informacij tudi izven kroga uporabnikov lastne delovne organizacije. Koristi od tega sodelovanja ima ISKRA pa tudi ostale inštitucije, ki so v tem sistemu prisotne. NOSILEC CENTRA ISKRA Nosilstvo za specializiran center za elektrotehniko je poverjeno INDOK službi v ISKRI. V centru pa poleg ISKRE že aktivno sodelujejo tudi naslednja podjetja in ustanove: PTT podjetje, Ljubljana UŠ, Ljubljana (delno) CTK, Ljubljana (samo elektrotehniški del) IEVT, Ljubljana (delno) Vojnotehniški institut, Beograd (delno) Gorenje in CZNG, Ljubljana s posebno pogodbo Navedene ustanove v lastni režiji dokumentirajo informacije iz svojih knjižnic po enotnem sistemu SAIDC (Sistem za avtomatizacijo informacijsko dokumentacijskih centrov) in tvorijo skupno bazo podatkov, ki jo formira ISKRA. Ta baza je na magnetnih trakovih, imenovana SAIDC-el in iz nje dobivajo informacije vse knjižnice, ki so vključene v ta krog. Poleg lastno izdelane baze podatkov SAIDC-el pa se črpajo informacije tudi iz drugih, v inozemstvu nabavljenih baz podatkov. Pri nabavi teh sorazmerno dragih oblik informacij pa prispeva določena sredstva Raziskovalna skupnost Slovenije. Tako uporablja ISKRA in vsi, ki sodelujejo v tem sistemu bazo podatkov INSPEC ABC, ki z informacijami na magnetnih trakovih pokriva področje elektrotehnike, računalništva, avtomatizacije in fizike, izdaja pa jo Institut of Electri-cal Engineers iz Londona. Raziskovalna skupnost Slovenije pa pomaga ob začetnih akcijah tudi s tem, da delno sofinancira računalniško obdelavo teh trakov, s tem da daje na voljo določen računalniški čas v okviru Republiškega računskega centra za računalnik CDC CVBER. SDI SLUŽBA V ISKRI Sodobna oblika posredovanja strokovnih informacij so računalniško iz- elektrotehniko delane tekoče permanentne selektivne i ''M'- informacije — SDI (selektivna disemi-nacija informacij), o novih dosežkih. Strokovnjaki prejemajo na osnovi - ^ j svojih želja, ki jih izrazijo vnaprej, se- / zname najnovejše literature, ki pride v knjižnice v okviru centra v določenem kratkem obdobju npr. v enem ali dveh mesecih. Dobre SDI informacije pa je , moč organizirati le na osnovi več baz j podatkov. Za elektrotehniko se upo- T rablja poleg SAIDC-el tudi INSPEC, - zato je potrebno sprovesti iskanje SDI informacij za elektrotehniko po obeh bazah podatkov V ISKRI teče široka Zmagovita ekipa skupnih služb. organizacijska akcija za posredovanje selektivnih — SDI informacij. Do ne- č- i • * * , davnega so bile SDI informacije v , ,V .Slrokl Poims^ 50 Pred [lmsko ISKRI le na osnovi lastno izdelane Isknado organizirali svoje zimske igre baze podatkov SAIDC-el, od sredine "a Sorlskl Planmi v s°b,oto Pete§a fe-leta 1976 dalje pa se eksperimentalno bruarJa- l£K,0Z1™™ tekmovanje se je — J -r - začelo ob desetih, vendar je postalo Zimske igre Široke potrošnje Cene Zupanc (TV), 13. Bogdan Erznožnik (TGA), 20. Cveto Vidovič (Sprejemniki), (Sk. sL), 14. Viko Debeljak (Elektromotor- 21. Ciril Močnik (Idrija), 22. Franc Jenko ji), 15. Frank Ivanuša (TV), 16. Žarko (TGA), 23. Janko Fajfar, 24. Zvone Pajntar /j/V Medved (Sprejemniki), 17. Ranko Cukrov (oba Elektromotorji), 25. Janez Malovašič tTV) - moški A razred: 1. Ivan Mohorič, 0 (Antene), 26. Marjan Miraj (TV), 27. Janez , * : 56, 71, 2. Ivan Kemperle (oba Elektro- Klemenčič (Idrija), 28. Rajko Fajgelj (TV), motorji), 1 : 02, 25, 3. Brane Nardani 1 : 29. Rado Brus, 30. Marjan Čar (oba Idrija), 03, 72, 4. Marko Perko (oba TGA) 1 : 05, 31. Boris Gerzej (Sprejemniki). - TEKI: 24, 5. Marko Vidmar (TV), 6. - 7. Štefan moški B razred: Ranko Cukrov 17 : 20, 25, _______ _ Razinger in Filip Tarfila (oba Elektro- 2. Miro Treven (oba TV) 19 : 17, 88 - motorji), 8. Miran Drnovšek (TGA), 9. Tine moški A razred: 1. Maks Jelenc 17 : 32, 78, Fejfar, 10. Branko Cenčič, 11. Matija Je- 2. Filip Zupanc 18 : 45, 78, 3. Miha Jelenc | lene, 12. Jože Kosem, 13. Franc Gaser, 14. 20 : 28, 46. 4. Lojze Jelenc (vsi Elektrodi Lojze Megušar (vsi Elektromotorji), 15. motorji) 25 : 51, 93. 5. Janez Sršen (TV) - Vinko Bergant, 16. Janez Kuralt (oba EKIPNO: 1. Skupne službe, 2. TVPržan, 3. TGA), 17. Janez Žakelj (Antene), 18. TGA, 4. Elektromotorji, 5. Idrija, 6. Spre- Matjan Žitnik (Sk. sl.), 19. Miro Jurjevič jemniki, 7. Antene. p Kotar uvaja SDI tudi na bazo podatkov INSPEC in deloma COMPENDEK, slednjo prejemamo od CTK, obdelujemo jo pa v ISKRI. Sedaj operativno teče skupaj na: SAIDC-el. -.... 1277 SDI profilov INSPEC—ABC... 473 SDI profilov COMPENDEK......17 SDI profilov V procesu organiziranja SDI službe v ISKRI se bo sistem še izpopolnil, predvsem pa bo potrebno pritegniti še vse tiste strokovnjake iz razvoja, proizvodnje, upravljanja in prodaje, ki do sedaj še niso vključeni v SDI-sistem in še niso postavili svojih zahtevkov, odnosno interesnih področij, na katerih želijo biti tekoče informirani. Stroški za iskanje in izdelavo SDI informacij so sorazmerno majhni, ker je potreben le manjši računalniški čas in postopek formuliranja zahtevka, zato obstojajo ugodne možnosti za dopolnjevanje SDI službe v ISKRI. Do čim pa zahteva več sredstev dokumentiranje in celotno zajemanje informacij, kakor tudi generiranje banke podatkov; zato je racionalno, da je tako urejena baza podatkov o strokovnih informacijah koristna čim širšemu krogu delavcev v ISKRI. RETROSPEKTIVNE POIZVEDBE Poleg SDI informacij pa lahko INDOK služba izdela tudi retrospektivne poizvedbe o literaturi za nek določen, specialen problem, predvsem iz lastno izdelane baze podatkov SAIDC—el, v kateri je sedaj na disku shranjenih cca 65000 podatkov o knjigah, član kili od leta 1970 dalje, do-čim pa magnetnih trakov INSPEC zaradi tehničnih ovir, ko nimamo ustreznih velikih (100 M/200 M) diskov in diskovne enote za retrospektivne poizvedbe še ne moremo upr rahljati. Vabimo vse strokovnjake ISKRE pa tudi študente (ISKRINE štipendiste), ki želijo biti informirani o strokovni literaturi, da dostavijo pismeno, osebno ali telefonsko svoje zahteve na referente za INDOK v okviru DO, ali priročnih knjižnic, odnosno direktno na naslov: ISKRA—INDOK služba, Ljubljana, Tržaška c. 2. Vera Levovnik živahno že pred osmo uro, ko se je komaj dobro_zdanilo. Iskraši, ali ožje definirano „Široki potrošniki" so se razživeli na odličnem snegu. Pred vlečnico je bila kača smučarjev, saj je vsak tekmovalec želel ujeti vsaj nekaj »ogrevanja". Organizator — Športno društvo Železnikih, ki deluje pod pokroviteljstvom Elektromotorjev, je svoje delo lepo opravilo. Tekmovanje je potekalo brez nervoze in dobre volje je bilo na pretek. S tekmovalci so prišle žene, možje in otroci, tako da je Soriška planina odmevala od veselega živ-žava. Tekmovanje se je začelo ob napovedani uri s smučarskimi teki ob desetih, ob enajstih pa so se po strmi progi za veleslalom spustili predvo-zači, za njimi pa ženske in nato moški po tekmovalnih razredih. Športnega duha ni manjkalo, saj so nekateri kljub težavam vztrajali na progi, da so tako svojim ekipam zagotovili uspeh- Po tekmovanju so pri kosilu v zadružnem domu na Sorici slovesno razglasili rezultate in podelili zmagovitim ekipam pokale. REZULTATI VELESLALOM - ženski C razred: 1. Marina Kolenc (Sk. sl.) 2:28, 38-ženski B razred: Vera Guzelj (TGA) 1 : 09, 57, 2. Milica Gostiša (Idrija) 1 : 15, 85, 3 Nada Čulum (TV) 1 : 29, 67, 4. Mira Kotar (Sk. sl.) 2 : 53, 84-ženski A razred: 1. Minka Gartnar 0 : 52, 77, 2. Tilka Bogataj (obe Elektromotorji) 0 : 57, 74, 3. Lojzka Juras (Sk. sl.) 1 : 02, 16, 4. Emilija Drol (Elektromotorji), 5. Jelka Jug (Sk. sl.), 6. Marica Tarfila (Elektromotorji), 7. Ljuba Pavlič (TV), 8. Helena Gerzej (Sprejemniki), 9. Zora Fojkar (Sk. sl.), 10. Metka Sraj (TGA); moški C razred: 1. Silvo Vodopivec (TV) 0 : 45, 70, 2. Adi Pretnar (TGA) 0 : 5r Božo Borštnar (Sk. sl.) 0 : 55, ■>. Aco Stojanovič (TGA) 1 : 01, 92, 5. Lado Koblar (Elektromotorji), 6. Rudi Rakovec (TV), 7. Ivan Beguš (Elektromotorji), 8. Janez Jesenovec (Antene) - moški B razred: 1. Tone Gartner 1 : 00, 26, 2. Tone Lotrič 1 : 02, 18, 3. Miha Gartner 1 : 03, 10, 4. Maks Jelenc (vsi Elektromotorji) 1 : 03, 39, 5. Andrej Osterc (TV), 6. Polde Gartner (Elektromotorji), 7 Martin Lazar (Idrija), 8. Jože Rupnik (oba Idrija), 9. Franc Šmid (Elektromotorji), 10. Emil Novinec, 11. Vinko Hafner (oba TGA), 12. Posnetek s prvega letošnjega smučarskega tečaja Počitniške skupnosti Iskre v Gozd Martuljku. Letos so spričo ugodnih snežnih razmer minili že trije tečaji, vendar zaradi „prostorske stiske“ več o njih prihodnjič. LJUBITELJEM GORA VABIMO NA OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA ISKRA. KI BO 17. FEBRUARJA 1977 OB 17. V POSLOVNEM CENTRU NA TRGU REVOLUCIJE 3 V LJUBLJANI! Po občnem zboru predavanje z diapozitivi Petra Janežiča—Petrača — Svet tišine. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk:, Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med tekmovanjem. Živahna planinska dejavnost Člani planinske sekcije Iskre-Elek-tromehanike so se 18. januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru. Zbora so se udeležili tudi predstavniki Planinskega društva Kranj in PD Združenega podjetja Iskra ter načelni--ki planinskih sekcij iz nekaterih kranjskih delovnih organizacij. Skupaj so pregledali poročila o delovanju planinske sekcije v preteklem letu. Dogovorili so se o izletih, ki bodo organizirani letos. Na koncu so si ogledali še diapozitive in film z izletov, ki jih je lani pripravila naša planinska sekcija. Hoja v gore predstavlja za našega delavca aktiven počitek in zdravo, lahko dostopno obliko rekreacije. Potreba po planinskem udejstvovanju je članstvo planinske sekcije v Iskri-Elek-tromehaniki v tretjem letu obstoja še okrepila. Planinstvo je v naši delovni organizaciji zelo priljubljeno. V sekciji je nekaj manj kot 300 članov, veliko Iskrašev pa je včlanjeno v kranjsko planinsko društvo. Po neuradnih podatkih je v Iskri-Elektromehaniki preko 1000 planincev. V preteklem letu so skoraj v celoti izpolnili program izletov. Vodstvo planinske sekcije je organiziralo 17 samostojno izvedenih planinskih tur, in sicer: na Viševnik, Kanin, Sonnblick, Grossvvenediger, na Pohorje, Prisojnik in Km, na Oltar, Matterhorn, Rateško Pončo, v Savinjske Alpe, na Spitzsegel in druge. Omeniti moramo še izlet na Ratitovec, ki se ga je udeležilo 100 žensk, dalje planine nad Bohinjem in večkratne ture na Triglav (v kopni skali in v zimskih razmerah). Naši planinci so se vključevali tudi v izlete matičnega PD Kranj. Lani so sodelovali tudi s smučarsko sekcijo naše DO pri izvedbi poletnega prvenstva Elektromehanike na Ledinah. Ob katastrofalnem potresu v Posočju so organizirali samostojno delovno akcijo, kjer so po svojih močeh poskušali pomagati prizadetim ljudem. V programu planinskih izletov za leto 1977 so skušali upoštevati vse želje. Zadovoljni bodo tako tisti, ki delajo razne transverzale, kot tudi dmgi, ki so jim bolj pri srcu samotne poti. Pri sestavljanju programa seveda niso pozabili na vse tiste planinske veterane, ki v sebi čutijo dovolj moči in znanja za zahtevnejše vzpone na visoke vrhove naših Alp. PROGRAM IZLETOV V LETU 1977 Januar Rudno polje — Uskovnica Februar Viševnik (turno-smučarski) Marec Hochalmspitze (2 dni) (turno-smu-čarslti) Klomnock (turno-smučarski) April Triglavska jezera — Kanjavec — Voje (turno-smučarski) Maj Kohigspitze (3-4 dni) Loška pot Javorniški rovt — Stol — Valvazor Junij Bivak IV - Škrlatica (100 žensk) Julij Bernina (6-7 dni) Plešivec — Sleme Avgust Vršič — Prisojnik (po jeseniški) — Mlinarsko sedlo - Vršič September Petzek (2 dni) Ledine — Savinjsko sedlo Oktober Hochstadl (2 dni) November Izlet v neznano. A. B. Turnosmučarski izlet na Uskovnico Na prvi izlet v novem letu smo odšli 5. februarja. Avtobus je bil poln - naši planinci si že težko želijo novih izletov, da si bodo razgibali nekoliko lena, malce obilnejša telesa. Zima je bila in skoraj vsi smo počivali. Sedaj bo treba spet začeti obnavljati kondicijo. Za začetek je bil izlet na Uskovnico kot nalašč. Do Rudnega polja nas je - pripeljal avtobus. Odtod pa sta dve skupini odšli proti Uskovnici: prva na smučeh, druga peš. Z rahlo oblačnega neba so prvi sončni žarki obsijali vrhove gora. Tišino zimske narave so motili le naši vzkliki. Že na prvi strmini ni manjkalo padcev in Brane je prvi dokazal, da je tudi on krvav pod kožo-Preden smo prišli na cilj, smo smučarji napravili nepredviden ovinek. Po okrepčilu v planinskem domu smo vsi odšli na smučišče. Vsak je našel zabavo zase: smučarji, ki so se razdelili v dve skupini - prvi so smučali v stilu Stenmarka, drugi v stilu Klamerja; skakalci, sankači, nekateri pa so poležavali na soncu in občudovali čudovito okolico. Do pol ene, nekateri pa še nekoliko dlje, smo smučali po pobočju Uskovnice, se s smučmi na ramah vračali na vrh strmin, le redko smo počivali. Najbolj se je izkazal Peter, ki ni zamudil nobene , junde“. Nekateri so izvajali akrobacije na smučeh, pa so največkrat pristali na zadnjici, Marjan in Edo sta nas zabavala, Brane pa je to prijetno zimsko vzdušje posnel na filmski trak. Pozno je bilo in vračali smo se v dolino: veseli, nasmejani in srečni. V Srednji vasi nas je čakal avtobus. Tokrat smo se ustavili na Bledu (in ne na Trojanah) in se za še prijetnejši konec dneva najedli kremnih rezin. Tisti, ki hodite z nami v gore veste, da so vsi naši izleti prijetni. Vsak izlet je po svoje nepozaben. Vedno doživimo nekaj čudovito lepega, kar nam poplača naš trud za prehojeno pot. Tisti pa, ki še niste bili z nami na izletih, poskusite. Morda vas bo očarala tiha in skrivnostna narava, morda vam bodo všeč preprosti in vedno veseli planinci. Svoje zadovoljstvo bodo našli starejši, ki uživajo v zložni hoji, in tisti, ki iščejo zadovoljstvo v drznih, a varnih vzponih. Morda vam bodo gore postale večne prijateljice. Tatjana Cvetko