Glasilo Občine Lukovica ®3 Januar 2013, letnik XIV, številka 1,aki& 1.2.2013 stran 5 stran 10 L^JS Medsosedska pomoč še vedno živi »i j . ^ -V. i \ V^ Proslava in novoletni koncert stran 14 Intervju: Primož Hieng OGLASI Rokovnjač AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica M: 041/ 877 - 800 www.avtokveder.com AVTO KVEDER tehnični pregledi Uradne ure 8.00-17 on * I/ U0< sobota: 8.00-12.( Naše storitve: tehnični pregledi osebna vozila, motorje in traktorje podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja registracija novega vozila registracija rabljenega vozila registracija starodobnega vozila odjava vozila zamenjava registrskih tablic naročanje in izdaja ponovljene tablice naročanje registrskih tablic z izbranim delom označbe plačilo obveznega in kasko zavarovanja plačilo letnega povračila za uporabo cest celovite rešitve gibanke ersonalizirani mailing: spletne strani katalogi brošure cgp v Želite eno skrb manj - a upajte jo nam! brezskrbno grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si 2 NOVI FORD B-MAX ŽIVLJENJE SO ODPRTA VRATA Novi Ford B-MAX z inovativno rešitvijo odpiranja vrat za vstop brez omejitev. Že od 12.490 €. AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 11. 2. 2013 ob 18. uri (odvisno od prijav) ter 25. 2. 2013 ob 12. uri (med zimskimi počitnicami) TEČAJ ZA TRAKTOR: 11. 2. 2013 ob 16. uri TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. januar 2013 UVODNIK 3 Naša kultura Čeprav je za nami že prvi mesec v letu 2013, bi se še za trenutek vrnil v decembrske dni minulega leta. Rad bi se za hvalil vsem posamezni ko m, društvom in organizacijam, ki ste se v prazničnih dneh spomnili na nas. Še enkrat, najlepša hvala! Nadvse smo veseli, da opazite naše delo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Odprti smo za vaše predloge. Preskočimo dober mesec in se ozrimo v bližnjo prihodnost. Osmega februarja bomo praznovali slovenski kulturni praznik. Prešernov dan. Ponovno čas, ko si bomo vsaj v tistih dneh vzeli kakšen trenutek več za kulturo, šli morda na proslavo, v gledališče ali prebrali kakšno knjigo. Takrat se bomo lahko vprašali, kot praktično vsako leto ob tem dnevu, kaj je kultura in kakšno je njeno stanje pri nas. Moram reči, da sem se, ko sem delal osrednji intervju z gospodom Hiengom za tokratno številko, nad stanjem naše kulture močno zamislil. V pogovoru mi je dejal, da je deset izvodov nove knjige poslal desetim večjim podjetjem v naši občini. V trenutnih težkih ekonomskih časih je razumljivo, da nihče ni naročil kakšnega dodatnega izvoda, ki bi bil lahko lepo poslovno darilo, ampak se nihče za knjigo, ki mu jo je avtor podaril, niti zahvalil ni. Ja, pa takšna kultura, bomo rekli. Mislim, da to ni le kultura, ampak je odraz trenutno zelo slabega stanja duha v naši državi in trenutni družbi nasploh. Vendar vprašanje, kam nas lahko pripelje to stremenje k lastnim ciljem - ne glede na okolico. A na srečo obstajajo tudi drugačne zgodbe. Medsosed-ska pomoč in solidarnost, kot seje izkazala v primeru požara v začetku januarja na Prevojah, dokazuje, da nam kljub vsemu ni vseeno za sočloveka. Na tem velja graditi našo prihodnost. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 22. marec 2013, rok za oddajo člankov je 11. marec 2013 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobcina.si/ lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e--poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992. V S E B I N A Oskrba zapuščenih živali 6 Slamnikarstvo 17 Spet nova pridobitev na Trojanah 9 Dan odprtih vrat v OŠ J. Kersnik Brdo 18 Blagoslov konj v Šentvidu pri Lukovici 11 11. državni kviz iz gasilstva 20 Razstava jaslic v Krašnji 11 Mike Urbanija v teniški reprezentanci 21 Spomin na tragedijo v Dražgošah 12 Obisk društva Vita 22 Koncerti moškega pevskega zbora 13 Darujmo kri - rešujmo življenja! 23 ičina Lukovica in KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja vas vabita na OBČINSKO SLOVESNOST V POČASTITEV »Senskega kulturnega praznika ireditev bo v sredo, 6. februarja 2013, b 19. uri v Podružnični šoli v Krašnji Rodili so se v naših vaseh, odhajali v svet, in se vračali. Nekateri prihajajo k nam vsak dan, drugim je Krašnja postala novi dom. O njihovem delu na kulturnem področju bodo govorile: besede, pesmi, knjige, fotografije, I likovna dela, gledališki prizori in video posnetki. < g o tsM ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: športni dan cerkvenega otroškega pevskega zbora, foto: Drago Juteršek 4 ZUPANOV UVODNIK Rokovnjač Januar je mimo Sneg je prinesel januar in kot ni nič tako, kot bi si želeli, tudi sneg ni prišel takrat, ko smo si vsi želeli za božične praznike, niti za novo leto, niti za sv. tri kralje. Sneg je prišel kasneje. So stvari, na katere nimamo vpliva, tako kot vreme recimo, a se žal kaže, da tudi to ljudje s svojim početjem spreminjamo. Seveda ne na bolje! S tem, ko si lajšamo življenje, si uničujemo svet, in ker človek nima meje in je potrošništvo tak blagoslov, da niti vojn, ne epidemij ne potrebujemo, ker nas bo ubila polna žlica in nasičenost z vsem, kar lahko dosežemo. Saj je ekonomska kriza, a še ne tam, kjer ustvarjajo največ škode. Za naravo si prizadevamo najbolj tu, kjer so vse tovarne že tako ali tako propadle in rastejo le trgovine. Pa nam to nič ne pomaga, če v Aziji in južni Ameriki brez zadržkov naredijo škode za vse nas in mi od njih kupujemo, oni pa svinjajo tudi za nas. Mi ločeno zbiramo odpadke, ki jih oni proizvajajo, zaščitili smo naravne vrednote, vzgajamo, hkrati pa smo veseli, da lahko toliko stvari kupimo s Kitajske. Kaj pa tam počno? Ni to hinavščina? In nam se zdi to v redu in vsemu svetu se zdi v redu, ker vlada kapital in temu je vseeno za neko prihodnost, ker kapital živi od današnjih prihodkov. In tako dva milijona Slovencev rešuje planet z raznimi akcijami, medtem ko milijarde ljudi zliva gnojnico v svetovna morja in spušča odvečne pline v ozračje. Amerika ne podpiše nobenih dogovorov za varovanje narave, ima pa predsednika, ki ima Nobelovo nagrado za mir. Kaj hočemo, na tem svetu nam je dano živeti in del tega smo, tudi ker sami tako hočemo. Pa vendar smo ljudje in to se je spet pokazalo ob požaru pri Gašperju na Prevojah. Nesreča, ki je doletela družino Pogačar, je res huda. Prebivalci soseske in Prevojci pa ste pokazali, da solidarnost še živi in da znamo biti še ljudje, ki znamo pomagati. Kot tudi, da se koncu koncev tudi zavedamo, da se dana pomoč lahko tudi kdaj vrne. Bog ne daj, a če si ne bi znali pomagati, potem je bolje, da nehamo z vsem, kar počnemo. Prijeten občutek je, ko človek vidi, da znamo stopiti skupaj. Pohvaljeni vsi, ki ste pokazali, tako ali drugače, pomoč v nesreči! Ob takih nesrečah se seveda pokaže tudi, kaj pomeni naše vlaganje v razvoj in opremo gasilske službe in pa v izobraževanje, ki ga opravljajo naši prostovoljni gasilci. Ne le sku- pnost, s tem mislim občino, ampak tudi mi kot posamezniki moramo imeti pred očmi ta dejstva. Ko pridejo gasilci ob letu s koledarjem na naša vrata, nam zaželijo srečo, mi pa jim lahko s prispevkom, ki naj bo nam primeren, skromno, a vendar učinkovito pomagamo, da je njihovo delo organizirano in uspešno. Gasilci so pomemben del naše družbe in skupnosti, zato je treba tem prostovoljcem samo čestitati. Hkrati pa je treba poskrbeti, da bodo njihove vrste vedno polne in da bodo mladi spoznali, da je sodelovati v takih organizacijah koristno in tudi plemenito dejanje. Na to, da je kdo gasilec, je lahko vsak, ki to je, ponosen! Ob prazniku naše kulture bi najprej vsem čestital, ki imate delovanje v kulturi tudi za svoj hobi in gojite do nje veselje. Delovanje v raznih kulturnih društvih prispeva pomemben delež k bistvu obstoja naše narodove biti. Slovenski jezik in beseda sta naš DNK, naš genski zapis, naša legitimacija, naš ponos. In to moramo gojiti in čuvati s ponosom, tako kot so to znali naši predniki. Naša ohranitev je odvisna od ljubezni do naše besede, doma, domovine, naroda. Naš jezik nas označuje in z njim se sporazumemo. Lep je in spoštujmo ga. Kot spoštujmo tudi vse, ki so znali izkoristiti pestrost našega jezika in so iz teh besed ustvarili neminljiva literarna dela. Kar nekaj jih je dala naša dolina in na to bodimo ponosni, predvsem pa dokažimo, da smo jih vredni! Zato se mi zdi prav, da ne glede na čase (ti tako ali tako nikoli niso rožnati) pristopimo k pripravi novega Zbornika občine Lukovica. Od izdaje zadnjega bo v naslednjem letu minilo 10 let. V tem zborniku se bodo lahko zapisali dogodki, odkritja, raziskave, dosežki, skratka vse tisto, s čimer smo se prebivalci te naše občine zapisali v svoj čas. Le tisto, kar je zapisano ostane, in tako delo je pravzprav tisto, kar lahko naša skupnost vloži tudi v znanost, znanje in spoznavanje svojega kraja in ljudi, to je zapis o našem življenju in delu. To je pot, po kateri lahko stopimo ob bok našim prednikom, ki so iz ljubezni do svojega kraja tu ustvarjali ali pa mu konec koncev postavili skupaj s pokojnim Stanetom Stražarjem spomenik, kot je knjiga Črni Graben. Od takrat se je seveda mnogo spremenilo, prišlo je do novih spoznanj in odkritij, pa tudi društveno in družbeno življenje se spreminja. Do naših zanamcev je pošteno, da jim zapustimo, kot se za kulturne sredine spodobi, zapis o našem času, ki bo seveda čez čas zgodovina, ki jo bomo (bodo) gledali z drugačnimi pogledi. Prihaja kulturni praznik; naj bo odraz naše slovenske in naše splošne kulture. Vsaj takrat za trenutek pomislimo, kakšni in kateri kulturi pripadamo. Naj bo prazničen ta dan! Matej koTNiK ŽUPAN januar 2013 DOGODKI 5 Požar na Prevojah združil ljudi v pomoči sočloveku Medsosedska pomoč še vedno živi Da nesreča nikoli ne počiva, so v noči z 2. na 3. januar na svoji koži močno občutili tudi Pogačarjevi, ki so v požaru na Prevojah ostali brez strehe nad glavo. Žalostna zgodba pa ima tudi pozitivno plat: v času, ko v Sloveniji prevladujejo vse prej kot pozitivna občutja, se je kar nekoliko presenetljivo pokazalo, da ljudje še vedno znajo stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Gasilci so bili na kraju nesreče že kmalu po sporočili o požaru. Kljub izredno hitremu posredovanju - poziv je prišel ob 3:31, osem minut kasneje so bile prve enote, enote domačega PGD, že na prizorišču - velike škode na objektu, poznanem tudi kot gostišče Gašper, ni bilo mogoče preprečiti. Streha je bila v celoti uničena, prav tako sta neuporabni obe stanovanji v zgornjem nadstropju, medtem ko jo je pritlični del, kjer sicer poteka gostinska dejavnost, odnesel brez večjih posledic. »Srečen sem predvsem, da smo vsi zdravi. Seveda pa je neverjetno, kako se je odzvala okolica. Tako presenečen sem bil in sem še, da vam ne morem povedati z besedami,« je v pogovoru za Rokovnjača povedal Božidar Pogačar in dodal, da se bo poskusil v prihodnje vsem, ki so kakorkoli pomagali, primerno zahvaliti. »Sosedje, vsi domačini in ljudje iz bližnje ter daljne okolice, občina, podjetja in posamezniki ... neverjetni ste,« je dejal. KS: Najmanj, kar smo lahko storili Da je bil odziv nad vsemi najbolj optimističnimi pričakovanji, je potrdila tudi predsednica Krajevne skupnosti (KS) Prevoje Mateja Ore-hek. Na posvetu s svetom KS je padla odločitev, da se vsi skupaj aktivno vključijo v pomoč Pogačarjevim. »Šli smo po hišah, vsak je prevzel kraj, ki ga najbolje pozna. Sama sem do prvih odšla kar nekako težko, z bojaznijo, da ljudje ne bodo pripravljeni pomagati. A se ne bi mogla bolj motiti,« je povedala in dodala: »Vsak je prispeval, kolikor je le lahko. Tudi tisti, ki nisi mogli prispevati v materialnem smislu, so se tako ali drugače priključili. S pomočjo pri delu ali pa le s pozitivno besedo, kar tudi šteje.« Ljudje so prispevali denar, les, gradbeni material, storitve ... celo prali perilo ali spekli pecivo za delavce, ki so pomagali. »Naša naloga ni bila lahko, a vsaj zase lahko rečem, da mi ni žal niti sekunde. Občutki, ko vidiš, koliko sočloveku pomeni tvoja pomoč, so nekaj neverjetnega. Ja, tudi jokali smo,« je povedala Orehkova in pogovor zaključila z jasno mislijo - medsosedska pomoč oziroma solidarnost, vsaj v naših krajih, še ni stvar preteklosti. »Tragičen dogodek nas je vse skupaj še bolj povezal. Še se splača delati in živeti v skupnosti.« Poudarila je še, da je to, kar so storili v KS, najmanj, kar so lahko naredili ter da je vesela, da pred njo vrat niso zaloputnili prav nikjer - ne pri novo-, še manj pa pri »staroselcih«. Gasilci: Tukaj za vas Poleg KS imajo za pozitivno nadaljevanje nesrečne zgodbe veliko zaslug tudi gasilci. Iz PGD Prevoje so sporočili, da se je prav na tem primeru pokazala solidarnost, ki naj bi se je v preteklosti premalo zavedali. »Še vedno tli v nas. Kljub vsemu pa se nam to zdi fenomen vasi, v kateri si ljudje v nesreči še vedno pomagamo,« so zapisali. Gasilci imajo na Prevojah že od nekdaj podporo ljudi: s svojimi dejanji so dobro zapisani pri njih. »Vaščani vedo, da nas vedno lahko pokličejo, če nas potrebujejo. Tehnika je konec koncev last vseh krajanov, saj je brez njihove pomoči ne bi mogli kupiti,« so dodali. Čeprav morda dejstvo, da šele hude nesreče v človeku zbudijo željo po iskreni pomoči sočloveku, ni najbolj vzpodbudno, tudi ta zgodba kaže, da v svetu, polnem zgodb o brezkompromisnem pohlepu po bogatenju na račun drugih, še vedno obstaja upanje za boljši jutri. In to upanje so ljudje: posamezniki, o katerih ne slišite po televiziji ali v drugih medijih, a vendarle obstajajo. In veliko jih je! Luka Maselj FOTO: MATiC ZALAZNiK Zahvala Komaj smo stopili v novo leto in smo si s stiskom rok želeli le najboljše, že nas je obšla novica o požaru v našem kraju. Gorelo je pri Pri Gašperju na Prevojah. Ogenj je kar dvema družinama Pogačarjevih uničil dom in nastala je ogromna materialna škoda. V Krajevni skupnosti Prevoje smo se odločili za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki bodo prizadeti družini vsaj nekoliko olajšala začetek pri vzpostavitvi osnovnih življenjskih pogojev. Velik hvala vsem in vsakemu posebej za prispevek, solidarnost in razumevanje stiske družine pogačar, ki v tem času doživlja nepopisno čustveno in socialno stisko. HVALA vsem krajanom in občanom, ki so družini pomagali s prostovoljnim delom in materialnimi dobrinami. Izkazalo se je, da imamo veliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni velikodušno in nesebično pomagati človeku v stisku. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri zbiranju prispevkov! V iMENu Sveta KS Prevoje, Mateja Orehek, PREDSEDNiCA KS Prevoje 6 OBVESTILA IP Rokovnjač Oskrba zapuščenih živali na območju občine Lukovica Na podlagi Zakona o zaščiti živali, ZZZiv (uradno prečiščeno besedilo - UPB2, Ur. list RS, št. 43/2007, v nadaljevanju: ZZZiv) je lokalna skupnost dolžna poskrbeti za zapuščene živali na svojem območju. Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrbo in namestitev v zavetišču. Občina Lukovica ima v skladu z določili 27. člena ZZZiv sklenjeno Pogodbo za opravljanje dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živalih na območju občine Lukovica z zavetiščem Meli center Repče, trgovina in storitve d. o. o., Repče 10, 8210 Trebnje (v nadaljevanju: zavetišče). Zavetišče je v skladu z navedeno pogodbo dolžno opravljati naslednje naloge: • sprejemanje prijav o zapuščenih živalih in za njih zagotavljati ustrezno veterinarsko pomoč; • zagotavljati odlov, prevoz, namestitev in oskrbo v zavetišču; • skrbeti za iskanje zakonitih skrbnikov oziroma za oddajo živali novim skrbnikom; • skrbeti za ažurno vodenje evidenc oziroma registra psov in ga enkrat letno posredovati naročniku; • sodelovati s pristojno inšpekcijsko službo in organizacijami za zaščito živali; • opravljati vse ostale naloge pod pogoji in na način kot to določajo predpisi s področja delovanja zavetišč za zapuščene živali; • nastaviti in voditi mesečno evidenco o izvedeni posameznih delih in te podatke varovati kot poslovna skrivnost. Dežurna številka zavetišča je: 031/331-336, elektronski naslov: meli.center@volja.net. Na podlagi podpisane pogodbe zavetišče poskrbi za odlov zapuščene živali, potrebne oskrbe, v zavetišče. To lahko stori tudi najditelj zapuščene živali na podlagi predhodnega obvestila in s soglasjem pristojne občinske službe. Pred prevzemom zapuščene živali v oskrbo osebje zavetišča preveri, ali je bila pristojna služba občinske uprave o zadevi obveščena in, ali je žival v oskrbo dostavljena s soglasjem občinske uprave. V primeru najdbe zapuščene živali je torej potrebno o tem najprej obvestiti pristojno občinsko službo ter s strani občine pridobiti soglasje za zavetišče, s katerim ima Občina Lukovica sklenjeno pogodbo. Izven delovnega časa je potrebno občinsko upravo obvestiti preko elektronske pošte, prvi naslednji delovni dan pa tudi po telefonu. Kontaktna oseba s strani občinske uprave je Katka Bohinc, katka.bohinc@lukovica.si, tel.: 01/72-96-318. Za vsa ostala vprašanja v zvezi z oskrbo zapuščene živali je odgovorna oseba zavetišča, ki je dolžna ravnati v skladu z ZZZiv in predpisi o veterinarstvu. Oskrba živali brez soglasja pristojne službe občinske uprave se zaračuna osebi, ki je žival prinesla v zavetišče. Zapuščenim, bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar v skladu z 32. členom ZZZiv nuditi potrebno nujno pomoč. Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo humano usmrtitev. Namen objave tega prispevka je seznanitev občank in občanov, kako ravnati v primeru, ko najdejo zapuščeno žival. Pri tem je potrebno omeniti dejstvo, da živali, ki je dalj časa prepuščena sama sebi, ne bo enostavno pridržati. Taka žival človeka ni vajena in je dokaj nesocializirana. Prav tako ne moremo predvideti obnašanja zapuščene, poškodovane ali bolne živali, zato je potrebno v vseh primerih ravnati previdno in zmerno. Upoštevajmo koristi živali, ne pa posameznikov! Lastnikom psov pa svetujemo, da si na tej povezavi : http://www.vu rs.gov.si/fi lea d m i n/vu rs. gov.si/pageuploads/PDF/pdf1/VURS_pes10_ tisk.pdf preberejo priročnik »O odgovornem lastništvu psov«, ki ga je v letu 2010 izdala Veterinarska uprava Republike Slovenije. Katka Bohinc, občinska uprava Višja svetovalka iii Občina Lukovica kot nosilka kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi ČRNI GRABEN obvešča vse pravne in fizične osebe s sedežem na območju občine Lukovica, da si lahko pridobite pravico do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi ČRNI Graben. Prvi rok za oddajo vlog v letu 2013 je za vse tiste, ki bi želeli pridobiti to pravico, 1. marec 2013. Vloga za pridobitev te pravice se nahaja na povezavi: http://www.lukovica. si/zakladi-rni-graben/predpisi-in-obrazci. Za dodatne informacije je na voljo kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/7296-318, elektronski naslov: katka.bohinc@ lukovica.si. Katka Bohinc, Višja svetovalka lil Skrbnica znamke na občini Lukovica vpis OTROK V 1. RAZRED V skladu s 44., 45. in 48. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 in spremembami) obveščamo starše otrok, ki so rojeni v letu 2007 (torej od vključno 1.1.2007 do vključno 31.12.2007) in imajo prebivališče v šolskem okolišu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2013/2014 potekal v februarju po sledečem razporedu: • v pETEK, 15. 2. 2013, od 7.00 do 11.00 v prostorih vrtca MEDO - nova zbornica (za vse, ki lahko pridete v dopoldanskem času) • v pONEDELJEK, 18. 2. 2013, od 15.00 do 16.30 v prostorih vrtca MEDO - 1. razred (za otroke, ki spadajo v okoliš matične šole Brdo in imajo začetnico priimka od A do M) • v PONEDELJEK, 18. 2. 2013, od 17.00 do 18.00 v prostorih podružnične šole KRAŠNJA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš podružnične šole Krašnja) • v TOREK, 19. 2. 2013, od 15.00 do 16.30 v prostorih vrtca MEDO - 1. razred (za otroke, ki spadajo v okoliš matične šole Brdo in imajo začetnico priimka od N do Ž) • v TOREK, 19. 2. 2013, od 17.00 do 18.30 v prostorih podružnične šole BLAGOVICA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš podružnične šole Blagovica) Podrobnejše informacije boste starši šoloobveznih otrok prejeli tudi po pošti skupaj z vabilom. januar 2013 OBVESTILA, VABILO 7 Razpored obveznega cepljenja VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Lukovica. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI »sov proti steklini Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju. Dne: pETEK, 15. 3. 2013 14.00 Trojane 15.45 Lukovica 14.30 Šentožbolt 16.25 Šentvid 14.45 Blagovica 17.00 Rafolče 15.15 Krašnja Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov »POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA«. Dne: pONEDELJEK, 11. 3. 2013 8.30-9.00 Čeplje pri križišču 9.15-9.45 Trnovče pri Antonu Oražmu, Trnovče 6 10.00-11.00 Lukovica pri Stanetu Bevcu, pod kozolcem, Stari trg 10 11.15-11.45 Sp. Prapreče pri Antonu Zoretu, Sp. Prapreče 3 12.00-13.00 Šentvid pri Andrejki 13.15-13.45 Rafolče pri Igliču, Rafolče 18 Dne: TOREK, 12. 3. 2013 8.30-9.00 Trojane pri Smrkolj, Trojane14 9.30-10.00 Šentožbolt pri Kropivšek Lovro,Šentožbolt 4 10.15-10.30 Zg. Petelinjek pri kasarni 10.45-11.30 Blagovica pri Cerar Janezu, Blagovica 32 11.45-12.15 Češnjice nad Blagovico pri Šinkovec Leopoldu 12.30-13.00 Kranje Brdo pri Francu Novaku, Kranje Brdo 11 13.15-13.45 Zg. Loke pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke 7 14.00-14.45 Krašnja pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31 Ob cepljenju na terenu bo možno kupiti ampule proti bolham in klopom. Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S seboj prinesite enotno matično številko (EMŠO) LASTNIKA pSA. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. Ob cepljenju vašega psa proti steklini boste pridobili kupon za 13% popust na enkratni nakup v naši TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI v Veterinarskem domu Domžale. Popust velja tudi na dietno prehrano, ampule in izdelke v akciji. Steklina- rabies Godba Lukovica organizira Koncert dalmatinske glasbe s Pihalnim orkestrom Pirovac iz Dalmacije Steklina je bolezen, ki prizadane osrednji živčni sistem. Bolezen povzroča Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae. Živali in ljudje se okužijo, če pridejo v stik s slino okužene živali preko poškodovane kože ali sluznice zaradi ugriza ali praske, ki jo povzroči okužena žival. Najpogostejši prenašalci bolezni so lisice in druge divje živali, psi, mačke, netopirji in tudi ostale živalske vrste. Bolezen je neozdravljiva in smrtna, zato se živali in ljudje lahko zaščitimo pred steklino le s cepljenjem, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni. Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali okužene s steklino in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino, zato morajo biti vsi psi v Republiki Sloveniji cepljeni proti steklini in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline- Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06)). Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si. Zidansek Blaž VETERiNARSKi DOM Domžale 8 KMETIJSTVO A Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD IZOBRAŽEVANJE Predavanje »Vodenje knjigovodstva po metodologiji FADN na kmetijah« bo v sredo, 6. februarja 2013 ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Predavala bo mag. Vesna Velikonja, specialistka za ekonomiko pri KGZS-Zavod LJ. Pregledali bomo dokumentacijo, ki je potrebna za vodenje knjigovodstva FADN, način zbiranja in evidentiranja podatkov ter najpogostejše napake. Razložili bomo tudi posamezne postavke (ekonomske kazalnike) v rezultatih obdelave. Vabljene ste kmetije v reprezentativnem vzorcu kmetij, ki vodijo knjigovodstvo FADN (sklenjena pogodba z MKGP) in ste v letošnjem ali lanskem letu začeli z vodenjem knjigovodstva. Vabljeni ste tudi vsi, ki morate kot obvezniki spremljati gospodarjenje na kmetiji po metodologiji knjigovodstva FADN zaradi pridobljenih finančnih podpor (podpora naložbam v kmetijska gospodarstva, mladi prevzemniki kmetij) in tudi tisti, ki te podpore morda še pričakujete. Soorganizator izobraževanja je Občina Lukovica, saj je najem dvorane brezplačen. IZOBRAŽEVANJE KOP Izobraževanje s potrjenimi vsebinami Kmetijsko Okoljskega Programa bo v Lukovici organizirano v sodelovanju z Občino Lukovica v sredo, 20. februarja 2013 s pričetkom ob 10. uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika. Anton Zavodnik, specialist za travništvo in pašništvo pri KGZS-Zavod LJ bo imel predavanji z naslovom: • Odpadne vode na podeželju • Paša domačih živali Sama pa bom pod naslovom Novosti pri izvajanju kmetijsko okoljskih (pod)ukrepov predstavila novosti posameznih ukrepov kot tudi novosti kmetijske politike v letošnjem letu. Skupni obseg vseh treh predavanj je 4 ure. Kmetje, ki boste v letu 2013 izvajali katerega od ukrepov KOP morate imeti opravljenih najmanj 4 ure ustreznih izobraževanj v času od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2013. Vljudno vabljeni vsi, ki vas tematika zanima in vsi, ki boste tudi v letošnjem letu oddali zbirno vlogo za izplačilo subvencij. ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si TEČAJ PREDELAVE MESA Dvodnevni brezplačen tečaj bo 9. in 10. aprila 2013 s pričetkom ob 9. uri. Prvi dan bo namenjen teoriji in bo potekal na upravi našega zavoda v Ljubljani. Drugi dan bo praktičen in bo potekal v Mesariji Avbelj v Drtiji pri Moravčah. Prijava je obvezna in število udeležencev omejeno, zato me interesenti pokličite čim prej. OCENJEVANJE SUHOMESNATIH IZDELKOV 3. regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov (salame in klobase) bo potekalo v torek, 26. marca 2013 na turistični kmetiji Pr'Blaj, Vinko Kokovica, Dragovšek 6, Šmartno pri Litiji. Ocenjevanje bo v dopoldanskih urah, ob 17. uri pa bo razglasitev rezultatov. Poleg svetovalne službe, bodo pri ocenjevanju sodelovali tudi priznani slovenski strokovnjaki s področja ocenjevanja mesnih izdelkov. Vse kmetije, ki zase ali za prodajo izdelujete suhomesnate izdelke, ter želite imeli tudi uradno potrdilo o kakovosti vaših izdelkov, ste vabljene, da sodelujete. V tem primeru prinesite po en izdelek za ocenjevanje, najkasneje do četrtka, 21. marca 2013 k meni v Lukovico ali Barbari Lapuh v Ljubljano na Celovško 135. Kotizacija za ocenjevanje je 10 EUR za vsak izdelek. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ -PTUJ 2013 Razstava bo potekala od 16. do 19. maja 2013 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2013 so objavljeni na spletnih straneh: www.kgzs.si in www.kgz-ptuj.si. Vsi, ki želite sodelovati na razstavi se javite na: marta.kos@lj.kgzs.si ali na tel. 839-7769 ali na lokalni enoti kmetijske svetovalne službe. Prijave sprejemamo do 15. februarja 2013 do 12. ure. Prispevek -kotizacija za ocenjevanje znaša 25 € za prvi izdelek, vsak nadaljnji izdelek pa 20 €. Rokovnjač URADNE URE: ponedeljek: 8h-10h sreda: 8h-10h in 14h-15h ter po dogovoru www.lj.kgzs.si_ POVRNITEV TROŠARINE ZA 2012 Rok za oddajo Zahtevka za povrnitev trošarine na podlagi 9. odstavka 54. člena Zakona o trošarinah za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (obrazec TRO-A / fizične osebe) je 31. marec 2013. Glede na lansko leto ni nobenih sprememb. Upošteva se stanje površin na dan 30.6.2012. obrazec TRO-A dobite tudi na spletni strani: http://www.carina.gov.si/si/obrazci Izpolnjen obrazec skupaj z ustrezno oštevilčenimi računi pošljite na naslov: Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1524 Ljubljana. Za izpolnjevanje zahtevka se lahko obrnete tudi name (zaželeno je v februarju). ZBIRNA VLOGA 2013 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 26. februarja do 6. maja 2013. Predtiska skupaj z navodili, kot je bil to običaj v preteklih letih, tudi letos ne boste prejeli po pošti. Informacijski list z vsemi roki in novostmi boste dobili na predavanju in v KSS. Boste pa prejeli finančno obvestilo vsi, ki ste v letu 2012 dobili nakazana sredstva s strani ARSKTRP. Na tem obvestilu bo dodano tudi obvestilo o morebitnih napakah v RKG (registru kmetijskih gospodarstev) kot tudi obvestilo o morebitnih krajinskih značilnostih na vaših površinah. Napake morate pred oddajo vloge odpraviti na Upravni enoti Domžale. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da prijavljena površina travnikov, njiv in trajnih nasadov odraža dejansko stanje v naravi! Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen na lokacijah kmetijske svetovalne službe. Za vnos se je potrebno obvezno predhodno naročiti v času uradnih ur, ki bodo v tem času subvencij spremenjene in bodo vsak dan le eno uro. Naročite se lahko od ponedeljka. 18. februarja naprej. Če imate urejene GERK-e, z dogovorom za vnos ne odlašajte. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka januar 2013 GOSPODARSTVO 9 Spet nova pridobitev na Trojanah Gostinsko podjetje Trojane je od štirinajstega decembra lani bogatejše, sodobnejše, okoljsko čistejše, še za eno pridobitev, ki bo razvajala njihove goste. Skupaj z Elektro Ljubljana so namreč postavili in dali v uporabo sodobno elektro črpalko za napajanje električnih vozil. Morda mnogi še ne veste, da je bila prva črpalka na Trojanah postavljena že davnega leta 1939. Direktorja podjetja Bojana Gasiorja sem prosila za nekaj odgovorov. Kdo je bil pobudnik postavitve postaje? Vodstvo GP Trojane je v zasledovanju svojih strateških ciljev ugotovilo, da je na področju elektro polnitve tranzitnih sredstev med Ljubljano in Mariborom nastala vrzel, ki bi jo s postavitvijo elektro postaje zapolnili. Stopili smo v stik s ponudnikom Elektro Ljubljana, ki je v svojem evropskem projektu financiran iz evropskih sredstev postavitve elektro postaj. Zato smo se tudi zanj odločili in je naš soinvestitor oziroma postavljalec postaje. Postavitev polnilne postaje je torej v sklopu evropskega projekta mreže postaj v Sloveniji. prihaja ta elektrika z vaših fotonapetostnih elektrarn v podjetju oziroma na strehi? Že ob postavitvi vseh treh malih fotonapetostnih elektrarn na Trojanah smo se odločili, da del te zelene energije damo na razpolago tudi našim tranzitnim gostom. Z ozirom na trend EKO trendov smo si v GP Trojane zadali cilj, da je čim več naših izdelkov narejenih iz ekoloških sestavin, termično in toplotno pa jih obvladujemo s prijazno zeleno energijo. Smatramo, da smo s tem postavili visoke standarde pri ohranjanju narave in pokazali pozitiven odnos do našega okolja. Koliko časa je bilo potrebno od vašega dogovora z Elekto Ljubljana do postavitve postaje? Kot rečeno, je projekt v skladu z evropskimi usmeritvami postaviti čim več elektro polnilnih postaj v Sloveniji. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bil projekt v nasprotju z dru- gimi počasnimi upravnimi postopki zelo hitro realiziran, kar pove, da so izvajalci in investitorji mislili resno in odgovorno. Kaj Gp Trojane predstavlja ta postaja? Lahko rečemo, da se je GP Trojane tako postavilo na zemljevid evropskih EKO točk, kjer našim tranzitnim gostom nudimo dodatne usluge. Hkrati ugotavljamo, da so Trojane tudi v sodobnem svetu ostale ena izmed poznanih točk, kjer so se v začetku ustavljale konjske vprege, prišli parni avtomobili, postajali utrujeni avtobusi, danes pa v sodobne avtomobile polnimo EKO energijo. Na uradnem odprtju polnilne postaje je bilo prisotnih več operativnih izvajalcev iz Elektro Ljubljana, ki so zadolženi za izvedbo evropskih projektov. Pri odprtju so tako skupaj z vodstvom GP Trojane prisostvovali še podpredsednik uprave Elektro Ljubljana, predstavniki RS Slovenije, ki pokrivajo to področje ter veliko simpatizerjev tovrstne dejavnosti. V stalnem stiku z vodstvom GP Trojane je bila tudi vodja službe za napredne storitve Uršula Krisper, univ. dipl. ing. el. Njo sem zaprosila za nekaj dodatnih pojasnil, na katera mi je v nadaljevanju odgovorila. Elektro Ljubljana d. d. želi s projektom širitve e-mobilnosti pritegniti tudi različna turistična in gostinska podjetja, ki lahko voznikom ponudijo neko dodatno vrednost. Elektro črpalka pred GP Trojane je postavljena v sklopu projekta SMARTV2G ter v dobrem sodelova- nju med Elektrom Ljubljana in GP Trojane. Cilj tega projekta je postaviti temelje za delovanje celovitega sistema, v katerem so povezani avtomobili, napajalne postaje in informacijski sistem za upravljanje polnilne infrastrukture. Elektro črpalka je strateško postavljena na relaciji med Ljubljano in Mariborom, saj obe distribucijski podjetji sodelujeta v projektu ICT4EVEUE. Namen tega projekta pa je razviti ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije za vzpostavitev gostovanja uporabnikov električnih vozil na območju Slovenije. Morda za konec še nekaj tehničnih lastnosti elektro črpalke na Trojanah. Opremljena je s sedempolno polnilno vtičnico, namenjeno polnjenju električnih vozil na javnih mestih, omogoča pa tudi hitro trifazno polnjenje električnih vozil do 22 kW moči. V primeru, da uporabnik še nima vozila, opremljenega z evropsko sedempolno vtičnico, pa se lahko posluži posebnega napajalnega kabla, ki deluje kot adapter med sedempolno vtičnico in klasično, šuko vtičnico. S pomočjo takšnega kabla lahko elektro črpalke uporabljajo vsa električna vozila, ne glede na to, s kakšno vtičnico so opremljena. Elektro Ljubljana d. d. tudi obvešča, da je vzpostavil slovenski portal www.elektro-crpalke.si, ki je namenjen lastnikom elektičnih avtomobilov. Vsem, ki se odločajo o takem nakupu in vsem ponudnikom električnih avtomobilov posreduje različne in koristne informacije. Milena Bradač 10 DOGODKI fgp Rokovnjač Novoletni koncert Godbe Lukovica ter dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra je bilo, tako kot po vsej Sloveniji, slavnostno tudi v Lukovici. V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Janka Kersnika je potekala osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti s koncertom Godbe Lukovica. Uvod prireditve je bil namenjen prazniku. Godba je najprej zaigrala slovensko himno Zdravljico, nato pa se je povezovalka prireditve Andreja Čoki spomnila dogodkov pred 22 leti. Namreč, 26. decembra 1990 je Skupščina RS na slavnostni seji vseh treh zborov razglasila izide glasovanja na plebiscitu in takrat se je slovenski narod s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel za samostojno državo. V nagovoru o prazniku je dodala, da smo leta 2005 imenu dan samostojnosti dodali še »in enotnosti«, saj naj bi Slovenci na ta dan pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini in zaključila, da si 22 let pozneje lahko take enotnosti le želimo. Sledil je dobro uro dolg in zelo raznolik koncert Godbe Lukovica. Med prvimi ga je v skladbi Fičfirič popestrila solistka na pikolu in študentka prečne flavte v Nemčiji Maruša Urankar, ki smo jo pred časom že predstavili v Rokovnjaču. Prepričali smo se lahko, da imajo godbeniki številne talente, tudi pevske. Prav za ta koncert sestavljen kvintet je namreč ob glasbeni spremljavi kolegov ubrano zapel skladbo ansambla Štirje kovači Rženova Tinka. Da se lukoviški godbi ni bati za podmladek, sta v skladbi Los dos Amigos dokazala učenca tretjega in petega letnika trobente nižje glasbene šole Irenej Bukor in Luka Per. V repertoarju tokratnega koncerta je bilo kar nekaj na-rodno-zabavnih skladb, med katerimi je bil v venčku polk Ansambla Svetlin solist na harmoniki Tristan Lenček, ki sicer v godbi igra tolkala. Na res pestrem koncertu je bila glavna gostja citrarka Nataša Meglič. Najprej se je predstavila z venčkom skladb, nato pa je sledila tista. brez katere si citer ne moremo predstavljati, glasba iz filma Cvetje v jeseni. Izvedla jo je skupaj z Godbo Lukovica in poslušalcem je zagotovo segla v srce. Slavljenki Sloveniji, božičnim in novoletnim praznikom so nazdravili dirigent Peter Šala, predsednik godbe Bojan Andrejka in župan Matej Kotnik, ki je v kratkem nagovoru zbranim zaželel vse dobro in, kar je najpomembnejše, zdravja v letu 2013. Na koncertu smo slišali, da bo to tudi leto, ko bo Godba Lukovica praznovala 15. leto delovanja. Z aktivnostmi za počastitev obletnice so že začeli in tako 1. februarja pripravljajo koncert dalmatinske glasbe, ko v Lukovico prihaja godba iz Pirovca pri Šibeniku. Leon Andrejka, Foto: Dušan Jemec grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si januar 2013 DOGODKI, KULTURA 11 Blagoslov konj v Šentvidu pri Lukovici Konjerejsko drušvo Lukovica uspešno deluje že več kot 15 let. Blagoslov konj na Štefanovo člani organizirajo že več kot dvajset let pri cerkvi Sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici. V tej cerkvi stoji tudi stranski oltar, posvečen diakonu sv. Štefanu, kjer je že prek 200-letna tradicija blagoslova konj. Po 2. svetovni vojni se je ta tradicija prekinila, sedaj pa je po zaslugi zagnanih konjerejcev, ki so ustanovili Konjerejsko društvo Lukovica, spet živa. Letos se je blagoslova konj, kljub deževnemu vremenu, udeležilo več kot 40 konjenikov in nekaj vpreg iz širše okolice Lukovice kot tudi od daleč drugod, ki jo je navdušeno pozdravilo številno občinstvo in romarji, ki vsako leto pridejo na to slovesnost od blizu in daleč. Mašo sta darovala župnik Andrej Svete in Ivan Polšnar. Po svečani maši je na trgu pred cerkvijo sledil še blagoslov konj, zatem pa so se konjeniki v sprevodu s spremstvom v mimohodu odpravili še po okoliških ulicah. Razstava jaslic v Krašnji Srce omogoča živeti in ljubiti Resnica je vedno skrita v srcu, saj srce ne more lagati Celostno podobo človeka spoznamo šele, ko nam razkrije srce Enakost besed in občutenja srca lahko preverimo le sami Kadar je srce žalostno, ne more jokati ... S takimi modrimi mislimi so opremljene razstavljene izklesane jaslice in druge podobe Marijana Vodnika iz Domžal, ki so bile na ogled v krašenj-ski podružnični šoli 27. decembra. Razstavo so pripravili KUD Fran Maselj Podlimbarski in Športno društvo iz Krašnje ter snidenje lepo zaključili na kmetiji Pr Matožet v samem srcu Krašnje. V uvodnem nagovoru se Vera Beguš zahvali mojstru Marijanu Vodniku, ki drevesu vdahne s svojim klesanjem podaljšano življenje, da je razstavil svoje stvaritve v krašenjski šoli. Sami pa so razstavi dodali, času primerno, še nekaj starega pridiha - predmetov, ki so bili in ponekod so še v rabi v pričakovanju božičnih praznikov. Razstava se lepo zaokroži še z risbicami mladih nadebu- dnežev krašenjske šole. Marijan Vodnik, ki ga je v klesanje navdahnil njegov stric Maks Bergant, njega dni znan podobar iz Kamnika, je dejal, da je lahko srečen tisti, ki lahko v sebi najde tisto, kar mu je položeno v zibel in ti tisto izpolni življenje in daje moč, da si lahko srečen. Njemu je to klesanje drevesnih debel, ki so že padla, podobe pa nastajajo, kakor drevo sporoča njegovi roki, njegovim mislim. Ljudje danes ne spoštujejo dovolj narave. Drevesa padajo, padajo naši gozdovi, padajo naše korenine. Prostovoljne prispevke, zbrane na razstavi, Marjan Vodnik podarja za izgradnjo otroškega igrišča in igral v Krašnji. Na ta prijazen dar se je navezala tudi gostja razstave ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brdo, Anja Podlesnik Fetih ter dodala: »Združimo moči, da povežemo moderno, arhaično, novo s starim in starejšimi ter njihovo modrostjo. Skupaj lahko ustvarimo več.« Na razstavi so pevci KUD F.Maselj Podlimbarski z ljudsko pesmijo polepšali večer, na kmetiji Pr Matožet, kjer so bile na ogled že deseto leto zapored njihove jaslice, pa se jim je pridružil tudi Mešani pevski zbor Šentviški zvon s svojimi lepimi in kljub hladu, čudovito izvajanimi pesmimi. Jaslice Pr Matožet večinoma izdeluje mama. Podobe Svete družine Udovčeva mama po domače, dela iz ličkanja, seveda ji pridno pomagajo tudi domači, še posebej pri postavljanju, ki ga iz leta v leto dopolnjujejo. Letošnje jaslice so lepo dopolnile razstavo v krašenjski šoli. Obiskovalci so lahko okusili in kupili tudi njihove domače pridelke. KUD Fran Maselj Podlimbarski je bilo v decembru sploh zelo dejavno in pridno in na ta način pripomoglo k pričakovanju novoletnih praznikov. Šestnajstega decembra so učenci gledališke skupine zaigrali igrico Snežakov prvi božič, ki sta jo z njimi pripravili Nina Štrukelj in Vera Beguš. Darko Tič je poskrbel za lep video dodatek k sceni. Na predbožični čas so ljudski pevci prepevali božične pesmi in letos so se jim pridružili tudi pred nekaj meseci ustanovljena moška skupina ljudskih pevcev iz Krašnje. Spomnili so se tudi članice društva Pavle Jeras, ki je ravno v tistem času praznovala svoj visoki življenjski jubilej. Milena Bradač k www.vreme-info.si A si— L w ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^^ • m VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU 12 KULTURA, DOGODKI Rokovnjač Predbožično srečanje starejših Praznični dnevi so za mnoge starejše ljudi vse prej kot prijetni, saj se zavedajo svoje nemoči, a vendar po drugi strani pridejo tudi lepi trenutki druženja. Vsakoletno srečanje starejših faranov je tudi tokrat v soboto pred tretjo adventno nedeljo pripravila župnijska Karitas Brdo-Zlato Polje ob pomoči župnika Andreja Sveteta. Srečanje se je začelo z duhovno pripravo na praznike, nadaljevalo s sveto mašo in končalo s prijetnim druženjem v medsebojnem pogovoru. Tokrat je zbrane nagovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki je zbranim spregovoril o dogodkih na Monte Marii pri evharističnem slavju za bolnike. Svoje besede je še podkrepil z nazornim prikazom in tako svoj nagovor naredil lažje razumljiv vsem zbranim. Spregovoril je še o dobrih delih, ki jih lahko delamo ne glede na našo starost, in nam na koncu svete maše zaželel še blagoslovljene praznike in njegovim čestitkam sta se pridružila še domači župnik in predstavnik Karitas. Prijetnega druženja in pogovora o tem in onem tudi po manjši obdaritvi še ni bilo konca, kajti srečanje krepi tako skupnost, ki srečanje pripravi, kakor daje notranjega poguma vsem starejšim, ki nanj pridejo. Drago Juteršek Med božično novoletnimi stiski rok je bila najpogosteje izrečena želja o zdravju in miru. Zunanjem in notranjem. Najteže je doseči notranji mir; kdor ima to moč za tako presežno stoično držo, ta tudi zdravje postavlja na drugo mesto. Za mirom. Tak pogled odpira globljo perspektivo. Šentviški zvon ob jaslicah 1 1 A ^ I i Praznični mir smo prinašali pevci in pevke Šentviškega zvona vsem, ki ste nam, kakor vsako leto, tudi lani prisluhnili na božičnih koncertih. Božič sam je v vsej svoji duhovni razsežnosti sporočilo miru vsem Zemljanom. Tako so ubrani tudi harmonični božični na-pevi, domači slovenski in tuji. Igrajo na nevidne strune človekove biti, ki je kompleksna, duhovna in materialna. Če bi jim sledili, bi bil vsakdan lažji in bolj počlovečen. Najprej smo v živo doživljali večer ob jaslicah na kmetiji pri Matožet v Krašnji. Domače izdelane jaslice iz slame so ob intimni razsvetljavi ustvarile skrivnostno podobo, ki smo jo občutili z otroškimi očmi. Mrzle decembrske sape so ublažili topli napitki in topli ljudje, ki leto za letom pripravljajo uvod v veselo pričakovanje. Sveti Vid nas je pričakal ves svež v svojem svetišču, ki se je tudi tokrat napolnilo. Občuteno zapeta Sveta noč je izzvenela v slutnji lepote, kakršno je ta angelska himna ustvarjala po vseh cerkvah. Z njo je tihi božič presegel tiste- ga hrupnega po trgovskih središčih mrzličnih nakupov. Pokazal je bistvo človekove duše, ki potrebuje še drugačno hrano. V Čemšeniku je bilo nadvse prisrčno; peli smo mašo in na koncu dodali koncertni del, ki smo ga nadaljevali ob prijetnem gostoljubju domačinov. Božični koncert, stalnico programa Šentviškega zvona, smo zaključili pri frančiškanih v Ljubljani, v nedeljo, 13. januarja. Tudi ljubljanska cerkev, ki ima že desetletja primat v jasličnem prikazovanju božične skrivnosti, se je napolnila in zadihala z nami, ki smo bili počaščeni ob tem nastopu. Mladi zborovodja Primož Leskovec je, kakor prejšnja leta njegov oče, znal izvabiti iz mladih glasov, ki sestavljajo večino zbora, najboljše energije obetavnih talentov. Talenti živijo med nami, samo spodbuditi in voditi jih je potrebno. Morda jih bo zadržala ravno božična pesem. Zakorakali smo v leto, pred katerim nas strašijo v duhu znanih manipulacij z vseh strani. Ali bomo zmožni ohraniti svoj notranji mir? Samo ta nam bo pomagal poiskati pravo smer. Naj nas povezuje odmev Svete noči. Miru in vsega dobrega vam želimo! Mojca stoschitzky Foto: Leon Andrejka Spomin na tragedijo v Dražgošah Dražgoše so naselje v Občini Železniki. Znane so po dražgoški bitki med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona med 9. in 11. januarjem 1942. Nemci so iz maščevanja vas požgali, ustrelili 41 talcev, ostale pa izgnali. Na kraju, kjer je v bitki do zadnjega vztrajal Bičkov vod, so leta 1976 postavili spomenik z razglednikom. Tudi letos smo se te proslave udeležili člani in simpatizerji ZB iz naše občine. Kljub slabemu vremenu se je ob 71-letnici bitke udeležilo veliko število članov in simpatizerjev iz vse Slovenije. Dražgoška bitka bi nam morala ostati vzor tudi v bodoče. Joži KRižMAN Foto: FrancJemec januar 2013 kultura, dogodki 13 Grajski božični in dobrodelni koncert Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Na tokratni Grajski božični koncert, v četrtek takoj po praznikih, so se pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice odpravili skupaj s solisti Urško Pavli, Elizabeto Pirnat, Marto Zabret, Markom Juterškom in Dominikom Zupanom ter zborovodjem Igorjem Velepičem. Pridružile so se jim še dekleta Kristina Ramšak na violi, Eva Jurgec -oboa in Tina Gregore - violončelo in, ker so v preteklem letu dodobra napolnili grajsko kapelo, so tokrat zapeli v Stanovski dvorani in tudi ta je bila polna do zadnjega kotička. Z zanimivim nagovorom nas je v prijeten večer slovenskih in čeških koledniških pesmi popeljala kar Marta Zabret, ki je poleg ostalega povedala tudi par opravičilnih in obvestilnih oznanil. Najprej, da zaradi tipično zimskih okoliščin z nami ne bo sopranistke Barbare Tišler in jo bo zamenjala prav tako odlična Elizabeta Pirnat, in da so jaslice, ki so sicer nekaj svojskega, avtorsko delo skladatelja Anžeta Močnika. Izdelala sta jih kar dva pevca: Tone Capuder in Andrej Juteršek. S hvaležnostjo in prisrčnimi voščili se oziramo na vašo naklonjeno prisotnost, ter se s trenutki iz razkošja slovenskega ljudskega in češkega pevskega izročila spletamo s skrivnostno radostjo Svete noči, je svoj nagovor končala Marta. In smo se predali užitkom ob poslušanju skupnih pesmi, solističnim nastopom posameznih solistov in skupnemu nastopu vseh solistov, vmes pa prisluhnili še variacijam na božično temo v izvedbi tria: viole, oboe in violončela. Tako smo se zazrli v nebo in ugotovili, res Nocoj je ena lepa noč, in to takšna, da Nocoj ne morem spati, se podali na Češko in ugotovili, da seje tam Na-rodil se Kristus pan. Še kar nekaj pesmi smo slišali v tokratnem programu iz novega seznama skladb, ki jih prepevajo pevci. Solisti so pustili svoj pečat in tudi tokrat, tako kot vsi nastopajoči, poželi lep aplavz. Ena zvezda gori gre so zapeli še člani Moškega pevskega zbora Janko Kersnik na koncu, mi pa smo se počasi odpravili iskati svojo zvezdo na jasnem nebu nad Ljubljano, bolje rečeno parkirno mesto, da smo tako obisk bele Ljubljane izkoristili še za spoznavanje predprazničnega vzdušja na ljubljanskih ulicah. Dobrodelini koncert Čudovita cerkev sv. Mihaela včrni vasi na Barju od daleč daje sicer videz ohranjene kulturne dediščine, ko pa si jo pogledamo od blizu, vidimo, daje potrebna temeljitejše obnove. Najprej ostrešje, da bo stavba zaščitena pred nadaljnjim propadanjem, nato pa sledi še obnova ostalega dela. Cerkev, kije bila zgrajena med leti 1937 in 1938, spada v Plečnikovo kulturno dediščino. V sklopu turneje po Plečnikovih cerkvah sojo v soboto, 19. januarja, obiskali tudi pevci Moškega pevskega zbora skupaj s solisti Urško Pavli, Marto Zabret in Markom Juterškom ter gostjo Ljobo Jenče, ohra-njevalko ljudskega izročila. Prostovoljne prispevke, zbrane na tokratnem koncertu, so namenili za obnovo te cerkve. Vsem obiskovalcem, ki so popolnoma napolnili hladno cerkev, so zapeli vrsto bolj ali manj znanih domačih in nekaj čeških koledniških pesmi. Na koncu je zbrane in nastopajoče nagovoril domači župnik Primož Lavtar, ki je povedal tudi nekaj zanimivosti o nastanku in gradnji cerkve, kije začasna gradnja in ni bila nikoli zaključena. Obenem seje zahvalil članom zbora in gostji Ljobi Jenče za njihov prispevek za obnovo cerkve. Kako lepo sektemu poda pesem, ki jo pojejo člani zbora in pravi takole:... Mirno počivajte, naj vas varje Jezus sam, nam pa u ofer dajte... in še veliko bo potrebno, da se ohrani delo mojstra arhitekture tistega časa. Drago Juteršek Ne zgolj darilo, pomembna je pozornost KS Trojane že vrsto let goji tradicijo obdarovanja starejših občanov ob novoletnih praznikih. Čeprav so marsikje to navado že opustili, pa na Trojanah nadaljujemo s to lepo gesto; na srečo nam naša sredstva to zaenkrat še dovoljujejo. Ravno v času težke ekonomske situacije je tovrstna pozornost še toliko bolj pomembna. Obenem na ta način člani krajevne skupnosti osebno voščimo starejšim krajanom, jim zaželi-mo predvsem zdravja in sežemo v roke. Tudi letos smo za starejše krajane pripravili lep darilni paket, ki je marsikomu še dodatno polepšal praznike. Letos smo v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Trojane krajane razveselili tudi z domačimi trojanskimi piškoti, s čimer upamo, da smo v domove naših krajanov prinesli tudi nekaj vonja po praznikih. Med prejemniki darilnega paketa je tudi Julijana Smrkolj iz Šentožbolta, ki je ena najstarejših prebivalk Krajevne skupnosti Trojane. Ob našem obisku je bila dobro razpoložena in nam je zaupala, da še vedno veliko bere, predvsem dnevni časopis. Mojca Gorenc za KS Trojane Trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač grafex agencija t: 03 56 57 100 14 INTERVJU lP Rokovnjač Intervju: Primož Hieng Občina Lukovica je zelo prijetno in lepo urejena Konec lanskega leta je izšla knjiga z naslovom Občina Lukovica - kot jo vidijo ptice avtorja Primoža Hienga. Gre za knjigo, ki nudi edinstven pogled na kraje občine Lukovica, saj je v njej okrog 160 fotografij, posnetih iz zraka, poleg tega pa vsebuje tudi opise in zgodovinski oris posameznih naselij. Vse to je delo novinarja in fotografa iz Brezovice pri Ljubljani Primoža Hienga. V 19 letih samostojnega in svobodnega ustvarjanja je pripravil 52 samostojnih razstav in pri svoji založbi izdal 7 knjig. Navdušuje se nad zbiranjem voščil ter fotografiranjem in opisovanjem pustnih šeg ter običajev na Slovenskem. Veliko fotografij iz zraka našega območja do sedaj ni obstajalo. To je nek poseben pogled. Ste že imeli izkušnje s fotografiranja iz zraka. Kako se sploh lotiti takšnega "podviga"? S tem sem se bolj intenzivno začel ukvarjati leta 2005, ko sem iz helikopterja Letalske policijske enote, s katero zelo dobro sodelujem, posnel Se-čoveljske soline. Potem se je moje fotografiranje iz zraka nadaljevalo s fotografiranjem občine Kamnik, Šenčurja, Kranja, Cerkniškega jezera, občine Domžale, Velike planine, Kamniško-Savinjskih alp, Mestne občine Ljubljana. V lanskem letu sem izvedel fotografiranje vseh 26 občin osrednje slovenske regije in še pred tem občine Lukovica. To delo je zame poseben izziv. Zakaj izziv? Če fotografiramo nekaj na zemlji, pokrajino vidimo, si jo znamo predstavljati. Ko si v zraku, pa ne veš, kaj te čaka. Vedno pravim, da je ta pogled kot prazno slikarsko platno. Ko odprem vrata helikopterja, ko se s pilotom dogovorim za fotografiranje neke določene točke, takrat nastopi moj trenutek. Takrat je dragocena vsaka sekunda, vsak trenutek, ki ga je potrebno maksimalno izkoristiti. Pilot mora paziti na morebitne ovire, kot so razni daljnovodi, žice, visoka drevesa. Da do tega pride, je potrebno narediti natančen načrt fotografiranja. Ko smo se odpravili na fotografiranje Občine Lukovica sredi junija lanskega leta, je bil ta načrt temeljito narejen. Pri tem nam je poleg pilota pomagal še letalski tehnik, da smo se znali na podlagi klasičnega zemljevida iz Atlasa Slovenije orientirati, pa seveda s sodobnimi elektronskimi napravami na mobilnih telefonih, ko smo leteli od točke do točke. Kajti te minute, ki jih jaz policiji pošteno plačam, so relativno zelo drage in zato je potrebno ta čas maksimalno izkoristiti. Na takšnem poletu se seveda, ko letiš nad kraji, ki jih prej iz zraka nisi poznal, zgodi, da kakšnega potem spustiš. Temu pravim popravni izpit in takšen je bil potem oktobra lani, ko sem fotografiral še Malo Lašno, Brezovico pri Zlatem Polju, Preserje pri Lukovici, Vrbo, Podpeč in Imovico. Primož Hieng, avtor knjige Občina Lukovica -vidijo ptice kot jo Naslov vaše zadnje izdane knjige je Občina Lukovica - kot jo vidijo ptice. Vi ste si torej našo občino ogledali v družbi ptic. povejte nam, kako in kakšno jo vidijo? Že ko sem lukoviškemu županu predlagal fotografiranje iz zraka, sem vedel, v kaj se podajam. Kar nekajkrat sem bil v teh krajih. Tudi z gospo Pir-natovo, terensko kmetijsko svetovalko, ko smo šli po nekaterih najbolj zanimivih točkah ponudnikov, ki nosijo blagovno znamko Zakladi Črnega grabna. Takrat me je občina kot celota navdušila. Zato sem z veseljem sprejel nalogo fotografiranja občine iz zraka, ker sem predvidel, da bo rezultat temu tudi primeren. Preprosto dober. Občina Lukovica ima precej manjših naselij, manjše središče občine ter številne kulturne in zgodovinske spomenike: grad na Brdu, številne lepe cerkve in tudi sama pokrajina je razgibana. Lahko rečem, čeprav vem, da je bilo v preteklosti precej nasprotovanja gradnji avtoceste v dolini Črnega grabna, da so jo takratni graditelji lepo speljali in da avtocesta z vsemi odcepi ponuja dostop do vseh teh točk. Struktura knjige je takšna, kot ste omenili. Najprej poudarek na Lukovici s trgom in nato posamezna naselja. Vemo, da jih je v naši občini kar 66. V knjigi niso fotografirane vse. Zakaj? Naselij je res zelo veliko, zato smo se v izboru za knjigo odločili za tiste, ki sem jih v prvem delu fotografiranja uspel poslikati. V drugem delu, oktobra lani, sem šel še enkrat nad določena naselja občine Lukovica in poslikal še manjkajoče, za katere so izrazili željo na sami Občini Lukovica, da bi bilo primerno, da se jih uvrsti v knjigo. Mogoče bo kdo od prebivalcev užaljen, da vseh naselji ni. Ampak pri fotografiranju sem stremel, da se poslikajo tiste vasi, ki imajo nekaj posebnosti. To so predvsem cerkve in seveda večja naselja, kot so Trojane, Krašnja, Blagovica, Šentožbolt in ti kraji, ki ležijo ob avtocesti. Helikopter Agusta Bell 206 Jet Ranger, iz katerega fotografira Primož Hieng Fotografije iz zraka dajo verjetno tudi kakšno drugačno sporočilo. Vidimo tudi kaj, kar iz zemlje ni mogoče. Se skrivajo v teh slikah kakšna presenečenja? Prav gotovo. Ko sem na primer fotografiral območje Kranja, so bili mnogi presenečeni koliko ljudi ima ob svojih hišah bazene in to v samem središču mesta. Je bilo v Lukovici kaj podobnega? Ste dobili kakšen odziv? Ne. Ni bazenov tako kot v Kranju, ali mogoče česa drugega? Bazeni se pojavljajo sem ter tja. Ni posebnih odzivov. So pa pohvale. Znani rezbar iz Domžal Marijan Vodnik je dejal, da je zelo presenečen nad samo urejenostjo vseh krajev. To lahko potrdim tudi jaz. Občina Lukovica je kot celota zelo prijetno in lepo urejena. Lahko bi rekel, da ima izreden turistični potencial, ki bi ga veljalo bolje izkoristiti. Tudi zaradi samega dostopa z avtoceste. Potrebno bi bilo narediti nekaj z, jaz mu rečem, nesrečnim gradom Brdo, ker je škoda, da se je določen denar vlagal v zaščito zidov. Vsekakor bi bilo potrebno narediti nadgradnjo grajskega kompleksa, ker se mi zdi, da leži na točki, ki je turistično zelo privlačna. Zraven je lepa cerkev, poskusni sa- Del avtoceste skozi Črni graben januar 2013 INTERVJU 15 Osnovna šola, poskusni nasad, cerkev in grad na Brdu pri Lukovici dovnjak Kmetijskega inštituta, čebelarski center in samo ta točka je turistično tako privlačna, da bi zagotovo pritegnila veliko turistov. Enako velja za Gradiško jezero, čeprav je po drugi strani dobro, da ostane del neokrnjene narave, kamor ne prihaja veliko ljudi. Tam je mir, lepa sprehajalna pot. Mislim, da turizem v občini Lukovica niso samo Trojane in krofi, ampak da bi se dalo v vsakem od teh naselij najti marsikaj zanimivega. To so res lepi kraji. Enako velja za vse ponudnike, ki nosijo blagovno znamko Zakladi Črnega grabna. Zakaj ne bi skupina turistov prišla na obisk na kmetijo? Ni dovolj, da ima Lukovica samo dva sejma, Pere-grinovega in Lukovega. Obisk pri teh ljudeh, ki se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi, bi bil koristen na eni strani za turiste, na drugi pa za tiste, ki se s tem ukvarjajo. Na Vrankah je recimo kmetija Slaparje-vih, ki se ukvarjajo s predelavo sadja v žganje in sokove. Zagotovo bi si skupina turistov rada pogledala, kako živijo na taki kmetiji, kako predelujejo sadje in verjetno bi tam tudi kaj kupili. Če se vrneva h knjigi. Na 128 straneh je poudarek predvsem na fotografijah. poleg njih je tudi opis posameznih naselij. Kje ste črpali vsebino zanj? Brezovica pri Zlatem Polju v jesenskih barvah Župnijska cerkev karmelske Matere božje je bila v 19. stoletju znana božja pot. V knjigi je okrog 160 fotografij. Tudi na pobudo občine sem se lotil pisanja besedil. Črpal sem obstoječo literaturo, ki je žal o Lukovici ni veliko. V bodoče bi veljalo, da bi se še kdo lotil bolj poglobljenega raziskovanja določenih krajev, zgodovine in običajev. Ne bi rekel, da bi nekdo ponavljal delo gospoda Staneta Stražarja, ampak v obdobju od izida njegove knjige do danes je preteklo toliko časa, da je prišlo do marsikatere spremembe. Tudi ko kot lektor prebiram Rokov-njača, vidim, da je ogromno društev, ki ponujajo najrazličnejše dejavnosti občanom. Ne le gasilska in kulturna društva, ampak je precej dogajanja, zaradi katerega je vredno priti živeti v te kraje. Ko sem spoznaval Občino Lukovica, sem jo uvrstil v sam vrh tistih občin, kjer bi se dalo prijetno živeti in spoznati prav take ljudi. Sicer prihajate z Brezovice pri Ljubljani, ampak kot vidim poznate naše kraje zelo dobro. Kako to da zahajate sem? Preden se lotim fotografiranja nekega območja iz zraka, skušam z avtom obiskati čim več teh naselij, da si ustvarim neko sliko. Na internetu skoraj ni fotografij Občine Lukovica in s tem si nisem mogel pomagati. Pred samim fotografiranjem je torej potrebno iti na teren in si te kraje tudi ogledat. Ko prideš na Brdo, veš, kaj te tam čaka, da poznaš značilnost cerkve v Podgori pri Zlatem Polju, da veš, kakšna je cerkev na Golčaju, kako izgledajo Trojane. To človeku precej olajša delo pri fotografiranju iz zraka, tako da nisi povsem neveden. Ste si sedaj, ko ste zaključili s tem projektom spoznali še kaj novega o naši občini? Recimo cerkev na Golčaju. Na zunaj je čisto običajna in preprosta cerkev. Mogoče bi kdo rekel, da ni nič posebnega. Ko pogledamo zgodovino cerkve in kaj se je vse tam dogajalo, tudi v času druge svetovne vojne in po njej, pa dobimo novo zgodbo, novo privlačnost v turističnem smislu. Trojane vemo, da so bile pomembno arheološko najdišče. Ampak ko človek danes pride na Trojane, o tem ne ve nič. Škoda je, da te stvari niso bolj vidne. To so drobni biseri, ki dopolnjujejo zgodbo o turizmu ali o turističnih možnostih, ki jih občina lahko ponudi. Če se dotaknemo še malo vašega dela. Knjiga, o kateri se pogovarjava, je le ena izmed njih. S čim se torej ukvarjate? Kako bi se opredelili? Kot fotograf, novinar ali kaj drugega? V prvi vrsti sem svobodnjak, letos teče že 19 leto. Pred tem sem bil 16 let zaposlen kot novinar na Radiu Glas Ljubljane. To je bila tudi moja prva in edina redna zaposlitev. Leta 1994 sem prestopil v samostojne vode. Tisti, ki je to izkusil, sam dobro ve, kako to gre. Potrebno je biti discipliniran, čim bolj smotrno izkoristiti čas in predvsem več delati kot tisti, ki so v redni službi. Sicer sem 16 let urednik Kamniških novic, regionalnega revije petih občin. Aktivno se ukvarjam s fotografijo. Pripravil sem 52 samostojnih razstav. Sodeloval na več kot 300 razstavah, dobil več kot 100 nagrad. Izdal sem sedem avtorskih knjig in imam lastno založbo, pri kateri izdajam te knjige. Sem nekako deklica za vse. Napišem, poslikam, izdam. Kako prodam, pa je v teh časih malo večji problem. Kriza, kakršno vsi doživljamo, je močno prizadela tudi tiste, ki bi knjige radi kupili, pa si jih žal ne morejo več privoščiti. Kako je v tem pogledu v Občini Lukovica? Ljudje že vedo, da je izšla nova knjiga? Na podlagi objave v novembrski številki Rokov-njača sem prodal dve knjigi. Pred novim letom sem poslal deset knjig na deset večjih podjetij v Občini Lukovica, pa se nihče ni oglasil, niti zahvalil, ker sem jim knjigo podaril. Kar se tega tiče, sem močno razočaran. Se mi zdi, da ljudje na sploh domoznanskih knjig ne kupujejo veliko. Podobna zgodba je bila tudi z domžalsko knjigo Domžale - med nebom in zemljo, kjer sta mi zelo veliko pomagala Občina Domžale in župan Toni Dragar. Večji odziv je bil le v Kamniku. Mogoče bodo ljudje v knjižnici spoznali in videli knjigo. Če se vrneva k fotografiji? Kaj ta predstavlja v vašem življenju? Mislim, da sem na področju fotografije naredil veliko. Sicer mi ne bi ministrstvo za kulturo pred tremi leti priznalo pravico, da mi plačuje prispevke za socialno varnost. Fotografija me privlači že iz otroških let. Predstavlja mi res veliko veselje, predvsem da ljudem pokažem tisto, kar jim ni dano videti. Velik izziv je fotografiranje iz zraka. Druga zadeva, ki me zelo privlači, je področje etnologije, predvsem fotografiranje pustnih mask in temu se posvečam dobrih 10 let. Leta 2011 sem izdal knjigo Ta norčavi pustni čas. Se mi zdi, da sem edini v Sloveniji fotografiral vse pustne običaje po celotni Sloveniji od Drežnice in Drežni-ških Raven za zahodu do Ptujskega in Dravskega polja na vzhodu. S tem tudi po izidu knjige nadaljujem in se tudi letošnjega pusta veselim tako kot vsako leto. Imam zajeten arhiv več kot 20 tisoč fotografij. Prirejam samostojne razstave. Lani sem imel odmevno razstavo 120 pustnih fotografij v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani. To so bile velikanske fotografije dva metra krat meter in pol. Leon Andrejka, Foto: primož hieng NAGRADNA IGRA Knjiga Občina Lukovica - kot jo vidijo ptice stane 25,20 evra in jo lahko naročite pri založbi Harlekin No.1 na GSM 041/991-857 ali po elek-tornski pošti primoz.hieng@siol.net. brezplačno si jo lahko prislužite v nagradni igri. Odgovorite na vprašanje: Koliko fotografij je v knjigi? Odgovore s kontaktnimi podatki pošljite na dopisnici na naslov Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali rokovnjac@lukovica.si in v uredništvu bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel knjigo. 16 TURIZEM Rokovnjač Člani turističnega društva Sv. Vid na izletu v predbožičnem gradcu V soboto, 15. decembra 2012, smo se člani TD Sv. VID odpravili na enodnevni izlet v prestolnico avstrijske Štajerske, Gradec. Na poti smo si ogledali še mestece Bärnbach, ki je znan predvsem po cerkvi sv. Barbare, delo slavnega arhitekta Hundertwasserja. Zunanjost cerkve sv. Barbare nas je presenetila predvsem zaradi svoje živahnosti barv in oblik, medtem ko je notranjost opremljena bolj umirjeno in preprosto. Friedensreich Hundertwasser je bil avstrijski slikar, kipar in arhitekt. Njegova originalna, šokantna in vizija brez meja se je izrazila predvsem v slikarski umetnosti, navduševale so ga neravne linije, ravne črte pa je imenoval »hudičeva orodja«. Pri rekonstrukciji cerkve sv. Barbare je arhitekt uporabil vse elemente svojega razpoznavnega igrivega sloga, kot sta tudi čebu-lasta streha in pisana keramika. Posebno skrb je namenil tudi okolici in ji dodal elemente, ki pričajo o ekumenizmu in sobivanju različnih religij. Po krajšem vodenem ogledu in priprošnji božjemu varstvu smo pot nadaljevali proti prestolnici avstrijske Štajerske. Štajersko glavo mesto s 305.000 prebivalci se razprostira na obeh straneh Mure. Zgodovinski center Gradca je eden od najbolje ohranjenih mestnih središč v centralni Evropi, zaradi česar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Leta 2003 je Gradec dobil še laskavi naziv evropske kulturne prestolnice. V ta namen je bil zgrajen Murinsel / Otok na Muri, zanimiva jeklena konstrukcija v obliki napol odprte školjke. Po krajši avtobusni vožnji do mestnega jedra smo okusili staro mestno jedro še peš. Mesto ponuja številne znamenitosti. Poznogotska graška katedrala spominja na čase, ko je bil Gradec še cesarsko mesto, v mavzoleju pa počiva cesar Ferdinand II. Mestna hiša Landhaus je znana predvsem po bogatem arkadnem dvorišču, na katerem so že deseto leto zapored postavljene ledene jaslice, za katere vsako leto porabijo 50 ton ledu. Skupaj smo se povzpeli tudi na mestni hrib Schlossberg, ki ga krasi stolp z uro - Uhrturm (zaščitni znak mesta Gradec). Naše potepanje po starem mestnem jedru smo zaključili na glavnem mestnem trgu Hauptplatz, ki ga v adventnem času krasijo mnoge stojnice. Na njih smo občudovali okraske za božična drevesa in unikatne ročne izdelke, vonj po božičnih piškotih, kuhanem vinu, punču in cimetu pa nas je vabil tudi k degustaciji. Čakala nas je samo še vožnja domov, ki je prijetno zaokrožila naše druženje. Na poti od Gradca pa do Domžal tako ni manjkalo dobrega humorja, pesmi in prešernega smeha. ŠPELA Kink, TD Sv. ViD Dunaj pred prazniki Glavno mesto Avstrije je obenem tudi glavno mesto ene od devetih avstrijskih zveznih dežel in leži na obeh bregovih reke Donave ter je obenem kulturno in politično središče Avstrije. Je mesto, ki ima karizmo, verjetno zato, ker je bil stoletja glavno mesto velikega imperija. Njegova mestna hiša je bila zgrajena v letih 1872-1883 in v njej zasedata tako deželna vlada kakor deželni zbor. Poleg mestne hiše so vredne ogleda še palača Schönbrunn, državna opera (Wiener Staatsoper), katedrala sv. Štefana (Stephansdom), Muzej lepih umetnosti, Mozartova hiša (Mozarthaus Wien), Leopoldov muzej (Leopold Museum), cesarska palača (Hofburg), Dunajska filharmonija (Wiener Philharmoniker), koncertna hiša (Konzerthaus) in zlati spomenik Johannu Straussu ter staro mestno jedro, ki je od leta 2001 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine kot kulturni spomenik. Delček vseh zgoraj naštetih zanimivosti Dunaja, ki smo jim po zaslugi vodičke Ditke dodali še nekaj drugih nič manj zanimivih krajev in zgradb, smo si ogledali v petek, 14 decembra, ko smo se skupaj s pevci cerkvenih zborov na Dunaj odpravili tudi drugi sodelavci v župniji. Zgodovino mesta ob Donavi smo tako spoznavali že takoj po jutranji kavi in krajšem počitku v udobnem avtobusu. Obogateni z novimi znanji smo tako stopili na ogled prve zanimivosti palače in okolice Schönbrunna ter njihovega božičnega sejma. Z vožnjo po Ringu smo spoznavali zanimive zgradbe in paleče in si jih nato ogledali še ob sprehodu po mestu. Ob ogledu cerkva smo, kjer je to dopuščal sam kraj, poleg molitve tudi zapeli in kako lepo je zvenela slovenska pesem, tako da so nam prisluhnili tudi drugi obiskovalci. Predbožični čas ima poseben čar in tukajšnji turistični delavci ga znajo izkoristiti s pripravo razstav jaslic, sejmov in delavnic za otroke. In sejemsko vzdušje, ki traja od jutranjih ur do poznega večera, je ob soju neštetih lučk nepozabno, kajti njihova sejemska ponudba se od ponudbe na naših sejmih drži pravila, da se prodaja in ponuja samo Made in Avstrija. Čeprav cene niso sprejemljive za naše žepe, se vendar najde kaj, kar je lepo, dobro in poceni, le čas je potrebno imeti, sicer pa, če ne drugega, lahko na stojnicah najdemo nešteto idej. Še ogled delavnic za otroke in že nas naša pot vodi proti domu. Le še toliko časa imamo, da si ogledamo malce samo svoje delo arhitekta, umetnika in ne vem še kaj Friedensreich Hundertwasserja, in se čudimo, kako znajo nekateri dobro vnovčiti svojo drugačnost. Na poti domov nas spremlja tokrat glasba v živo članov mladinskega pev- skega zbora in na koncu ne pozabimo reči za res lep dan voznikoma, vodički in župniku, ki nas je tokrat popeljal na ogled predpraznične-ga Dunaja. Drago Juteršek januar 2013 PONOSNI NA ... 17 Slamnikarstvo med prvimi vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine Slovenski Register žive kulturne dediščine bo v prihodnjih mesecih dopolnjen s kar štirimi oblikami nesnovne kulturne dediščine iz Srca Slovenije. Poleg oglarstva, ki je v register že vpisano, bodo v prihodnje vanj zabeleženi še slamnikarstvo, izdelovanje trničev in lončarstvo. Na ta način se bo nesnovna dediščina Srca Slovenije postavila ob bok pustnim obhodom kurentov, izdelovanju belokranjskih pisanic in Škofjeloškemu pasijonu. Vlogo za slamnikarstvo smo pripravili na Centru za razvoj Litija skupaj z Vero Beguš iz KUD Fran Maselj Podlimbarski in Romanom Kosom iz domžalskega Slamnikar-skega muzeja. Obe organizaciji združujeta posameznike, ki še ohranjajo to tradicionalno veščino in jo prenašajo na mlajše generacije. Mag. Adela Pukl, predstavnica Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine, ki s strokovno delovno skupino pripravlja predloge, ob tem dodaja, da jo »veseli, da v Srcu Slovenije skrbimo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Vsem nosilcem, ki so vpisani v register, čestitam, in upam, da bomo prejeli še vrsto tako kakovostno pripravljenih prijav, kot smo jih do sedaj.« K vpisu v omenjeni Register (http://www.ne-snovnadediscina.si/) spodbujamo tudi druge nosilce nesnovne kulturne dediščine, saj gre za izjemno priložnost za pridobitev potrditve in s tem tudi večjo prepoznavnost dejavnosti. Nad pozitivnim odgovorom glede vpisa v register je navdušena tudi Vera beguš, glavna pobudnica ohranjanja slamnikarstva v Krašnji. Meni, da »daje to vsem nam, ki se trudimo za ohranjanje naše dediščine, pomembno potrditev in spodbudo za nadaljnje delo. Veliko zanimanje za izdelovanje slamnatih kit so pokazali tudi Avstrijci, ko smo predstavljali območje Srce Slovenije v juliju na tradicionalnem sejmu Schinkenfest v Štajerskem Vul- kanlandu. Članice KUD Fran Maselj Podlimbarski so poskrbele za pristno domače vzdušje in navdušile obiskovalce te prireditve. Vera beguš ob tem dodaja: »Že vrsto let ohranjamo in prenašamo tradicijo pletenja kit iz pšenične slame po raznih krajih Slovenije. Velikokrat smo bili že v Avstriji v Šmihelu, vendar tokrat je bilo drugače. Predstavili smo se na prireditvi, kamor so bile povabljene skupine iz evropskih držav, ki ohranjajo nesnovno kulturno dediščino in so primeri dobrih praks. In biti med njimi nam je bilo lepo, hkrati pa tudi nagrada za naše delo. Lepo pa je bilo tudi potovati skupaj z ljudmi z različnih krajev Slovenije, ki so polni idej in pozitivnih misli o prenašanju naše preteklosti, izmenjavati z njimi izkušnje in ideje. Ko smo v avtobusu čestitali k vpisu v register izvajalcu ohranjanja oglarstva, me je kar malo stisnilo. Ali smo tudi mi dovolj dobri za tako nagrado? Zdaj so dvomi izginili. Hvala gospe Miji Bokal za pomoč pri oblikovanju pisne predstavitve!« Poleg slamnikarstva smo na sejmu predstavili še zeliščarstvo, izdelovanje skodel in kulinarične dobrote Srca Slovenije. Vse omenjene aktivnosti izvajamo v okviru mednarodnega projekta Cultural Capital Counts (slov.: Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine), ki se ukvarja prav z nesnovno kulturno dediščino. Ta predstavlja naše ustno iz- ročilo, govor, različne oblike uprizoritvenih umetnosti, šege in navade, rituale, znanje o naravi in okolju pa tudi tradicionalne obrtne veščine. Pogosto uporabljamo tudi izraz živa dediščina, saj je zanjo značilno prav to, da še vedno živi, se spreminja in je del vseh nas, ki živimo v skupnem družbenem prostoru. Nesnovna dediščina je gotovo povod za druženje in ljubiteljsko ustvarjanje mnogih posameznikov, s projektom Cultural Capital Counts pa jih želimo spodbuditi, da bi postala tudi kaj več, morda priložnost za podjetniško pot. Trenutno izvajamo po Srcu Slovenije srečanja za ustvarjalce in ljubitelje nesnovne dediščine; posamezniki iz Lukovice so se udeležili že prvega srečanja, ki je potekalo konec oktobra v Dolu pri Ljubljani. Podali so konkretne pobude, ki bodo podlaga za naše nadaljnje delo na tem področju. V prihodnje bomo izvajali na šolah delavnice na temo vključevanja dediščine v turizem in podjetništvo, dogovarjamo pa se tudi o vzpostavitvi centra domačih in umetnostnih obrti na območju Srca Slovenije. Za vse dodatne informacije in pobude nas lahko pokličete na 01/89-62-717 ali nam pišete na mija.bokal@razvoj.si. Ana Savšek Članice KUD Fran Maselj Podlimbarski so v okviru predstavitve Srca Slovenije prikazale izdelovanje slamnatih kit na mednarodni poslovni borzi Conventa 2013, ki je potekala 16. in 17. januarja v Ljubljani. 18 MLADINA, ŠOLSTVO Rokovnjač Dan odprtih vrat v OŠ Janko Kersnik Brdo December ... Čas, ko pozabimo na vsakdanje skrbi; čas, ko se spomnimo soljudi, jim odpremo vrata svojih domov in jim iskreno stisnemo roko; čas, poln pričakovanj, upanja ... Takšen december smo imeli tudi v OŠ Janka Kersnika Brdo. 20. decembra smo odprli svoja vrata in v svojo sredino sprejeli vse, ki so si vzeli trenutek časa in nam dovolili, da predstavimo svojo ustvarjalnost z besedo in pesmijo. Rdeča nit za nas zelo velikega in pomembnega dogodka je bila 160-letnica rojstva pisatelja Janka Kersnika. Obletnico smo počastili s posodobljeno razstavo o njegovem življenju in delu, idejo za nadgradnjo že obstoječe razstave iz leta 1997 je že septembra predstavila učiteljica slovenščine Irena Orehek. Da smo dogodek popestrili, smo ga prepletli s prazničnimi dnevi decembra in z različnimi ustvarjalnimi delavnicami učencev. Vrata šole je z uvodnimi besedami na skupni prireditvi odprla gospa ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih. S pesmijo so nam trenutke popestrili mladi pevci naše šole, ki pod vodstvom Simone Burkeljca prepevajo v OPZ Ciciban, OPZ Kresničke, MPZ Ciklamen, učenci izbirnega predmeta ansambelska igra in glasbenih del. Ljudski ples rašpla so zaplesali učenci Podružnične šole Krašnja; učenci Podružnične šole Blagovica so z dramatizacijo povedali, kdo ali kaj je rokovnjač. Mladi Sokoli so pokazali, kako so telovadili v času Janka Kersnika; Špela, Kristina in Anže pa so v recitalu spregovorili o prihajajočem prazničnem času, o pričakovanjih v novem letu, o upanju ... Uvodno prireditev je z voščilom zaključila ravnateljica, mlada rokovnjača pa sta vse zbrane povabila, da si ob sprehodu po hodnikih, učilnicah in bližnji okolici šole ogledajo, kako ustvarjalni so učenci matične šole in obeh podružnic. V vsakem kotičku šole se je dogajalo nekaj zanimivega. Ob osrednji posodobljeni razstavi o Janku Kersniku smo si lahko ogledali likovno razstavo, ki so jo pod mentorstvom Blaža Slaparja pripravili Lea Makovec, Tina Jemec, Tina Klemen in Matej Dolinšek. Manca Hribar je v obliki razstave pokazala raziskovalno nalogo z naslovom Sodobniki Janka Kersnika; pred knjižnico sta bili na ogled razstavi O Kersniku so zapisali ... in Knjižni sopotniki Janka Kersnika. Šolska knjižnica se je za nekaj ur spremenila v Kersnikovo čitalnico, prisluhnili smo lahko branju odlomkov iz Kersnikovih literarnih del. Na ogled so bile fotografije in izdelki, ki so nastali ob različnih dnevih dejavnosti, ki so potekali od septembra do decembra. Učenci PŠ Krašnja so predstavili šolo Krašnja skozi otroške oči; pisne, likovne in druge izdelke so pokazali tudi učenci PŠ Blagovica. Učenci 1. razreda so predstavili delo in zabavo nekoč, v 2. in 3. razredu so plesali različne ljudske plese, v 4. In 5. razredu so predstavili šolo nekoč in dramatizacijo Darilo. Lahko ste se prepustili Sokolom in z njimi telovadili v telovadnici ali morda z baklami odšli na kratek sprehod po skrivnostnih poteh brd-ske gospode. Učenci so v delavnicah izvajali različne poskuse iz kemije in nam osvežili znanje o prvi pomoči. Na vsakem koraku smo se lahko okrepčali z dišečimi dobrotami, ki so jih ponujale »grajske gospodične«, pripravili pa so jih učenci turističnega krožka pod mentorstvom Blanke Nerad. Veliko je bilo povedanega, zapetega, prikazanega. V projekt je bilo vloženega veliko dela ravnateljice, učencev, učiteljev in vseh zaposlenih v šoli. Da smo lahko vse izpeljali tako, kot smo si zastavili na začetku, sta vajeti v roke prevzeli Irena Orehek in Urša Iglič. Vsebino uvodne prireditve sta pripravili Simona Burkeljca in Petra Hudnik. Za dekoracijo šole so poskrbeli učenci in učitelji oddelkov podaljšanega bivanja. Ta dan je bil za nas, učence in zaposlene, poseben dan. Življenje vsakega izmed nas ima poseben namen, namen, da s prijazno besedo in toplim ter iskrenim nasmehom delamo čudeže in drug drugemu polepšamo vsakdan. Upamo, da smo z besedami, pesmijo in poka-zanim v srca obiskovalcev vnesli vsaj kanček tega malega čudeža. Anja pODLESNiK FETiH januar 2013 MLADINA, ŠOLSTVO 19 Planinsko tekmovanje mladina in gore Tekmovanje Mladina in gore je v Sloveniji najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega delovanja. Namenjeno je osnovnošolski mladini od 6. do 9. razreda. Štiričlansko ekipo osnovnošolcev vodi njihov mentor. Srečanje je poleg samega tekmovanja seveda namenjeno tudi druženju in medsebojnem spoznavanju mladih planincev iz vse Slovenije. Ekipe se najprej pomerijo na izbirnem regijskem tekmovanju, približno tretjina najboljših ekip pa se uvrsti v finalni del državnega tekmovanja. Tekmovanja se že dve leti udeležujejo tudi člani planinskega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo. Vodi jih mentorica in učiteljica Tadeja Češka. Mladi planinci pod njenim budnim očesom osvajajo znanja, ki so potrebna za udeležbo na tekmovanju Mladina in gore. To počnejo v okviru programov planinskih skupin v planinskih društvih (PD), v okviru vsebin, ki izhajajo iz obveznega programa šol (redni pouk in športni dnevi) in drugih neformalnih oblik delovanja (družinsko planinstvo). Prvo novembrsko soboto 2012 je v OŠ Šmartno v Tuhinju potekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore. Mladi planinci so se pomerili v znanju o orientaciji, gibanju v gorskem svetu, prehrani, reševanju in prvi pomoči, varovanju gorske narave, vremenoslovju in poznavanju aktualnih dogodkov na področju planinstva. Prebrisani Brdčani (Urh, Anja, Grega, Miša) so se z doseženim 1. mestom uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 12. januarja na Vranskem. Krivokljuni orli (Zala, Benjamin, Anja, Lea Neža) so letos prvič sodelovali na tekmovanju. Čeprav se niso uvrstili na nadaljnje tekmovanje, so sklenili, da se prihodnje leto spet udeležijo tekmovanja. Na državnem tekmovanju je bil poudarek na delu Gorske reševalne službe in zgodovini njihovega delovanja. Pred finalnim delom tekmovanja so si tekmovalci in ostali udeleženci ogledali še najnovejši dokumentarni film o GRS - Klic z gora. Prebrisani Brdčani (Urh, Anja, Grega, Miša) so za las zgrešili finale in se uvrstili na 10. mesto. Nekoliko razočarani so trdno odločeni, da se tekmovanja udeležijo tudi prihodnje leto. Znanje nameravajo utrjevati skozi izkušnje v gorniški šoli in na planinskem taboru. Mlade tekmovalce iz naše šole je ujela tudi kamera TV Slovenija. Prispevek o tekmovanju si lahko ogledate na povezavi : http://tvslo.si/predvajaj/ porocila-ob-petih/ava2.155624453/). Anja Podlesnik Fetih Obisk pečarstva Avbelj v Lukovici V sredo, 19. decembra, smo 3. a in 3. b razred v okviru naravoslovnega dneva obiskali Pečarstvo Avbelj v Lukovici. Ogledali smo si prostore, naprave, več vrst gline, peč, pečice, zelo natančno pa smo videli in slišali tudi, kako poteka ročna izdelava pečnic za kmečke - krušne peči. Učenci so prijazno in strokovno dobili odgovore na vsa vprašanja. Celo ponudili so nam glino, ki jo bomo oblikovali v šoli. G. Avblju in g. Zoretu se za povabilo, čas in voden ogled najlepše zahvaljujemo. Tina Uštar EKO zgodbice v Blagovici Januarsko dopoldne nam je popestril obisk pisateljice, ekonomistke in ekologinje Alenke Žumbar Klopčič. Piše knjige, katerih vsebina opozarja na okoljske probleme. Učenci 1. in 2.d razreda so z navdušenjem prisluhnili njenim zgodbicam o ogroženih živalih, naravi, prijateljstvu... Živali imajo človeške lastnosti, so pač živa bitja, čutijo kot ljudje in s tem je otroke še bolj pritegnila k poslušanju in razmišljanju o pomenu zdravega, neone-snaženega okolja. Res so uživali in iskrice v njihovih očeh nam pravijo, da še verjamejo v čudeže. Ne vzemimo jim tega upanja. Tanja Krevs 20 MLADINA, ŠOLSTVO, ŠpORT Rokovnjač Športni dan cerkvenega otroškega pevskega zbora Redna telesna vadba je kot tista pesmica, ki smo se jo morali vsi naučiti v osnovni šoli - nihče ni tega naredil iz veselja, vendar pa smo bili po opravljeni nalogi vsi ponosni, da smo uspešno opravili vse. No, rekreacija nam poleg osebnega zadovoljstva prinese tudi koristi za telo, kar je dobro znano in zaradi česar se k telovadbi spravijo tudi tisti, ki sploh niso njeni oboževalci. Tako so znani izsledki raziskav pokazali, da je gibanje v našo korist tako v mladosti kakor na starost. In tega se še kako zaveda tudi Petra Avbelj, ki je tudi učiteljica smučanja, a tokrat pevce in pevke otroškega zborčka ni popeljala na smučanje, ampak na bližnji hribček pod Čebelarskim centrom in namesto ure gledanja v notno črtovje in se uglaševati, so se tokrat podili po belih zasneženih površinah. Neštete vragolije so bile uprizorjene tokrat na snežnih poljanah, a se ni nikomur nič zgodilo, le razpoloženje, kar se tiče veselja, se je močno povečalo. Tudi zaradi takšnih drobnih pozornosti otroci raje hodijo na pevske vaje, saj jih poleg ljubezni do petja vežejo nešteta druženja tudi na drugih, ne samo pevskih področjih. Iz zaupnih virov sem izvedel, da se že marljivo pripravljajo na letošnji ples z dobrim namenom Pustno Sobotno Iskrico in mogoče je katera izmed idej, v kaj se našemiti, padla tudi v soboto, ko je imel otroški pevski zbor športni dan. Drago Juteršek »Zelenčki« v Rafolčah Nogomet je v Rafolčah že vsakoletni običaj, sploh od izgradnje igrišča in reflektorjev. Vaška mladina, vsa zelo navdušena nad nogometom, se je tako poleti začela vse bolj množično zbirati na rafolškem igrišču. Sklenili smo, da se dogovorimo za določene datume in tako smo začeli redno igrati nogomet pod okriljem ŠTD Rafolče. Konec lanskega leta pa se je javil izkušen prostovoljni trener in začeli smo z organiziranimi treningi. Ekipa se je s tem tudi povečala na 15 članov in napredek je bil viden. Z začetkom zime nam je ŠTD Rafolče omogočilo treninge v telovadnici OŠ Janka Kersnika Brdo. Omogočili so nam tudi nakup dresov, ki jih je potiskalo samostojno podjetje ROIS, in športne opreme. Z začetkom sezone bomo sodelovali tudi na turnirjih, vzimskem času pa VSE EKIPE vabimo, da se nam pridružijo na skupnih treningih in na kakšni prijateljski tekmi. Naš cilj je postati močna, homogena, mešana ekipa, v svojih vrstah imamo namreč tudi dve zagreti predstavnici ženskega spola. Z otoplitvijo bomo treninge prestavili na rafolško travnato igrišče. Upamo, da se nam bodo cilji uresničili. Lara Puc, Miha Breznik In Franc Colnerič 11. državni kviz iz gasilstva Na Osnovni šoli Notranjski odred v Cerknici je 24. novembra potekal 11. državni kviz mladine iz znanja gasilstva. Tekmovanja se je udeležilo 33 ekip pionirjev, 32 ekip mladincev in 30 ekip pripravnikov. Naša ekipa pripravnic s Prevoj - Na-stja, Tina in Kaja - je pri poznavanju gasilskega orodja, vezave vozlov in vprašanj kviza iz zgodovine in opreme gasilstva osvojila 16. mesto. Tekmovalke in mentor se zahvaljujemo PGD Prevoje in Gasilski zvezi Lukovica za izkazano podporo. PGD Prevoje MiLAN DERNULOVEC Člani sekcije balinarjev v DU Lukovica še naprej uspešno zastopajo svoje društvo v prstometu -balinčkanju. Dobro mečejo balinčke in so po dveh tekmah ekip uvrščeni na 14. mestu med 40 ekipami za Pokal Slovenije. Pridno treniranje in pa izkušnje balinčkanja iz dolgoletnih dopustniških časov so prinesle ta rezultat. Čaka nas še ena tekma v Šenčurju, za katero že pridno vadimo. Naša sekcija balinarjev vabi vse, ki želite preživeti vsaj dve uri tedensko v prijetni družbi in športnem duhu, da se nam pridružite. Balinčkamo do 15. marca v športni dvorani na OŠ Brdo, naprej pa bali-namo celo leto v RCU Urbanija v Lukovici. Informacije vodja sekcije Franc Perne, telefon: 041 277 273. Matua cerar Balinčkarji DU Lukovica za Pokal Slovenije v Renčah Trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač grafex agencija t: 03 56 57 100 G cosmos WWW.COSMOS.Si januar 2013 ŠPORT 21 Mike Urbanija v teniški reprezentanci Še en športni dosežek za našo občino. Po zelo uspešnih hokejistih in motokrosistih naše občine bo za slovensko reprezentanco zaigral tudi Mike Urbanija v tenisu. Slovenski tenis je nedvomno v velikem vzponu, saj imamo kar tri igralce med prvih 100 na svetu. Tenis velja za enega najmnožičnejših športov nasploh v svetovnem merilu, zato vpoklic Mikea Urbanije v reprezentanco velja še toliko več. Slovenija bo nastopila v Davis Cupu s Poljsko v Wroclawu od 1. do 3. februarja, kjer si bo poskušala priboriti napredovanje. Za Slovenijo bodo nastopili Blaž Kavčič, Gregor Žemlja, Aljaž Bedene in Mike Urbanija. Mike je član ŠD RCU Lukovica, kjer je tudi naredil svoje prve korake na poti do vrhunskega igralca tenisa. Prav zanimivo je videti, koliko vrhunskih športnikov zadnje čase obiskuje RCU Lukovica. Želimo mu uspešne igre, predvsem pa dobre rezultate v nadaljnji karieri. ViNCENC Dragar Mike Urbanija v družbi bratov Bedene (Aljaž in Andraž) in pomočnika trenerja reprezentance Decembrski turnirji NK Črni Graben 2012 Nogometni klub Črni graben je v decembru organiziral pet turnirjev: Miklavžev tradicionalni turnir za najmlajše nogometaše selekcije U-6 ter turnirje za selekcije U-8, U-9, U-12, članski turnir in žensko nogometno tekmo. Nogometni klub Črni graben je v soboto, 8. decembra 2012, organiziral dva turnirja in žensko nogometno tekmo. V dopopldanskem času so začeli z igranjem na turnirju selekcije U-9 letnik (2003 in mlajše). Zmagovalci so bili ekipa NK Dren Vrhnika. Naša ekipa je osvojila peto mesto. Ob 13.00 se je začela ženska nogometna tekma med NK Črni graben in ŽNK Radomlje. Naša ženska nogometna ekipa NK Črni graben se je po samo šestih mesecih treniranja pomerila z žensko nogometno ekipo ŽNK Radomlje, ki že igra v slovenski nogometni ligi in po na- šem vodstvu 1:0 smo na koncu morali priznati poraz z 1:5 proti izkušenim nogometašicam. Malo se nam je poznala nervoza pred tekmo in seveda je bila prisotna tudi trema, saj nas je pričakala polna dvorana gledalcev in bučnih navijačev, ki so nas celo tekmo res glasno spremljali. Naše igralke si zaslužijo vse čestitke za pristop k tekmi in za lepo prikazano borbeno igro, ki ni ostala neopazna. V popoldanskem času se je začel tradicionalni Miklavžev turnir za najmlajše nogometaše selekcije U-6 (letnik 2006 in mlajše). Zmagovalci so bili ekipa NK Termit Moravče, naša ekipa je osvojila peto mesto. Po finalni tekmi nas je obiskal Miklavž s parkeljni in obdaril vse igralce na turnirju ter vodil podelitev, kar je bil še poseben dogodek za mlade nogometaše. V soboto 15. decembra 2012, smo organizirali dva turnirja za selekcije U-8 (letnik 2004 in mlajši). Zmagovalci na turnirju so bili ekipa NK Kamnik, naša ekipa je osvojila šesto mesto. V popoldanskem času so prišli na vrsto igralci selekcije U-12. Na turnirju so bili zmagovalci NŠ Ivančna Gorica, naša ekipa je osvojila peto mesto. V soboto 29. decembra 2012, smo organizirali članski novoletni turnir, na katerem so igrali klubi, ki igrajo v peti MNZ ligi. Zmagovalci turnirja so bili NK Svoboda Kisovec. Na turnirju smo kot domačini imeli dve ekipi, ki sta osvojili šesto in osmo mesto. Na naših decemberskih turnirjih je igralo 36 ekip in dve ženski nogometni ekipi Črnega grabna in ekipa Radomelj. Srečno in zdravo novo leto! NK ČRNi graben Drago Kolenko 22 DRUŠTVA IP Rokovnjač 7. božično novoletni šahovski turnir v Rafolčah Veseli smo, da se vedno več mladih vključuje v skrivnosti šahovske, kraljevske igre, igre nad igrami, ki razvija logiko, koncentracijo, znanost in umetnost in tudi tekmovalnost. V sredo, 26. decembra 2012, ob 9. uri so se zbrali šahisti KS Rafolče in Športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče v prostorih lepo urejene nove brunarice. Zbrali so se mladi in stari, ženske in moški, da preskusijo svoje znanje o šahovski taktiki in strategiji. Seveda je bilo tudi nekaj navijačev. Udeleženci šahovskega tekmovanja ŠTD Rafolče Šahovski turnir se je igralo po švicarskem sis- temu (zmagovalci z zmagovalci in poraženci s poraženci) sedem kol na elektronskih urah, po 15 minut na vsakega igralca. Turnir je vodil Viktor Jemec. Udeležba je bila v vseh kategorijah. Rezultati so naslednji: pri odraslih je zmagal Viktor Jemec, drugi je bil Marjan Dolinšek in tretji Blaž Jemec, 4. Marko Breznik, 5. Sašo Jemec in 6. Gašper Dolinšek. Pri ženskah je zmagala Klara Jeretina, druga je bila Lara Jeretina in tretja Zala Jeretina. Pri mladih je zmagal Nejc Dolinšek, drugi je bil Blaž Hribar, tretji Lovro Kveder in četrti Kristjan Ceglar. Pri otrocih do 10 let je zmagal Anže Pavlič, drugi je bil Gašper Dečman in tretji Lenart Pavlič. Pokale za prva tri mesta po kategorijah sta podelila predsednik ŠTD Stane Breznik in vodja tekmovanja Viktor Jemec. Ob prijetnem druženju se je tekmovanje uspešno končalo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, ŠD Domžale za šahovske ure in predvsem predsedniku ŠTD Rafolče Stanetu Brezniku. Upajmo, da se srečamo drugo leto v še večjem številu. Viktor Jemec Obisk kolektiva društva Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave Na povabilo Stanislava Smrkola sem se decembrsko soboto odpravil v gostišče Furman v Lukovici. Povabljeni so bili tudi člani društva Vita, ki že dvajset let združuje več kot šeststo oseb po nezgodni poškodbi glave. Njihove svojce in strokovne delavce v prazničnih dneh razveseljuje z različnimi aktivnostmi, med katere sodi tudi druženje ob predprazničnih kosilih. Vodja članov društva Andrej Pegan, tudi sam s posledicami poškodbe glave, ki je že prej večkrat tudi v KCL obiskal našega Jureta, in dolgoletna predsednica društva Veronika Trdan, sta bila tudi tokrat pri njem. In zakaj je obisk tako pomemben, da bi o tem napisal članek? To sem se spraševal, ko sem v gostišču čakal na skupino, ki naj bi zdajci prišla iz Ljubljane. In res v gostišče stopijo različni obrazi, ki pa so vsi po vrsti nasmejani, polni življenja in optimizma. Stanislav me predstavi Andreju Peganu. Fant je zagnan in rad poklepeta. Predstavi mi življenjsko pot, ki jo je prehodil. Andrej je, ko je bil star 22 let, doživel prometno nesrečo. Kot pravi, je vesel, da je okreval. Napisal je avto-biografijo z naslovom Misli, ki jokajo. Knjigo je založil sam in jo ustvarjal tri do štiri mesece. V knjigi opisuje vzpone in padce med rehabilitacijo, in ko ga vprašam, kaj ga je gnalo k temu, da je vse to zapisal, je odgovoril, da bi drugi dobili voljo za rehabilitacijo, ter v opomin vsem ljudem za volanom. Andrej je tudi sicer zelo dejaven. Pred desetimi leti je s prijateljem Primožem Gorzo ob meji obhodil Slovenijo. Danes ima več promocij knjige po vsej Sloveniji, ena takih bo 29. januarja 2013 v domžalski knjižnici. Društvo za svoje člane, med katerimi so tudi tisti po možganski kapi, saj se soočajo s podobnimi posledicami kot tisti s poškodbami glave (težave z motoriko, govorom, spominom, ravnotežjem ...) organizira številne tabore, izlete, izdajajo strokovne knjige in sodelujejo z drugimi organizacijami. Organizirana imajo dva dnevna centra, asistenco na domu in stanovanjsko skupnost. Društvo Vita obstaja že dvajset let. Andrej je dejaven na področju zbiranja sponzorjev in sredstev. Kot v vsakem društvu se tudi tu spopadajo s finančnimi težavami, ki so pri tovrstnih zadevah še bolj potrebna, da je organizacija različnih dejavnosti lažje izvedljiva, za kar se vsem iskreno zahvaljuje. Predvsem pa je bil ta dan hvaležen gostišču Furman, ki je tovrstno druženje ob pijači in jedači omogočilo. Več o društvu si lahko preberete tudi na spletni strani http://www.vi-ta-poskodbe-glave.si. Po pogovorih je sledilo še druženje in dan je bil popoln. Marko Juteršek Novo leto odpira duri, misel na prihodnost, domišljijo buri, naj začne se s smehom, s smehom naj konča se. Vmes pa naj veselo lepši jutri rase! Srečno 2013 prostovoljno GASILSKO DRUŠTVO pREVOJE želi občankam in občanom Občine Lukovica srečno, ZDRAVO IN USPEŠNO TER OGNJAVARNO LETO 2013. Posebej bi se radi zahvalili prebivalcem KS Prevoje in KS Rafolče za izkazano podporo. Prevojski gasilci in gasilke O Društvu podeželskih žena Lukovica Sem Tanja Lukman s Prevoj pri Šentvidu. Pred leti sem bila že predstavljena v Rokovnjaču kot kiparka 'art bruta'. Še vedno oblikujem izdelke iz gline, a tokrat bi rada predstavila Društvo podeželskih žena Lukovica. Moja teta Milena me je poleti 2011 včlanila v DPZ Lukovica, kjer so me članice prijazno sprejele. Zelo mi je všeč program društva, saj članice rade sodelujejo na sejmih in prireditvah s stojnico z dobrotami in izdelki. Tudi zadnjo jesen smo članice sodelovale na Lukovem sejmu v Lukovici, na katerem smo pripravile razstavo na temo Jesen, žene pa so se predstavile tudi z ročnimi deli. Vsako leto imamo piknik in silvestrovanje, udeležujemo se poučnih izletov in predavanj. V društvu deluje tudi pevski zbor, v katerem članice prepevajo stare narodne pesmi. Vsako leto imamo v februarju svoj občni zbor. Obljubim, da bom tudi jaz aktivno sodelovala na vseh prihodnjih prireditvah. Tanja Lukman januar 2013 DRUŠTVA, VABILA 23 Planinski izlet ŠKD Bregar V svojem programu ima ŠKD Bregar kar nekaj aktivnosti, ki niso ravno povezane s konji, so pa toliko bolj s skupnim druženjem in naravo. Tokratni že nekaj let običajno na 2. januarja izlet na Čemšeniško planino je dobil v tem letu nov termin in sicer prvo nedeljo po novem letu, kajti drugi dan novega leta ni več dela prost dan. In tako smo se zbrali na dvorišču kmetije Bregar v nedeljo v dopoldanskih urah in jo mahnili proti našemu cilju. Kilometri vožnje so bili kaj hitro za nami in potrebno je bilo iz udobnih sedežev preiti na lasten nožni pogon. Prav prijetno vreme za zimske razmere, malce pretoplo, nam je služilo in naš cilj se je približeval za nekatere malce hitreje, za druge malce počasneje, a dosegli smo ga vsi, tako najmanjši kakor malce starejši. V okolici doma je poskrbljeno tudi za igrala in najmlajši so uživali na njih, mi pa v pogledu na Čemšenik in bližnje hribe ter ob tem tudi popili kakšen čaj in se malce telesno okrepčali s hrano. Še skupinsko fotografiranje in igra na snegu, ki so ga imeli takole za vzorec, in že je sledil povratek v dolino, ki je minil brez zapletov in nesreč. Srečno smo vsi prispeli domov in lahko smo naredili prvo kljukico v dnevniku dogodkov ŠKD Bregar v letu 2013. Drago Juteršek Darujemo kri - rešujemo življenja! To je bil slogan letošnje krvodajalske akcije, kije potekala v četrtek, 17. januarja, in v petek, 18. januarja 2013, v prostorih Domžalskega doma na Ljubljanski 58, v Domžalah. Zato še enkrat hvala iz vsega srca vsem darovalcem! Ob iztekajočem letu 2012 smo se člani RK Blagovice spomnili tudi na starostnike in invalide naših vasi. Z željo, da jim polepšamo vsakdanjik, smo jih obiskali doma oziroma v domovih za starejše občane in jim izročili novoletne pakete. Ob prijetnem klepetu in prijazni postrežbi so urice hitro minevale. Tako kot vsako leto so bili tudi letos med udeleženci krvodajalske akcije naši člani RKiz Blagovice. Nekateri so že stari znanci, ki jim gre posebna zahvala. Vsi so nesebično darovali dragoceno življenjsko tekočino, ki nam rešuje življenja oziroma nam pomaga na poti k ozdravitvi. Poslovili smo se z voščilom najlepših želja za prihajajoče leto in z obljubo, da se kmalu spet vidimo! Hkrati se lepo zahvaljujemo za denarne prispevke Občini Lukovica, PGD Blagovica, KS Blagovica in Društvu podeželskih žena Trojane-Blagovica. Brez njihove pomoči bi bile naše zmožnosti še bolj omejene! Zaključili bi s priložnostjo, da vsem občanom za-želimo v letu 2013, čeprav smo že krepko zakorakali vanj, veliko sreče, predvsem pa zdravja, miru in iskrenih prijateljev! Za RK Blagovica Malči Leveč Fotografije: Marjeta Cerar, Tatjana Omahna • ■ ■ / grobljeS/ ...OB OBLETNICI MOZARTOVEGA ROJSTVA ...OB KONCU BOŽIČNEGA ČASA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KLAS GROBLJE VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT W. A. MOZART MlSSA BREVIS IN B MEPZ KLAS GROBLJE KOMORNI GODALNI ORKESTER DIRIGENT: MATEVŽ KINK BRDO PRI LUKOVICI, CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA, SOBOTA, 2. FEBRUAR 2013, 19.00 STANE VIDMAR V LUKOVICI 23. MARCA 2013 ob 19. uri ob praznovanju materinskega dne. Vstopnice po 15 evrov lahko kupite: Mercator Šentvid in Krašnja, v Lukovici pri Bevcu in Furmanu! TOD Brdo Lukovica grafex agencija | tiskarna www.grafex.si | info@grafex.si 24 VABILA, pOLITIKA, ZAHVALA Rokovnjač društvo OCVRITE "NAJ PUSTNI KROF" IN GA DELITE Z NAMI! Turistično društvo Sv. Vid v okviru pustne povorke 9.2. 2013 prireja prvo tekmovanje za "NAJ PUSTNI KROF". Vabimo vas, da ocvrete svoj pustni krof, ga prinesite na dan pustne povorke 9.2. 2013 ob 13 uri v Kulturni dom A. Martina Slomška v Šentvid in ga delite z nami. Komisija bo izbrala zmagovalca in ga pustno nagradila. Zmagovalni "NAJ PUSTNI KROF" bo komisija ocenjevala po kriterijih: **splošni izgled (oblika in velikost krofa, sladkorni posip, venec) **struktu ra krofa (eriakomernost sredice, nadev) **vonj **okus. Za ocenjevanje vsak tekmovalec prinese 5 krofov. Pridružite se nam. Naj zadiši po pravih pustnih krofih ob veselem pustnem rajanju. Člani TD Sv. VID RdSTNA P3VOAK3 PREVOJE SOBOTA 09.02.2013 -14:15h Povorka bo potekala od telefonske govorilnice na vrhu Prevoj, do športnega igrišča v Šentvidu. PO POVORKIZARAJAJTE SKUPAJ Z NAMI IN TEKMUJTE ZA NAJ PUSTNI KROF društvo , NRjsoljšE KQBKE aov0 QtGltJEQE WCi Nova Slovenija K Krščanska liuttska stranka Blizu ljudem Svet N.Si je na svoji konstitutivni seji 14. januarja 2013 sprejel naslednje sklepe: 1. Nova Slovenija je prepričana, da je za Slovenijo najbolje, da ta vladna koalicija nadaljuje s svojim delom in izpelje ter uveljavi začete reforme. 2. Nova Slovenija od vseh parlamentarnih strank pričakuje odgovorno in državotvorno ravnanje. V tem trenutku morajo biti ključni interesi Slovenije, ne pa interesi posameznih političnih strank oziroma posameznikov. 3. Nova Slovenija od predsednika vlade pričakuje, da bo naredil vse, da ta vladna koalicija lahko nadaljuje s svojim delom. 4. Za Novo Slovenijo je v tem trenutku sprejemljiva edino obstoječa koalicija, zato od ostalih koalicijskih strank pričakujemo, da so pripravljene na dogovor o nujno potrebnih projektih, ki jih moramo izpeljati. Te sklepe podpira tudi OO N.Si Lukovica Zakaj je življenje kratko. tega nihče ne ve, zakaj je ljubiti sladko, tudi tega ne. Zakaj vse v hipu mine, odide med spomine? Zakaj zmeraj tako? Skrivnost ostala bo! ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi našega sina in bratca JURETA SMRKOLA Hvala vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega Jureta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Posebna zahvala patronažnim sestram za skrbno nego, pevcem klape Stari trg in pevcem cerkvenega zbora, župniku Andreju za lepo opravljen pogrebni obred ter prof. Francu Žuglju za zaigrano tišino. Hvala moto klubu Rokovnjači, sorodnikom in prijateljem za lep nagovor ob slovesu. Vsi njegovi, ki ga nosimo v srcu januar 2013 pRIREDITVENIK 25 Koledar prireditev v občini Lukovica za leto 2013 DATUM NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OS. KONTAKT februar Prireditev ob kulturnem prazniku 8. februarju Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica.@lukovica.si 1.2.2013, ob 20:00 Koncert dalmatinske glasbe s pihalnim orkestrom Pirovac Lukovica Godba Lukovica Bojan Andrejka 041/606-572 godba.lukovica@gmail.com 6.2.2013, ob 19:00 Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Krašnja (POŠ Krašnja) KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 7.2.2013, ob 10:00 Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica Vida Capuder 041/618-558 dpzlukovica@gmail.com 8.2.2013 Zimski izlet - rekreativni izlet smučišče in sankališče v Sloveniji Športno društvo Lukovica Sašo Avbelj 041/616-221 9.2.2013, ob 14:15 Pustna sobota - sprevod pustne povorke od telefonske govorilnice na vrhu Prevoj do športnega igrišča v Šentvidu Prevoje pri Šentvidu -Šentvid pri Lukovici Turistično društvo sv. VID Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@gmail.com 16.2.2013 Smučarski skoki Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Tone Habjanič 041/292-182 16.3.2013, ob 19:00 Prireditev v počastitev praznikov v marcu (ljudske pesmi, skeč, recitacije) Krašnja (POŠ Krašnja) KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 23.3.2013 Koncert za materinski dan Lukovica Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com 25.3.2013, ob 10:00 Pohod okoli Gradiškega jezera in ob zaključku prireditev v počastitev materinskega dne Gradiško jezero Društvo podeželskih žena Lukovica Vida Capuder 041/618-558 dpzlukovica@gmail.com 14.4.2013 Balinarski turnir - turnir v balinanju Lukovica (balinišče pri gostilni Pri Bevcu) Športno društvo Lukovica Sašo Avbelj 041/616-221 21.4.2013 Prva društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Kroharjev ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 26.4.2013, ob 20:00 Petje partizanskih in domoljubnih pesmi Krašnja (POŠ Krašnja) KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 27.4.2013 Peregrinov sejem Lukovica Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com 27.4.2013 Motorist varno na cesto Lukovica (Avtomehani-ka Kveder) Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 28.4.2013 Odprta tekma Ribiškega društva Črni graben Lovski ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 30.4.2013 Tradicionalno kresovanje Blagovica Društvo podeželske mladine Blagovica Mitja Vajde 031/282-337 dpm.blagovica@gmail.com 30.4.2013 Tradicionalni prvomajski nastopi po občini več krajev po občini Godba Lukovica Bojan Andrejka 041/606-572 godba.lukovica@gmail.com maj Letni koncert MePZ Šentviški zvon z gosti Šentvid pri Lukovici MePZ Šentviški zvon Darko Stupica 01/72-35-034 sentviski.zvon@gmail.com 1.5.2013 Budnica - otvoritvena vožnja Lukovica z okolico Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 1.5.2013 Prvomajsko srečanje Jasa ob Gradiškem jezeru Turistično društvo Pre-serje pri Lukovici Roman Cerar 041/796-326 td.preserje@gmail.com 2.5.2013 Prvomajski futsal turnir Blagovica Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Aleš Podbe-lšek 041/560-871 futsal.blagovica@gmail.com 4.5.2013 Društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Kroharjev ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 12.5.2013 Turnir v malem nogometu Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Tone Habjanič 041/292-182 12.5.2013, ob 10:00 DEMO Radomlja 2013 - prikaz delovanja kmetijskih strojev za spravilo sena ter prikaz semen in zaščitnih sredstev z družabnim srečanjem strojnih krožkov Videm pri Lukovici (kmetija Gmajnar) Združenje za medso-sedsko pomoč - Strojni krožek Radomlja Janez Cerar 041/734-209 cerarjanez2@gmail.com 18.5.2013 17. Šraufov spominski pohod Krašnja Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj 041/612-702 strukelj.marjan@gmail.com 25.5.2013 Godba Lukovica - 15. obletnica delovanja Šentvid pri Lukovici Godba Lukovica Bojan Andrejka 041/606-572 godba.lukovica@gmail.com 26.5.2013 Odprta tekma Ribiškega društva Črni graben Lovski ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com junij Prireditev ob dnevu državnosti Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica.@lukovica.si 4.6.2013 Krvodajalska akcija Ljubljana Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 8.6.2013 Nočna društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Zeleni gaj Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 8. in 9.6.2013 Lukovca športa - tradicionalni dvodnevni dogodek s turnirjema v malem nogometu in košarki Brdo pri Lukovici (Igrišče OŠ Janka Kersnika) Športno društvo Lukovica Jure Trček (nogomet) in Viki Pra-šnikar(košarka) 041/551-067 - Jure in 051/606-834 - Viki 26 pRIREDITVENIK IP Rokovnjač 15.6.2013, ob 9:00 Vidov sejem - tradicionalni sejem s pristno, domačo, slovensko ponudbo na stojnicah in tekmovanjem v vlečenju vrvi, delavnicami za otroke ter zanimivim prikazom sposobnosti in znanj različnih ljudi Veidrov trg v Šentvidu pri Lukovici Turistično društvo sv. VID Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@gmail.com 21.6.2013 Tabor 2013 Jasa ob Gradiškem jezeru Turistično društvo Pre-serje pri Lukovici Roman Cerar 041/796-326 td.preserje@gmail.com 22. -23.6.2013 Mladinski tabor ni podatka Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 24. -26.6.2013 Strokovna vikend ekskurzija Adlešiči Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 24. in 25.6.2013 Planinski izlet - dvodnevni pohod po slovenskem visokogorju slovensko visokogorje Športno društvo Lukovica Lenart Capuder 051/641-142 30.6.2013 Tradicionalne kmečke igre Blagovica Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Podbe-lšek 041/560-871 dpm.blagovica@gmail.com 12.7.2013, ob 19:30 Literarni večer in razstava ob 90 - letnici rojstva Petra Levca Krašnja (POŠ Krašnja) KU D Fran Maselj Pod-limbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 17.7.2013 Nočna vožnja trasa po dogovoru Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 27.7.2013 Kmečki praznik s prikazom žetve od najstarejših časov do najsodobnejšega prikaza žetve Brdo pri Lukovici (sadovnjak in Rokovnjaški gozdiček) Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com 28.7.2013 Kmečki praznik s prikazom mlatenja žita od najstarejših časov do najsodobnejšega prikaza mlatenja žita Brdo pri Lukovici (Rokovnjaški gozdiček) Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com 24.8.2013 Klubski pohod Špilk Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 30.8.2013 Rokovnjaška noč Brdo pri Lukovici (Rokovnjaški gozdiček) Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com september Prireditev ob občinskem prazniku Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica@lukovica.si 1.9.2013 Malo - nogometni turnir Blagovica Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Podbe-lšek 041/560-871 futsal.blagovica@gmail.com 7.9.2013 Moto piknik in spretnostna vožnja Lukovica Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 7.9.2013, ob 14:00 Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo (srečanje pevcev ljudskih pesmi slovenskih pokrajin ter razstava in prikaz starih obrti in ročnih del) Krašnja (POŠ Krašnja) KU D Fran Maselj Pod-limbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 8.9.2013 Odprta tekma za pokal občine Lukovica Lovski ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 14.9.2013 Jesenski futsal turnir - jesenski turnir v malem nogometu Brdo pri Lukovici (Igrišče OŠ Janka Kersnika) Športno društvo Lukovica Jure Trček 041/551-067 - Jure 15.9.2013, ob 10:00 10. tek okoli Gradiškega jezera Gradiško jezero Turistično društvo Gradišče pri Lukovici Aleš Burja 031/847-284 tdgradisce2012@gmail.com 21.9.2013 Zaključna društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Zeleni gaj Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 janez.krizman@gmail.com 29.9.2013 Zaključna vožnja trasa po dogovoru Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com oktober Kostanjev piknik Jasa ob Gradiškem jezeru Turistično društvo Pre-serje pri Lukovici Roman Cerar 041/796-326 td.preserje@gmail.com 6.10.2013 Turnir v malem nogometu Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Tone Habjanič 041/292-182 6.10.2013 28. Tek za krof, 20. Pohod za krof in 2. Krofkov tek Krašnja Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj 041/612-702 strukelj.marjan@gmail.com 15.10.2013, ob 16:00 Prireditev ob dnevu kmetic Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica Vida Capuder 041/618-558 dpzlukovica@gmail.com 19.10.2013 Lukov sejem Lukovica Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@gmail.com 23.11.2013 ob 15:00 Otroški bolšji sejem: menjava, prodaja, nakup otroških igrač, oblačil, vozičkov, zimske in letne športne opreme KD Antona Martina Slomška, Šentvid pri Lukovici Turistično društvo sv. VID Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@gmail.com 24.11.2013 ob 15:00 Prvi božično - novoletni sejem z nepozabnim zimskim vzdušjem z baklami, kuhanim vinom in pestro ponudbo na stojnicah KD Antona Martina Slomška, Šentvid pri Lukovici Turistično društvo sv. VID Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@gmail.com 13.12.2013 Prednovoletna zabava Prevoje pri Šentvidu Moto klub Rokovnjači in AMD Lukovica Anže Kočar 041/602-036 info@mkrokovnjaci.com 22.12.2013, ob 16:00 Božično - novoletna prireditev (božično - novoletne pesmi in ljudske pesmi v gledališki predstavi) Krašnja (POŠ Krašnja) KU D Fran Maselj Pod-limbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.begus@gmail.com 26.12.2013 Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica.@lukovica.si 26.12.2013, ob 19:00 Tradicionalni novoletni koncert Godbe Lukovica Lukovica Godba Lukovica Bojan Andrej-ka 041/606-572 godba.lukovica@gmail.com 28.12.2013, ob 19:00 Tradicionalni novoletni koncert Godbe Lukovica Šentvid pri Lukovici Godba Lukovica Bojan Andrej-ka 041/606-572 godba.lukovica@gmail.com Občinska uprava Občine Lukovica je podatke zbrala s strani organizatorjev prireditev, zato za morebitne spremembe terminov prireditev s strani organizatorjev prireditev ne odgovarja. Katka bohinc, Qbönska uprava januar 201ÖGLASI 27 Vreme/^TeVROPI? \ V H C S?*-? Jt \ Vreme na HRVAŠKEM? Vreme v SLOVENIJI? vreme-info si VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač grafex agencija t: 03 56 57 100 llducks DUCATI HOMEautomatlon POGONI - ODPIRALCI ZA AVTOMATIZACIJO DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Zastopa in prodaja: Elmars d.o.o., Lukovica, Šolska pot 9,1225 Lukovica. Tel: 01 7236 956, GSM: 041 645 082 www.pogoni-odpiralci-vrata.si e-mail: info@aiiducks-ducati.si .s Just OftlH, it* digitalni tisk ugodnejši, hitrejši, manjše naklade tisk le trenutno potrebne količine cenovno ugodnejši za manjše naklade omogoča tisk spremenljivih podatkov kratek dobavni rok presonalizacija vaše reklame z bazo podatkov mat, sijaj, brezlesni, eco, samolepilni papir,... 25 let # grafex;; Hofer sporoča Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake v tisku ne odgovarjamo. VSE ZA VESELO PUSTNO Palčke Twisted Sticks • z baziliko in olivami ali • slane ali • s sirom 150 g OSAKA Rižev aps več vrst, 100 g Snips/ snips light 200/175 g Energijska pijača Flying Power • navadna ali • brez sladkorja 250 ml Party Mix -mešanica oreščkov več vrst, 175/135 g 7,37/9,56/kg t Neun* dhiUJ. Pokovka za mikrovalovno pečico 4x100 g 12,90/kg Premium pivo v steklenici, alk.5,2%vol„ prodajna enota: 6 steklenic, 6x0,51 Sirtilzit 45 % m. m. vs. s., poreklo: Nemčija, iz hladilnika 0,78/kos oz. 1,56/1 Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Pršut Serrano/ Tapitas iz hladilnika, 100/80 g UNION Radier grenivka alk.2,5%vol. 0,51 Grisoti več vrst, 200 g LAŠKO Pivo Zlatorog alk4,9%vol, 0,51 Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si El I visa H