I. France Svetličič. Da so pesmice Svetličičeve res biseri v slovenskem slovstvu, vidi vsak, kdor ima serce za lepoto, ki se razkazuje v poeziji. Pravi pesnik svojih doveršenih umotvorov navadno ne popravlja. Tako je tudi Svetličič v svojih pesmicah le tu iu tam kaj prenaredil, kar razodeva njegovo tanko čutilo ter spričuje, da se časih z malo preraembo zboljša mnogo. Tako je popravil v baladi ,,Erazem Ravbar" v I. kitici 4. versti: Nobena več možkih za sebe ni vnela v . . . . za se ni unela; v III. kit. versto predzadDjo: Ko beli med ternjem je litnbarjev cvet v Lilije cvet, spoznavši, da je linibar (Lilienberg) beseda Markova! — V sonetu nDekletam" v III. kit. 3. versti: Pregrešno slasti moč ni posmodila v Pregrešne slasti itd. — Pesmico „0 pomladi" v 2. versti: Topleji solnce greje nas v Topleje itd.; v zadnji verstici: Tud nam veselim bit' veli v In ali pa nam veselim . . — V zabavljici ,0nem" v .II. kit. 4. v.: Mu lačna nesnaga v Lačna grdoba nar lepši obje. — V sonetu BMladenčem11 v III. 2: Deklet nedolžnih, bistrookih lica v Deklet slovenskih . . — V sonetu nMorrjar" III. 3: Po kteri znancov množ'ca se sprehaja v Znancov mnogo se sprehaja. — V himni sOb vojski" II. 4: So vasi in tergi, v kterih pred ljudi se terlo je v Ki se prčd ljudi v njih terlo je; III. 4: . . dokler bije v nas serce v Dokler triplje v nas serce. — V pravljici ,čudno jezero" IV. 4: Utergati zmed njih eno v Da bi utergal njih eno; VII. 2: Po kteri sem otrok skakljal v Ki sem otrok po njej skakljal. — V enaki ,,Zgubljena zvezda" I. 3: Ki šle so na neba širjavo v Na neba planjavo. — V sonetu BPot skozi življenje" III. 3: Ko hrast cvetice, ki pod njim so v travi v Kot lipa cvetke, ki pod njo so v travi . . — V pripovedni narodni BCerkniško jezero" V. 4: In mu prijazno pravi: Povej mi, kaj ti je? v Sirota, kaj ti je? — VIII. 4: In rečem ti, to dekle nevesta tvoja bo v Da ona nevesta tvoja bo; XII. 2: Iz.serca rad bi gledal neveste tvoje kras v Iz serca rad bi vidil . . ; XIII. 2: Za lučjo, ki mu z grada visocega miglja v Prot luči, ki mu . . — V pesmi »Hrušica" II. 4: V gostem listji nad meno ali mano nam. menoj, da se vjema z vtihnejo; III. 4: Kteri se krive v dole v Ki krivijo se v dole; VII. 8: Mim Pavijskih nam. pavijskih podrtin. — V baladi nZaklad na Hudetn polji" II. 3: Na njej v slednjem ščipu v Na njej o slednjem ščipu ..; VII. 3: Al skrinja hrane polna natn. polne; XII. 2: Kar ve, da ga bo treba v Ker ve itd. — Kar je Svetličič popeval v pesni nNa planini", ki se o zgodovini tako čversto strinja z ono nNa Hrušici", posebej o Slovencu: BZvest Bogu in domu bil je In bo vedno Slave sin Dokler solnce bo zlatilo Verhe plešastih planin" — to nam o narodu in domu svojem ter sam o sebi kaže. kaj iskreno v pesni po narodnih zloženi vže v novejši dobi, namreč: Na Mravljiškem vrhu. Kaj se beli tam na gori Med grmovjem in med bori, Je li groblja, je li sneg? Groblje v kraji tistem ni je, Burja studna več ne brije, Davno kopen je že breg. Skala je, pečina krasna, Ž nje se — so vremena jasna — Vidi zemlja kranjska vsa. Zemlja kranjska, zemlja blaga, Duši moji milodraga, Bodi mi pozdravljena! Ti si knjiga svetu dana Vredna biti vsemu znana; Pa kdo v tebe vpre oči! Redek le je, da se zmeni, Kaj je v tebi, in te ceni, Kakor gre, po vrednosti. Ti si njiva, ki gnojila Jo je vojsk in bojev sila Mnogo let nenehoma; Njiva, ki so jo orala Konj kopita, in teptala Ji vsejana semena. Ti si raka, kjer Posavci, Kjer Primorci, kjer Podravci, Ki so za-te padli, spš. Njih desnica tri sto let je Turku krhala početje; Kdo pa jim kaj hvale ve? Srečna torej si ti, skala, Da priroda ni ti dala Srca občutljivega: Mirno gledaš v dalje zračne, Al so čiste, al so mračne, Al vihar po njih divja. BAh, predragi! ah ne sodi Me tak krivo, veren bodi, Tudi jaz imam srce; Tudi jaz vem razločiti Ino morem občutiti, Kaj je blagor, kaj gorje." nGledala sem s te višine Divjih rojev klete čine, Ko si svet delili so; In smem reči, da storilo Se je tudi meni milo Nad krivico prehudo." ,,Slišala sem zdihe vroče Dedov tvojih, ko jim koče Palili so nad glavo; In tud mene je bolelo Srce, ko mi je donelo Njih jokanje na uho." BDnevi sparni so varili In nalivi mi kalili Stene neopažene. Vihte strašne so bučale, Da bi skor me omajale, Pa ganila nisem se." nGlejl strel moč me ni razklala, Vlagi, toči v bran sem stala, Stoj udarcem tudi ti. Če nadzvezdne pa oblasti So ti namenile pasti, Padi, — zakon ti veli —." Skala! čuj prisego mojo: Zvršiti naročbo tvojo Vse vse dni se trudil bom. In ko bela smrt me grudi — Mož beseda — bode tudi Zadnji zdih moj: Bog in dom! In Svetličič — bil je tudi mož beseda! — Dabi pač takih mož v prihodnje dobivala še dokaj o takem pesniku ponosna Slovenija, in da bi vsi, ki radostni prebirajo prelepe njegove pesmice, ž njo vred ranjkemu vsaj v duhovnem svojem napredovanji spletali spominšice, kakoršno je vsadil mu verli Radoslav po Zg. Danici 1881 1. 9: Sp ominšica na grob svojemu nepozabljivemu učeniku keršanskega nauka na Verhniki v mladostni dobi, preč. gosp. Fr. Svetličiču. Spominšico Ti stavim na gomilo, Učitelj moj nekdanji ljubeznjivi, V spomin hvaležnosti, Nepozabljivi! Zdaj ko dejan si v černe zemlje krilo. Za tvoj poklic ti serce je žarilo, Pastir Gospodov zvest in nevtrudljivi, Sin blag Slovenije bil dan svoj živi, Marsktero pesmico si pel ji milo. Ni gnalo te po blišu svetne slave, Obilno pil iz kupe si terpljenja;, Pa breme nosil B6gu vdan in verno: Naj duša tvoja k Jezusu v višave Po venec splava večnega življenja, Uživa tamkaj slavo neizmerno!