Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 9 UDK 630 / ISSN 0024-1067 september 2005 uvodnik Dru`beno odgovorno podjetje Ekonomisti zelo radi pravimo, da je dobi~ek glavni cilj poslovanja podjetja. Uspe{na je tista uprava, ki je lastnikom podjetja zagotovila najve~ji donos na kapital. Mladi ekonomisti, ki se praviloma imajo za liberalce, so trdno prepri~ani, da v podjetjih ni prostora za socialna vpra{anja oziroma za stiske in probleme zaposlenih. V njih vidijo delovno silo in stro{ek, ki ga je treba zmanj{evati. V za~etku septembra sem se udele`il {portnega in dru`ab-nega sre~anja upokojencev in zaposlenih podjetja Lipbled v Bohinju. Mnogi v takem dogodku vidijo ostanke socializma oziroma nepotrebnega tro{enja ~asa in denarja podjetja. Ponosni in vedri obrazi tam navzo~ih so {e dodatno podprli moje prepri~anje, da odgovornost podjetja in uprave ni samo ustvarjanje dobi~ka. Sodobno in uspe{no podjetje je le dru`beno odgovorno podjetje, to je podjetje, ki vlaga in skrbi za razvoj zaposlenih, lokalnega okolja, ekologije in dru`be v naj{ir{em smislu. Podjetje mora vlagati v znanje in sposobnosti zaposlenih. Ustvarjalno klimo v podjetju lahko vzpodbujamo le z zdravimi, motiviranimi in spro{~enimi zaposlenimi. Tak{na sre~anja krepijo pripadnost podjetju in izbolj{ujejo komunikacije med zaposlenimi. Podjetje naj »`ivi« v so`itju z lokalnim okoljem. @upanja Bohinja in `upan Bleda sta poudarila velik pomen Lipbleda za obe lokalni skupnosti. ^etrtina dru`in na tem obmo~ju je ekonomsko povezanih s podjetjem. Podjetje, ki je vpeto v `ivljenje lokalne skupnosti, bo od njega dobilo podporo pri investicijskih in drugih razvojnih projektih. Lesna podjetja morajo poudarjati ekolo{ko prednost lesa pred drugimi materiali (plastika, kovina itd.). Celotno dru`bo (predvsem dr`avo in kupce) je treba prepri~ati, da so ekolo{ki stro{ki pridelave, predelave in razgradnje lesa v primerjavi z drugimi materiali najcenej{i. Vlaganje v dru`beno odgovornost se bo podjetju na dalj{i rok obrestovalo tudi v obliki ve~jega dobi~ka. Zato je treba stro{ke, ki jih ima podjetje z dru`beno odgovornostjo, razumeti kot investicijo, ki prina{a koristi v dalj{em ~asovnem obdobju. Marko HOČEVAR kratke novice kazalo stran stran 228 239 Violina I: Najdragocenej{i Pomen znanja in motivacije les ali kremonska glorija v podjetjih The most precious wood or Glory of Cremona avtor Leon OBLAK avtor Niko TORELLI stran Metodologija vrednotenja inovativnih, tehnoloških in raziskovalnih procesov The methodology of benchmarking of innovation, technological and research processes avtorja Borut LIKAR, Janez KOPAČ Dru`beno odgovormo podjetje 225 Marko Ho~evar Kar je o~em skrito 243 Ale{ Likar HOMAGTREFF 05 257 Stojan Ulčar Tovarna prihodnosti 260 Alojz Kobe Lesene mojstrovine: Vi olina 265 Stane Ko~ar iz vsebine 245 GZS - Združenje learstva: Informac ije {t. 6/2005 Idealen pripomo~ek za razvla`eva nje prostorov 250 Na{a domovanja v prihodnosti 261 Delavnica in sre~anje informatikov iz lesnih podjetij 262 Oj Triglav, moj dom 264 Francozi z zakonom na spodbujan je uporabe lesa v gradnji 265 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - podro~je: lepila in lepljenje lesa - 4. del 268 kratke novice Nov evropski COST projekt – Processes and Performance of Wood-Based Panels Letos se je za~el {tiri letni evropski projekt COST E49, ki obravnava tematiko lesnih plo{~ kot so iverne, vlaknene in OSB plo{~e ter proizvode iz furnirja kot so furnirne plo{~e in LVL. Namen projekta, ki ga financira evropska skupnost, je povezati znanstveno in raziskovalno sfero s proizvajalci plo{~ in ponudniki tehnologije ter tako pove~ati konkuren~nost evropskega sektorja lesnih plo{~. Izvajanje projekta poteka v treh delovnih skupinah. Prva skupina (WG1), ki je bolj industrijsko usmerjena, je osre-doto~ena na optimizacijo procesa in inovacije. Druga skupina (WG2) se ukvarja z osnovnimi zakonitostmi in modeliranjem procesa. Tretja skupina (WG3) prou~uje kvaliteto in lastnosti plo{~ ter razvija nove proizvode. Splo{-ni namen raziskovalnih aktivnosti in usmeritev v teh delovnih skupinah bo pridobivanje, izmenjava in ovrednotenje znanja ter izku{enj na podro~ju lesnih plo{~. Raziskovalne aktivnosti potekajo na nacionalni ravni, medtem ko se izmenjava znanja in izku{enj vr{i v okviru konferenc in posvetov na evropski ravni. Prvi {ir{i posvet bo v Llan-dudno, UK, v za~etku oktobra 2005. Slovenija je ‘e podpisala memorandum o sodelovanju pri projektu, kamor so vabljeni vsi, ki jih to podro~je zanima. Ve~ informacij je na voljo na spletni strani http://www1.uni-hamburg.de/cost/e49/public/ index.htm ali pri dr. Milanu [erneku (milan.sernek@bf.uni-lj.si), Oddelek za lesarstvo, ki je koordinator projekta COST E49 iz Slovenije. ijaLeS 57(2005) KNJIGE LESARSKE ZALO@BE Avtor/Naslov ............................................................... ............................................................. MPC v SIT Ger{ak, M.; Pro{ek, M.: Lesarstvo - zbirka nalog .............................. ... 3.220,00 KONSTRUKCIJE Rozman, V.; Gaber, T.: Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija ......................................................................... .................................................... 3.633,00 Rozman, V.: Konstrukcijski elementi - Konstrukcije 2 ............... 2.625,00 Rozman, V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3 ........... ............... 2.118,00 Rozman, V.: Snovanje pohi{tva ............................................... ......................................... 4.374,00 TEHNOLOGIJA Polanc, J.; Leban, I.: Les - zgradba in lastnosti ..................................... ...... 2.600,00 Pipa, R.: Anatomija in tehnologija lesa ....................................................... ............... 993,00 ^ermak, M.: Furnirji in plo{~e ................... ........................................................................ 3.773,00 Ger{ak, M.; Velu{~ek, V.: Su{enje lesa ............................. .................................. 2.082,00 Gro{elj, A., et al.: Tehnologija lesa 2 ............................................................... ........ 2.978,00 Kova~i~, B.; ^ermak, M.: Tehnologija lesa 3. . .............................................. 2.473,00 Gro{elj, A.: Tehnologija ...................................................... ........................................................... 4.112,00 Arni~, A.: Vaje iz tehnologije .................. ................................................................................ 1.607,00 Sedej, F.; Velu{~ek, V.: Tehnologija ‘agarstva ............................. ................ 3.823,00 Gori{ek, @., et al.: Su{enje lesa ............................. .......................................................... 2.550,00 Dimitrov T.: Klima i prirodno su{enje drva ........................ .......................... 4.500,00 Mihevc, S.; [olar, A.: Obnovimo pohi{tvo .................. .................................... 1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohi{tva in zadovoljen kupec .......... ............... 7.900,00 STROJI IN NAPRAVE Ger{ak, M.: Lesnoobdelovalni stroji .................. ............................................................ 898,00 Ger{ak, M.: Transportne naprave ............................................ ............................................. 867,00 Ger{ak, M.: Stroji za primarno obdelavo ............................................ ..................... 773,00 Ger{ak, M.: Pnevmati~ne in hidravli~ne naprave .................. .................. 679,00 Ger{ak, M., et al.: Stroji in naprave v lesarstvu ................................... ...... 1.977,00 Oglas WEINIG 367 - Les 06/ 2005 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3 .................................................... 1.886,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4 ............................................ .. 1.790,00 Steblovnik, Z.; et al.: Podjetni{tvo ............................................ .................................... 3.360,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno ra~unstvo (PAMI) ......... 1.665,00 Jelov~an, I.; Leban, I.: Gospodarjenje ........................................... ........................... 3.183,00 Knjige Lesarske zalo‘be lahko naro~ite (kupite) na naslovu: LESARSKA ZALO@BA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlov{ka c. 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALOŽBE lahko dobite tudi na internetu: http://www.zls-zveza.si raziskave in razvoj UDK: 630*835 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Violina I: Najdragocenej{i les ali kremonska glorija Violin I: The most precious wood or Glory of Cremona avtor Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA izvleček/Abstract Violine kremonskih goslarjev Antonia Stradivarija in Giuseppeja Guarnerija del Gesu slovijo po izstopajo~ih tonskih kvalitetah. Da bi utemeljili razliko v zvo~ni kvaliteti (in ceni) so postavili veliko domnev, vendar so se vse izkazale za pomanjkljive. Opisane in kriti~no diskutirane so domnevne relevantne lastnosti lesa, ki so ga uporabljali vrhunski italijanski goslarji. Predstavljenih je nekaj slavnih violin in njihovih uporabnikov. Violins made by Cremone luthiers Antonio Stradivari and Giuseppe Guarneri are reputed to have superior tonal qualities to recent instuments. Many suggestions have been put forward to explain the difference in sound quality (and price) but all hypotheses were found wanting. Supposed relevant properties of wood used by Italian master violin-makers are described and critically discussed. Some famous violins and their users are presented. Klju~ne besede: Stradivari, Guarneri, violine, Messiah, Cannone, cene, lesne lastnosti, izbor lesa, postopki obdelave Keywords: Stradivari, Guarneri, violins, Messiah, Cannone, prices, wood properties, wood selection, treatments Viva in silvis – fui dura occisa securi; dum vixi tacui – mortua dulce cano. “`ivela sem v gozdu - podrla me je trda sekira; dokler sem `ivela, sem mol~ala, v smrti pa sladko pojem”. Napis na stari violini, prim. A. Lutz 1972 Slika 1. Cremona: Duomo in Torazzo (Francesco Vallardi La Terra, 1880) Slika 2. Antonio Stradivari (1644-1737) (Anne S. Faulkner What we hear in music, 1913) UVOD Vselej, ko v daljavi zagledam mogo~ni Torazzo, 120 m visok zvonik kremon-ske stolnice, v mislih zagledam Ama-tije, Stradivarije in Guarnerije, kako s trkanjem in zvijanjem violinskega pokrova i{~ejo uglasitev in zvo~no barvo, pa stare, visoke in vitke resonan~ne ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj trientinske smreke … Zagledam rde-~elasega Bene~ana Antonia Vivaldija v krogu svojih u~enk v Santa Maria della Pietà in zazvenijo mi njegovi ne-skon~no lepi {tirje koncerti Le quattro stagioni (“{tirje letni ~asi”) opusa VIII, Il cimento dell’armonia e dell’inven-tione ... Spet onkraj Pada mi misli hitijo naprej v Genovo k Paganiniju in zazveni mi njegova Campanella, Cappricci Moto Perpetuo. Je kvaliteta lesa bistvena za kakovost violine? Pravega odgovora ni. Bratje Hill (1963) npr. menijo, da je pri izdelavi violine lak pomembnej{i od lesa, dimenzij in konstrukcije. Schelleng (1968) je prepri~an, da laku pripisujemo prevelik pomen in da je pomembneje prilagoditi mere in konstrukcijo violine lastnostim lesa. Resonan~ni les ostaja zaradi svoje heterogenosti, ani-zotropije in variabilnosti bolj ali manj neraziskan. Manjkajo postopki za pre-izku{anje relevantnih lastnosti reso-nan~nega lesa. Violina in njen razvoj Violina (pomanj{. od it. viola) it. violino, nem. Violine ali Geige, angl. violin, fr. violon, sopransko godalo dru`ine violin in danes godalnega orkestra, se je najverjetneje najprej pojavila v Kre-moni in Brescii. Njena prvotna zgodnja oblika s 3 strunami zdru`uje zna~il-nosti lire da braccio (gradnja, oblika resonan~nega trupa, vrat lo~en od trupa, zvo~nice v obliki f) in rebeka (ubi-ralka brez pre~k, vija~nica s prvokotno od strani name{~enimi vijaki, tri v kvintah ugla{ene strune). Br`kone violina ni, kakor bi mogli sklepati iz imena, nastala kot pomanj{ana viola da braccio, temve~ `e pred njo ali hkrati z vso dru`ino violin. Zaradi prodornega zvoka je bila violina od 17. stol. naprej v solisti~ni, korski in orkestralni glasbi vodilno godalo. Obdobje 1650-1750 velja za zlato obdobje goslarstva. Pravo sredi{~e goslarstva je bila Kremona ijaLeS 57(2005) 9 (predvsem dru`ine Amati, Stradivari, Guarneri), ob njej pa {e Tirolska (Steiner, Klotz), Mittenwald in Pariz (Lu-pot, Vuilleaume). Mimogrede naj povem, da so na violine Jakoba Steinerja (1621-1683) med drugimi igrali tudi virtuozi in skladatelji Francesco Vera-cini (1690-1768), Arcangelo Corelli (1653-1713), Francesco Geminiani (1687-1762), Felice Giardini(1716-1796), Giuseppe Tartini (1692-1770) in J.S.Bach (1685-1750). Seveda pa so na{teti imeli tudi kremonke. Tako je imel npr. “na{“ Tartini poleg violine Dona Nicola Amatija (ni iz dinastije kremonskih Amatijev!; ustna informacija prof. V. Dem{ar, 2005) med drugim tudi stradivarijevko Lipinski (1715) (kasneje) imenovano po slavnem poljskem virtuozu in Paganini-jevem prijatelju. Violina sodi skupaj z violo, violon~e-lom in kontrabasom v skupino godal in {ir{e med strunska glasbila (kordofoni). Med strunska glasbila sodijo poleg godal {e druga glasbila, v katerih zanihajo strune, napete nad resonan~nim trupom ali na okviru s trzanjem (~embalo), vsa strunska glasbila s trzavico, brenkanjem (brenkala: lutnja, kitara, mandolina, citre, harfa, lira, ~embalo). Slika 3. Piran, Giuseppe Tartini (1692-1770) Kdo je izdelal prvo violino, ni povsem jasno. Giovanni Lanfranco v svojih Scintille de Musica (1533) omenja kot mo`na prva goslarja Giovana Giacoba dalla Corna in Zanetto Montichiaro. Prvi “slavni” goslar pa je bil nedvomno Cremonese Andrea Amati (pred 1505-1574). Razvil je osnovne proporce violine, viole in ~ela. Njegova sinova Antonio (1540 - ?) in Girolamo (Hi-eronymus ali Geronimo) (1561-1630) sta nadaljevala z njegovim delom in izbolj{ala obris trupa, zvo~nic (odprtin f), vlo`ka in pol`a. Nicolo Amati (1596-1684), Girolamov sin, je bil morda najve~ji goslar iz dinastije Ama-tijev. Njegov “veliki” model vsebuje vse izbolj{ave Amatijev in je {e danes poleg “stradov” (popularno ime za stradiva-rijevke) in guarnerijevk najbolj cenjen instrument. Nicolova u~enca sta bila Antonio Stradivari (1644-1737) in Andrea Guarneri (pribl. 1626-1698), stari o~e bolj slavnega Giuseppeja Guarnerija del Gesu (1698-1744). L. 1680 je Stradivari odprl trgovino na Piazza San Domenico v Kremoni. Po 1690 se je odvrnil od popularnih Ama-tijevih modelov in izdelal svoj “dolgi model”, 14, 5/16-pal~no violino. Tedaj je odlo~ilno napredovala tudi tehnologija izdelave strun. Moderne strune so navadno iz ov~jih in kozjih ~rev, ovitih s srebrno `ico (g) ali aluminijevo `ico (d’, a’) in iz jekla (e’’). V novej{em ~asu ~revne sredice nadome{~ajo z jeklenimi ali z najlonu podobnimi plete-nicami (Harvard dictionary of music 2003, str. 842/3 in 954). Nobenega dvoma ni, da je Stradivari dobil vzpodbudo l. 1698, ko je Giuseppe Torelli (1658-1709) napisal prvi virtuozni violinski koncert (Schleske 2004, Harvard dictionary of music 2003, s. 199). Tako je Stradivari po 1700 opustil svoj “dolgi model” in zasnoval 14-pal~no violino s ploskim izbo~enjem desk. Nastopilo je Stradivarijevo “zlato obdobje” (pribl. 1700 – 1720) in nekoliko zatem ED raziskave in razvoj še Guarnerijevo (1740-1744). Tukaj je treba omeniti “maestra nad maestri” Arcangela Corellija, ustanovitelja znamenite rimske violinske šole. Njegova učenca sta bila med drugim že omenjena Geminiani in Locatelli. Corelli-jevi Concerti grossi so umetniške stvaritve, na katerih temelji nadaljnji razvoj večglasnega instrumentalnega sloga. Po njem so se zgledovali G. Tbrelli, J.S. Bach, G. Tartini in drugi. S smrtjo Stradivarija 1737 in Guarnerija 1744 se je kremonski čudež končal. Kljub temu magično ime “Kremona” še vedno privlači. Danes v območju Kre-mone deluje kar 115 profesionalnih gos-larjev, ki se uradno povezujejo s slavnim imenom. Današnji goslarji so “obsojeni” na bolj ali manj uspešno kopiranje violin obeh velemojstrov ter na nenehno in vznemirljivo upanje, da bodo (slednjič) ponovili edinstveni zven kremonk. Rojstvo kremonke je eden najsvetlejših dogodkov človekove kulturne zgodovine. Spodbudile so nesluten razvoj evropske glasbe. Kremonska glorija Noben material ni dosegel vrednosti smrekovine v pokrovih stradivarijevk in guarnerijevk. Ni bolj cenjenih (in tolikokrat ponarejenih!) nalepk, kot sta (v tedaj modni latinizirani obliki) Antonius Stradivarius Cremonensis Faciebat Anno - (sledi letnica, tiskana ali ročno izpisana) in Joseph Guar-nerius fecit f Cremone anno (letnica) IHS. (Zaradi križa in označbe IHS je dobil vzdevek del Gesu (IHS ima več pomenov: IHZo c, i)- Jezus, Jesus Ho-minum Salvator - Jezus odrešenik ljudi, In Hoc Signo [ vinces] - v tem zna-menju [ boš zmagal, cesar Konstantin] aMpa In Hac Salus [ varnost] - varnost v tem, tj. v križu). Godala Kremoncev imajo svoja imena: po izvajalcih, lastnikih ali nenavadnih dogodkih in okoliščinah. Navajam EH nekaj znamenitih violin in njihovih “uporabnikov”. Vpra{anje trenutnega lastni{tva pa je nekoliko te`je. Violine so lahko v lasti glasbenih fundacij, bank ali premo`nih posameznikov, ki jih kot meceni velikodu{no posojajo odli~nim violinistom, lahko pa brez koristi za umetnost oble`ijo v trezorjih kot najbolj donosne finan~ne nalo`be. V~asih lastniki sploh niso znani. Vsekakor pa morajo sre~ni lastniki pla~e-vati izjemno visoke zavarovalnine, ki jih umetniki ve~inoma ne bi zmogli. Instrumenti Kremoncev so za~eli dosegati astronomske cene ob koncu 18. stol. V dvajsetih letih preteklega stoletja so se cene v Londonu gibale `e med 25 000 in 50 000 dolarji in ob koncu {estdesetih `e do 100.000 dolarjev. Z osupljivim navdu{enjem za klasi~no glasbo na Japonskem pa je za~ela cena cremonk vrtoglavo nara{~ati. 1971 je bila ena najbolj{ih stradivarijevk Lady Blunt (1721), prodana neznanemu bankirju iz Singapurja za takrat rekordno ceno 200 000 dolarjev. Znamenita violina nosi inicialiki P . S ., kar pomeni, da je bil njen lastnik Stradivarijev sin Paolo. Sto let je le`ala pozabljena na nekem podstre{ju v [paniji. Nato se je do nje dokopal Vuillaume in jo prodal lady Anni Isabelli Noel, vnukinji lorda Byrona, znani kot lady Anne Blunt. Na dra`bi pri Sothebyju jo je za neznanega kupca kupila firma Hill&Sons, kupca, ki so ga kasneje identificirali kot bankirja iz Singapurja. Cathédrale (1707) je bila 1984 kupljena za 1 456 000 DEM. Zdaj jo ima Peter Mandel, za{~itnik Stradivari Society, ki jo je posodila Tamaku Kawakubu. 1986 je nanjo igral karizmati~ni Nigel Kennedy. 1985 je prav tako Stradiva-rijev Jules Falk (1723) pri Sothebyju dosegel ceno prek 1 mio DEM. Njena trenutna lastnica je Viktorija Mullova. Singapur~an R. Loh je pridobil tri stradivarijevke. Zbiralec C.N. Sin iz Hong Konga je kupil preko dvajset stradivarijevk in guarnerijevk! Znamenito stradivarijevko Soil (1714) (imenovana po nekemu monsieurju Soilu, 1902), je trenutno najbolj{i violinist Itzhak Perlman kupil od velikega Ye -hudija Menuhina (1916-1999) za 1.250.000 dolarjev. Bogat izdelovalec plastike s Tajvana je osnoval fondacijo Chi Mei. Kupuje francoske slike, kitajske starine in italijanske glasbene instrumente. V kratkem je fondacija pridobila pet stradivarijevk in dve guarne-rijevki in jih pla~ala po 1.700.000 do 2.700.000. dolarjev. Pred nekaj leti je Nippon Music Foundation od washing-tonske Corcoran Gallery of Art odkupila stradivarijevke Paganinijevega kvarteta - violini Dessaint, (1692) in Paganini (1724), viola Paganini (1731) in ~elo Paganini (1736) za 15 mio. dolarjev, poleg tega pa {e Stradivarijevi violini Jupiter 1722 (uporabljal jo je tudi Viotti) in Heifetzov Dolphin (1714), pa Stradivarijevo ~elo De Munck ex Feuermann (1730) in znamenito Sternovo guarnerijevko Ysaye (1740) po individualnih cenah med 4 in 5 mio. dolarjev! (Bein in Fushi 2005). Znova in znova poslu{am nes-kon~no lep Sternov posnetek ene od Mendelssohnovih Pesmi brez besed (Auf den Flügeln des Gesanges - “Na krilih speva”), prirejene za orkester in violino solo!. Posamezni svetovni orkestri se pona-{ajo s kremonskimi instrumenti: Chicago Symphony Orchestra ima dve Stra-divarijevi violini, Los Angeles Philharmonic Orchestra ima Stradivarijevo violino in ~elo … Vrhunska vituozinja Anne-Sophie Mutter (roj. 1963), veliko Karajanovo odkritje, ima trenutno v lasti kar dve “zlati” stradivarijevki: Lord Dunn-Raven (1710) in Emiliani (1703)! Letos so prodali stradivarijev-ko The Lady Tennant (1699) za 2.032.000 ameri{kih dolarjev. Royal Academy of Music v Londonu je rav- ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj nokar pridobila stradivarijevko Viotti. Cena: 3,5 mio. angle{kih funtov! To je bila najljub{a stradivarijevka tedanjega najbolj{ega violinista Giovannija Battiste Viottija (1755-1824). V dar jo je dobil od Katarine Velike. Sicer pa je imel Viotti ve~ stradivarijevk in prav on je utrdil slavo stradivarijevk, medtem ko je za slavo guarnerijevk “poskrbel” Niccolo Paganini. Kot zanimivost naj povem, da so bile do konca 18. stol. enako ali morda {e bolj cenjene violine Nicòle Amatija in Jakoba Stei-nerja. Ohranjeno je pismo Mozartovega o~eta, ki priporo~a svojemu sinu Amadeju nakup Stainerjeve ali Amati-jeve violine in nikakor ne stradivarijev-ke: “… stradivarijevka ima {kripajo~ zven”. (René Morel, vrhunski poznavalec in trgovec s “stradi”). Koliko bi stal Alard (1715), domnevno najbolj{a stradvarijevka v uporabi, lahko le ugibamo (Wade-Matthews 2004). Na Alarda je igral Delphin Alard (ime!), profesor na pari{kem konzer-vatoriju. Nanjo je igral tudi veliki Joseph Joachim in v novej{em ~asu Roman Totenberg. Zdaj velja za ukradeno? (Sánches-Penzo). Nekaj posebno znamenitih instrumentov pa sploh ni naprodaj, npr. Stradi-varijev Messiah, tudi Messie (1716), ki je v Ashmolean Museum of Art and Archeology v Oxfordu (Hillova soba) (slika 4). To je bila priljubljena Stra-divarijeva violina, od katere se ni nikoli lo~il. Po zbiratelju grofu Coziu di Sala-bue se je imenovala tudi Salabue. Instrument je nato kupil znameniti zbiralec Luigi Tarisio in ga skrival do svoje smrti. Ko so ljudje sli{ali za skrito violino, so dvomili o njenem obstoju. Neko~ je Delphin Alard, zet slavnega francoskega goslarja Vuiullaumeja, vzkliknil: “Va{ instrument je kot Mesija … ~akajo ga, vendar se nikoli ne pojavi”. Tako je slavna violina dobila svoje ime. Po Tarisijevi smrti jo je kupil Vuiu- ijaLeS 57(2005) 9 llaume. Odprl jo je in zamenjal rebro in popravil menzuro. Nazadnje (1813) jo je pridobila angle{ka dru`ina Hill, ki je slovela po goslarjih in zbirateljih. Violina je do`ivela {e nekaj sprememb. Ocenjena je bila na 10.000.000 funtov (prav ste prebrali!). Slednji~ jo je dru`ina Hill darovala omenjenemu muzeju. Slika 4. .. Stradivarijev Messiah (1716) Neprecenljive vrednosti je tudi najljub-{a Paganinijeva violina – guarnerijevka Cannone, ki jo hrani mestna hi{a v Genovi (Palazzo Municipale Tursi ) (slika 5 ). Nanjo sme zaigrati le zmagovalec mednarodnega tekmovanja za “Paga-ninijevo nagrado” (Paganiniana). Pred tem nanjo nista smela zaigrati niti nepozabni Jasha Heifetz (1901-1987) niti zdaj{nji najbolj{i violinist Itzhak Perlman (roj. 1945). Zelo sem bil pre-sene~en, ko so 2004 dovolili nanjo igrati Regini Carter, jazovski violinistki. Z njo je bil {e trobenta~ Wynton Marsalis in rapovska in soulovska diva Mary J. Blike. Nekaterim se zdi nemoralno, da je smel nekdo improvizirati na slavni violini. Sicer pa nad Canno-nejem bdi team treh goslarjev, enakrat mese~no pa jo “uigrava” njegov “osebni trener” in jo tako ohranja v “igralni formi”. Paganini (1782-1840) je bistveno prispeval k violinski igri. Med u~inki, ki jih je pogosto uporabljal, so bili fla`oletni toni, dvojni trilerji, pizzicato s prsti leve roke ob hkratni kanti-leni z lokom. Paganini je imel navado re~i: “Nisem lep, vendar, ko me `ene sli{ijo igrati, tedaj se priplazijo pred moje noge”. Slika 5. Guarnerijev Cannone (1742). Pa so te violine res toliko bolj{e in toliko vredne? Te`ko vpra{anje. Priznam, da me je to vpra{anje `e od nekdaj zelo vznemirjalo in vselej me je zanimalo, na kak{no violino igrajo znani violinisti. Kdo jih lahko prepozna? Vrhunski violinisti in seveda malo{tevilni eksperti. Znanih je 10 do12 uglednih mednarodnih trgovcev, vklju~no s tistimi, ki sodelujejo z znanima dra`benima hi{ama Sotheby in Christie. Obstaja kar nekaj LP in CD s posnetki s slavnimi violinami. Znan je recital Glory of Cremona (1963), CD, ki ga je izdal The Strad. Prvoten mono LP je izdala Decca z ozna~bo AXA 4521. Ruggiero Ricci igra na 15 slavnih violinah. Med njimi so stradivarijevke Ernst (1709), Joachim (1714), Monasterio (1719), Madrileno (1720), Rode (1733), Ex vieux temps (1939) in guarnerijevka Plowden (1735); za slednjo je Ricci izjavil, da bi od vseh violin izbral prav to. Sli{imo jih tudi na posnetkih sodobih virtuozov. `ive~i izvajalci z dragocenimi stradi in guarnerijevkami so splo{-no znani. Naj na{tejem nekaj slavnih KEil raziskave in razvoj imen `ive~ih violinskih virtuozov: Itzak Perlman: strad Soil (1714), AnneSophie Mutter: strad Lord Dunn-Raven (1710) in strad Emiliani (1703), Gil Shaham: strad Countesss Polignac (1699), grofica Polignac je bila za{~it-nica umetnosti na dvoru “son~nega kralja” Ludvika XIV), karizmati~ni Nigel Kennedy: strad Cathédrale (1707) in guarnerijevka Lafont (1735), Kyoko Takezawa strad Hammer (1707) in strad Ruby (1708) - obe violini je posodila Stradivari Society, Chichago). Mogo~e vas zanima, na katere instrumente so igrali slavni , danes `e pokojni, vrhunski violinisti? Joseph Joachim (1831-1907): Joachim, Morgan (1708) in {e devet drugih, izklju~no stradov, med njim `e omenjeni Alard; Pablo de Sarasate (1844-1908), avtor Ciganskih melodij: strad Boissier (1713), strad ex Sarasate (1724), in guarnerijevka David (1742); Fritz Kreisler (1875-1962): strad Hubermann, ex Kreisler (1733) in guarnerijevka ex Kreisler (1733); Nathan Milstein (1904-1992): strad ex Goldmann (1716); Isaak Stern (1920-2001): guarn. Isaye (1740); Zino Francescatti (1860-1942): strad Hart (1727), David Ojstrah (1908-1974): strad Marsick (1705) in {e osem drugih stradov; Jascha Heifetz (1901-1987): guarn. David (1742), strad Dolphin in strad Heifetz-Piel (1731) ter lord Yehudi Menuhin (1916-1999): guarn. Lord Wilton (1742), strad Prince Khevenhüller (1733) in `e omenjeni strad Soil (1714). Kon~ajmo z najve~jim, Niccòlojem Paganinijem (1782-1840) - slika 6: najljub{a mu je bila guarnerijevka, ki jo je zaradi izjemne zvo~ne jakosti ljubkovalno imenoval Il Cannone violino (1742), uporabljal pa je {e sedem stradi-varijevk: Amatese (1668), Dessaint (1729), Paganini (1724), Paganini (1731), Paganini (1736), ex Sarasate EB Slika 6. .. Niccolo Paganini (1782-1840) (risba s svin~nikom J. A. D. Ingres) (1724) in Stainlein (1707). Ob svoji smrti je Paganini bil lastnik 11 Stradi-varijevih instrumentov. Na koncu slavnih uporabnikov kre-monk moram omeniti {e bene{ko siro-ti{nico Ospedale della Pieta z znamenito cerkvijo Santa Maria della Pieta. Semkaj in {e v tri druge (Mendicanti, Incurabili in Ospedaletto) so prina{ali otroke iz ve~ razlogov: zaradi rev{~ine, ker jim je ob rojstvu umrla mati, ker je o~e umrl v vojski ali kot mornar, ker so bili otroci (zelo {tevilni) prostitutk ali (najve~krat), ker so bili nezakonski. De~ki so se izu~ili obrti, deklice pa so imele tri mo`nosti: lahko so {le v samostan, lahko so se poro~ile ali pa so do konca `ivljenja ostale v siroti{nici. Te so razdelili v dve skupini: Figlie di Comun in Figlie di Choro. Slednje so bile glasbenice. Ker niso imele imen, so jih poimenovi kar po instrumentih, ki so jih igrale ali po glasovih. Najslav-nej{a je bila Anna Maria dal Violin. Antonio Vivaldi (1678-1742) - slika 8, ki je tukaj u~il violino, je Ani Mariji za 20 dukatov kupil vrhunsko violino; kar velik finan~ni zalogaj za Dona Antonia, Maestra di Violino, ki je letno Slika 7. Benetke: Santa Maria della Pieta. V cerkvi {e danes prirejajo koncerte. zaslu`il 40 dukatov. Povejmo, da je bila Anna Maria dal Violin po splo{ni oceni najbolj{a violinistka v Italiji. Kasneje je Anna Maria postala Maestra di Choro in Maestra di Violino. Vivaldi je zanjo napisal kar 37 koncertov. Hkrati je bila cerkev Santa Maria della Pieta dolgo ~asa najuglednej{a koncertna dovorana v Evropi! Na programu obiska {tevilnih eminentnih gostov in Slika 8. Antonio Vivaldi (1678-1741) Risba: Pier Leono Ghezzi 1723 ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj kronanih glav Serenissime, je bil vselej koncert v cerkvi, ki jo {e danes, prav tako kot neko~, uporabljajo za koncerte (Riva degli Schiavoni, nedale~ od Do-`eve pala~e, prav nasproti oto~ka in cerkve San Giorgio Maggiore!). Tudi Slovenci nismo (bili) brez stradi-varijevk. Uporablja jo Primo` Nov{ak, imel jo je Tr`a~an ^rt [i{kovi~ in imel jo je (poleg dragocene violine Dome-nica Montagnane 1773) tudi na{ naj-ve~ji violinist profesor Igor Ozim (ustna informacija goslarja prof. Vilima Dem{arja, 2005). Pona{amo se tudi z dinastijo goslarjev Dem{arjev in njenimi u~enci (med drugimi sta to Robert Vrta~i~ in Jo`e [obar). Slika 9. Vilim Dem{ar Znanost doslej ni znala nedvoumno odgovoriti, ali obstaja merljiva lastnost, po kateri bi lahko zanesljivo lo~iti stradivarijevko od najbolj{ih sodobnih violin. Nekdo bi rekel, da trgovci in vrhunski izvajalci ostajajo prepri~ani o enkatnosti stradivarijevk in guarne-rijevk. Nekateri menijo, da gre za vrsto snobovstva, ko se sku{ajo vrhunski violinisti ali lastniki kremonk, izdvojiti kot elita (Kim 2003) in hkrati vzdr`e-vati vrednost svojih instrumentov. Menim, da gre za resni~no vrhunske instrumente, ki jim cena raste zaradi omejenega {tevila, umetni{ke izdelave in seveda zaradi starosti. Vrhunske kremonke so v tem pogledu primerljive z znanimi slikami. Neverjetna cena razvpitih violin budi domi{ljijo ter neustavljivo `eljo in radovednost po po- slušanju. Spomnim se dogodka, ko je virtuoz Shunsuke Sato preizkusil originalno stradivarijevko in Nagyvaryjevo repliko stradivarijevke s “povsem enakim frekvenčnim odzivom”. Čeprav je sodobna Nagyvaryjeva violina izkazala “nenavadno briljanco in resonanco”, je original zvenel veliko “topleje”. Povsem nešolana “ušesa” so lahko zaznala razločno razliko v prid “strada” (prim. Jonsson 2001, Kim 2003). Sam menim, da je morda s kremonkami podobno kot z Leonardovo Mono Lizo. Lahko jo dokaj verno preslikajo, vendar je ena sama in naslikal jo je enkratni Leonardo pred stoletji. Zakaj les? Les za godala in dna klavirjev označujemo kot resonančni les, v nem. prostoru tudi kot tonski (nem. Tonholz) aMzvenski les (nem Klangholz). Iz takšnega lesa izdelane deske imajo v pogledu resonančnosti in ojačanja zvoka, “nosilnosti” tonov (nem. Tragfähigkeit der Töne), resonančnega kvocienta oz. akustične ali muzikalične konstante visok akustični uporabnostni učinek. Resonančni kvocient Q„ je materialna konstanta, ki jo podaja razmerje med hitrostjo zvoka in gostoto lesa. V starejši nemški literaturi se Q„, brez navedbe enot, označuje kot dušenje radiacije. Z akustično ali muzikalično konstanto označujemo razmerje med elastičnostnim modulom in gostoto, vendar brez dimenzij. Najboljša reso-nančna smrekovina naj bi imela maksimalni resonančni kvocient. Razlika dekrementov, izmerjenih v zraku in v vakuumu, je akustični uporabnostni učinek (Rohloff 1940, lile 1975). Merljive veličine, ki nakazujejo kvaliteto lesa za zvočne deske, so potemtakem gostota lesa p , elastičnostni moduli?, zvočna hitrost v, zvočni upor w in dušenje zvočnega sevanja© Iz p in E lahko izvedemo hitrost zvoka v, zvo~ni upor w, du{enje zvo~nega sevanjaΘ in resonan~ni kvocient QR: Ena~be veljajo ob homogeni razporeditvi gostote in elasti~nostega modula in ob nizki lesni vla`nosti. Gostota lesa bistveno ne vpliva na hitrost zvoka, pa~ pa razmerje med elas-ti~nostnim modulom in gostoto. Hitrost zvoka vzporedno z rastjo (longitudinalno) je v suhem lesu pribl. 3200-5200 m/s in enaka kot v jeklu in ve~ini drugih kovinah, razen v svincu, vendar ob 10-krat do 20-krat manj{i gostoti. Ustrezno majhen je zvo~ni upor. Slednji je odlo~ilen za {irjenje zvoka in {e posebej za odboj zvoka na meji med dvema medijema, medtem ko du{enje zvo~ne radiacije dolo~a izgubo energije z nihajo~ega telesa v okoli{ki medij z radiacijo. Mo~no du-{enje zvo~ne radiacije ob majhni du{il-ni kapaciteti oz. notranjem trenju pa nakazuje, da se bo manj zvo~ne energije izgubilo z notranjim trenjem in se je ve~ emitiralo v okolico z zvo~no radi-acijo. Prav to pri~akujemo od zvo~nih desk glasbil. Na sliki 10 je prikazano du{enje zvo~ne radiacije v odvisnosti od zvo~nega upora ki nakazuje lastnosti materialov za akusti~ne radiatorje. Du{ilna kapaciteta nihajo~ega lesa je rezultat sipanja energije zaradi notranjega trenja. Mera za du{ilno kapaciteto je logaritemski dekrement δ, ki je definiran kot δ = ln(Ai/A i+1). Du{enje zvo~ne radiacije dolo~a izgubo energije iz nihajo~ega telesa v okolje s sevanjem. Celotno du{enje sestoji iz notranjega trenja, ki se v lesu pretvarja v toploto, in iz energije, ki z resonan~ne plo{~e radiira v okolico. Ker v ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj Slika 10. Odvisnost du{enja zvo~ne radiacije od zvo~nega upora za razli~ne lesove in materiale (risba po Hörigu iz Kollmana / Côté1968) vakuumu prenos zvoka ni mogo~, lahko radiirano energijo izra~unamo iz razlike dekrementov, izmerjenih v zraku in vakuumu (akusti~ni uporabnost-ni u~inek). Zakaj smrekovina? Za zvo~ne deske kvalitetnih in{tru-mentov violinske dru`ine in klavirjev se vselej uporablja izklju~no smre-kovina (Picea spp.): evropska navadna smreka ( P. abies (L.) Karst., sin P . excelsa Link), kasneje tudi ameri{ka smreka sitka ( P. sitchensis Carr.) in japonska Glehnova smreka ali aka-ezomatsu ( P. glehnii Mast.). Za violinske pokrove se praviloma uporablja po~asi in enakomerno rasla visokogorska smrekovina z ozkimi branikami (1-2 mm) in z majhnim dele`em kasnega lesa (25 %). Dele` kasnega lesa in z njim lesna gostota je obratno sorazmerna s {irino branike, vendar zakonitost za zelo ozke branike ne velja; pri slednjih je zaradi slabo razvitega kasnega lesa zakonitost prej premo sorazmerna (Bloßfeld (1967, Ille 1975). Od {irine branik smreko-vine je odvisna lastna frekvenca in zven-ska barva. Les z ekstremno gostimi bra-nikami zveni trdo in krhko, les s {iro-kimi branikami pa zamolklo in votlo (Feuerstein 1935). Med celotnim du-{enjem in notranjem trenjem obstaja statisti~no signifikantna zveza. Z mo~-nej{im celotnim du{enjem je povezano mo~nej{e notranje trenje. Les s {iro- kimi branikam izkazuje mo~no notranje trenje, vi{ji dele` kasnega lesa pov-zro~i mo~nej{e celotno du{enje. Pri mojstrskih violinah starih in novej{ih goslarjev najdemo v pokrovih poleg ozkih branik (1,5 mm) z nerazlo~no razvitim kasnim lesom tudi {ir{e branike (pribl. 2 mm) z jasno diferenciranim kasnim lesom (Ille 1975). Poleg ozkih branik je za zvensko smre-kovino zna~ilna tudi odli~na cepkost. Cepljeni violinski pokrovi so {e posebej cenjeni, ker ima njihov les zanesljivo ravno rast. Ravna rast prispeva k manj{emu zvo~nemu du{enju. Tudi smreka le{~arka je za`elena, ker naj bi bilo kr~enje manj{e kot pri »gladki« smrekovini. [e ve~, les le{~arke naj bi bil zaradi le~aste vzobljenosti v radialni smeri trdnej{i. Zven naj bi bil svet-lej{i in bogat z vi{jimi harmonskimi toni (alikvoti) (Bariska 1978, Liese in Dujesifken 1986). V zadnjih desetletjih se krepi mnenje, da v vi{inskih legah Alp in srednjeevropskih gorovjih izolirano uspeva sibirska smreka (Picea abies subsp. obovata, npr. Golubec 1968, Bobrov 1970), ki bi utegnila imeti resonan~ne lastnosti. [ercelj in Culiberg (1995) na podlagi pelodnih analiz in primerjave stor`evih lusk ugotavljata sibirsko smreko v nekaterih slovenskih smrekovih gozdovih. Schmidt-Vogt (1996) meni, da ne gre za sibirsko smreko, temve~ za vi{inske (rasti{~ne) rase navadne smreke (Picea abies), ki se je v dolgem selekcijskem procesu prilagodila pogojem visoko v gorah. Njene posebnosti so ozke kro{nje, drobne veje, po~asna rast in zelo `ilav les. Tak{ne uspe{no kljubujejo snegu in `ledu. Pascovici (1938) je opozoril, da vsebujejo smreke s po{evno, navzdol usmerjenimi vejami praviloma ve~ resonan~nega lesa kot sicer. To zvezo so lahko potrdili tudi romunski specialisti za zvenski les s pragozdnega ob- ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj mo~ja Bukovine (Zieger1960). Zvezo je bilo mogo~e dokazati tudi za bavarski gozd. Posebna oblika smreke (Plattenfichte) ima vise~e veje 1. reda, zato bi utegnila vsebovati ve~ resonan-~nega lesa (Ziegler 1960). Holub~ík (1975 iz Schmidt-Vogel 1996) je na{el pri »glavnikastih« smrekah v slova{kih Beskidih manj{i dele` kasnega lesa (od 21 do 27 %) kot pri “krta~astih” smrekah. (Na severni strani Beskidov, v povirju Visle, uspeva znamenita Iste-banska smreka, ki jo uporabljajo za resonan~na dna klavirjev!). Lahko sklenemo, da so vi{inska rasti{~a z avtohtonimi vi{inskimi smrekovimi populacijami zaradi svojih genetskih posebnosti primerna za gojenje zvenskega lesa (Schmidt-Vogel 1996). Tudi v Sloveniji imamo visokogorsko smreko-vino, ki je primerna za resonan~ni les (Pokljuka, Jelovica s plitvimi pod-zoljenimi revnimi tlemi in kratkimi vegetacijskimi dobami). V [vici so pod-ro~ja s tonskim lesom v Alpah in v Vallée de Joux (Jura). Domneve, da so kremonski instrumenti iz lesa medtem izumrle vrste smreke, ni bilo mogo~e dokazati. Res pa je, da so rasti{~a, kjer nastaja resonan~ni les (starost od 200 do 300 ali ve~!) zaradi gospodarjenja z gozdovi vse redkej{a oz. izginevajo. Tukaj lahko omenimo najnovej{o hipotezo o lesu, ki naj bi ga uporabljal Stradivari. Eno leto pred Stradivarijevim rojstvom je v Evropi nastopila 70-letna “mini ledena doba” (1645-1715) znana kot Maunderjev Minimum (slika 11) (L. Burckle, Grisino-Mayer, H.D. 2003). Imenovana je po son~nem astronomu E.W. Maunderju, ki je dokumentiral zmanj{ano oz. odsotno solarno aktivnost v tem obdobju. Stradivari in ostali kremonci so se domnevno oskrbovali z lesom iz dana{njega Parco Naturale Paneveggio v vzhodnem delu Trientina. V severnem delu Parka je La Foresta dei violini, Abieti di risonanza, kjer na povr{ini 2700 ha uspevajo stare, po~asi rasto~e, do 40 m visoke smreke. To d naj bi nastajal les izstopajo~ih akusti~nih in mehanskih lastnosti. Ta les naj bi imel najmanj{e izgube energije zaradi notranjega trenja. Le vi{inska smreka s severnih po-bo~ij, kjer so tla plitva in revna in zime ostre, naj bi tvorila gostej{i les z ozkimi branikami, {e posebej v ~asu hladnega Maunderjevega minima. Avtorja zatrjujeta, da ozke branike pove~ujejo gostoto lesa in posledi~no elasti~nostni modul. To ni povsem zanesljivo, saj vemo, da je pri zelo ozkih branikah, proti pri~akovanju, dele` kasnega lesa zelo majhen! Sicer pa lesa z zelo ozkimi branikami ni te`ko najti tudi danes. Tak{en les nastaja v vi{jih legah v kratkih vegetacijskih obdobjih in na nerodovitnih tleh tako, da “mini ledena doba” tudi tedaj ni bila nujno potrebna. Danes je problem na~in gospodarjenja z gozdom, ki ne zagotavlja doseganja visoke starosti in zahtevnih pogojev enakomerne in skromne rasti v dalj{em obdobju. Kot zanimivost povejmo, da mojstri goslarji Dem{arji verjamejo, da je Stradivari iskal smrekovino v zgornji Sel{ki dolini. Smrekovina ima v longitudinalni smeri vi{ji Eρ-1, manj{i Q–1 in vi{ji vρ–1 od drugih lesov. Z nara{~anjem frekvence dele` deformacije zaradi striga v primerjavi z upogibom nara{~a in z njim vrednost Q–1. V obmo~ju ni`jih frekvenc je vrednost za smrekovino v primerjavi z lesom listavcev ni`ja in vi{ja v obmo~ju vi{jih frekvenc. Smrekovina ka`e ve~jo odvisnost Q–1 od frekvence, ker je njeno razmerje med longitudinalnim elasti~-nostnim modulom in stri`nim modulom v longitudinalno-tangencialni ravnini (EL GLT -1), ki dolo~a prispevek striga v primerjavi z upogibom, ve~je. Sicer pa so v lesu v radialni smeri vrednosti za Eρ-1 ni`je in vrednosti za Q–1 vi{je kot v tangencialni smeri. Iz smre-kovine sta {e du{a in rebro. Ni treba posebej omenjati, da mora imeti smrekovina ravno rast brez gr~, brez kompresijskega in juvenilnega lesa ter da mora biti biolo{ko v neopore~-nem stanju. Smrekovina z visokim koli~nikom Eρ-1 ima manj{i mikro-fibrilarni kot in vi{jo stopnjo kristalizi-ranosti celuloze. Eksperimentalno je ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj bilo dokazano, da z ve~ajo~im se mi-krofibrilarnim kotom Eρ-1 pada, na-ra{~a pa Q-1, kar prakti~no ustreza pove~anju mikrofibilarnega kota. Pri kompresijskem lesu je mikrofibrilarni kot v S2 sekundarne stene ve~ji kot v normalnem lesu. Zato je pri kompre-sijskem lesu E ρ-1 v longitudinalni smeri ve~ji, Q–1 pa nesprejemljivo visok. Z ve~ajo~o se {irino branik se dele` kasnega lesa manj{a. Pri tem Eρ-1 v longitudinalni smeri pada in Q-1 nara{-~a. Les s {irokimi branikami je zato manj primeren za pokrove. Beljava ima zaradi vi{je ravnovesne vla`nosti visoke vrednosti Eρ-1 in Q–1. Les listavcev Dna godal so tradicionalno iz javo-rovine (Acer spp): evropskega gorskega javora (A. pseudoplatanus L.) ali ostro-lisnega javora (A. pseudoplatanous L.), amri{kega sladkornega javora (A. saccharum Marsh.) in japonskega itaya (A. mono Maxim.). Tudi kobilica/mo-sti~ek je iz javorovine kot tudi vrat z vija~nico in pol`em. Javor nima posebne akusti~ne vloge, pomembnej{a je njegova trdota, trdnost in zna~ilna zelo dekorativna rebrasta tekstura (angl. fiddle-back figure, nem. Riegeltextur, v~asih jo ozna~ujejo tudi kot “kodra-vost” (nem. Kräuselung) ali “plame-nasto” teksturo (nem. geflammt). Kvaliteten pol` velja, tako kot zvo~nice in intarzija, za dokaz goslarjeve vrhunske tehnike in umetni{ke dovr{enosti. Ubi-ralka je iz ebenovine (Diospyros spp.) ali palisandrovine (Dalbergia spp.), lahko tudi iz hru{evine ali slivovine. Najbolj{i loki so praviloma iz pernam-buka (Caesalpinia echinata Lam., sin. C. vesicaria Vell. sin Guilandia echi-nata Spreng.), Leguminosae, bolj enostavni tudi iz ka~jega lesa (Piratinera guianensis Aubl., Moraceae), balate rouge ( Manilkara spp.), tatajube ( Chlo-rophora tinctoria, pa tudi iz belega ES gabra (Carpinus betulus) ali kar iz »pr-nam-bukovine« (kot duhovito pripominja Vilim Dem{ar, prim. Cvetko et al. 1988/89). V sedanji obliki ga je razvil François Tourte (1747-1835) v sodelovanju s takrat najve~jim virtuo-zom Viottijem. Postopki Les za izdelavo mojstrskih violin mora odle`ati oz. dozoreti. Nekateri goslarji navajajo ~as 50 let in ve~. Le tako naj bi se vgrajene notranje (rastne) napetosti razgradile (Torelli 1998 ). Ille (1975) je na podlagi poskusov pri{el do sklepa, da je mogo~e ~as odle`avanja bistveno skraj{ati, ~e spomladi po zimski se~nji lesene bloke brez skorje dva meseca ali ve~ pr{imo ali namakamo v vodi. Tako naj bi se razgradile rastne napetosti in zmanj{ala mo`nost nastajanja su{ilnih napetosti (zaskorjenje). Be-ljava smrekovine ostaja permeabilna za kapljevine, zrak in zvok. V lesu Amatijeve violine so na{li pove~ano koli~ino kalcija, kar naj bi dokazovalo, da je les le`al v vodi z veliko kalcija in da so ga morda plavili iz apnen~evih Alp. [tevilni poskusi obdelave reso-nan~nega lesa s kalcijem in magnezijem niso bili uspe{ni. Illejevi poskusi z olupljeno smreko-vino, posekano v razli~nih letnih ~asih, nakazujejo pomen avksina za uspeh obdelave z vodo (prim. tudi Trendelen-burg/Mayer-Wegelin 1955). Avksin se tvori spomladi v delujo~ih apikalnih in listnih meristemih in pronica bazipe-talno po sekundarnem floemu. Kambij je tedaj v “v soku” in skorja se la`je odstranjuje. Po obdelavi z vodo naj bi se u~inek avksina iz kambija raz{iril v celotno beljavo, pri ~emer naj bi ostale piknje odprte. Ille sklepa, da je obdelava sve`ih blokov za lastnosti reso-nan~nega lesa bistvena. Les z ozkimi branikami in majhnim dele`em kasnega lesa (25 %) se zaradi manj{ega notranjega trenja odrazi v vi{jemu akusti~- nemu uporabnostnemu u~inku. Les s {ir{imi branikami (2 mm) in z ve~jim dele`em kasnega lesa ima predvsem zaradi ve~jega celotnega du{enja vi{ji akusti~ni uporabnostni u~inek. Po obdelavi z vodo lahko v ranem lesu be-ljave pri~akujemo nadaljnje zmanj{anje notranjega trenja in s tem pove~anje akusti~nega uporabnostnega u~inka. Zanimive so tudi ugotovitve ali bolj domneve J. Nagyvaryja, Ameri~ana mad`arskega rodu. Po neuspe{nih pro-tikomunisti~nih {tudentskih nemirih 1956 se je zatekel v [vico, kjer je {tu-diral kemijo pri nobelovcu Paulu Ka-rerju. Hkrati je {tudiral violino in to kar na Einsteinovi violini. Ugotovil je, da kremonskih violin nikoli niso na~eli ~rvi zaradi insekticidnega delovanja boraksa, ki je bil tedaj v splo{ni uporabi. Med kemiki je znan kot u~inkovit zamre`evalec polimerov. Nobeno drugo sredstvo ne bi moglo lesa bolj utrditi in napraviti zvok bolj briljanen! Ker je klima v severni Italiji zelo vla`na, naj bi kremonski goslarji proti plesni uporabljali razli~ne sladkorje iz sadnih gum. Nadalje domneva, da so proti ~r-vom uporabili zelo fin kristalni puder, s katerim so zapolnili les. Uporabljali naj bi gorski kremen in bene{ko steklo. Me{ali naj bi kremen~ev prah in sadne gume ter zmes vtirali v zunanjo povr-{ino pokrova, ki je tako postala zelo trda in krhka. To naj bi vsaj teoreti~no pripomoglo k svetlemu zvoku. Tudi druga polnila, npr. {elak ali `ivalska lepila, lahko pripomorejo k ble{~e-~emu zvoku, vendar pri vi{jih frekvencah povzro~ijo neprijetno hre{~anje. Stradivarijeve violine imajo svetel zvok in niso hrupne, ker je njihov premaz krhek in razpade v ne{teto delcev. Vibracije pri “hrupnih” frekvencah so mo~no du{ene. To ima za posledico ~istej{i zvok. Nagyvary domneva, da Stradivari ni uporabljal neposredno su{enega lesa, temve~ naj bi ga pred tem dlje skladi{~il v vodi. V napojen ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj Slika 12... Albert Einstein, violinist les lahko vodne raztopine prodro mnogo globlje. V svoji 25-letni goslarski karieri je raziskoval u~inek razli~-nih kemikalij na zvok. Med drugim je uporabil razli~ne sadne gume in `ival-ske beljakovine, med njimi jaj~ni beljak, pa tudi {tevilne topne soli in netopne kristale. Nazadnje je uporabljal hitin iz rakovih oklepov. Dose`eni zvok je sicer bil briljanten, hkrati pa tudi hrupen. Sam kriti~no ugotavlja, da Stradivari tega prav gotovo ni po~el (Choi 2002). Omenja tudi tradicionalno metodo za razgrajevanje rastnih napetosti. V ta namen je treba les uskla-di{~iti nad gnojno jamo. Amoniak in visoka relativna zra~na vla`nost omo-go~ita plastifikacijo lesa pa tudi {tevil-ne druge kemi~ne reakcije kot npr. hi-drolizo estrov v lesu, eliminiranje lignina in razvoj plesni. Tak{en les ne poka. Danes lahko to storimo v kontejnerju v amoniakovi atmosferi. Obdelava traja nekaj tednov. S postopkim naj bi zmanj{ali emisijo hrupa, les pa zaradi oksidacije lignina dobi zlat odtenek. Nekateri namakajo les v vreli vodi. Pri tem postopku se razgradijo notranje napetosti in odstranijo hlapljive in topne komponente. Najva`nej{e med njim so pektinske kisline in polioze. Zmerna odstranitev teh higroskopnih snovi zni`a higroskopnost lesa in ravnovesno ijaLeS 57(2005) 9 Slika 13 . Profesor Joseph Nagyvary. vla`nost in hkrati pove~a njegovo togost, tj. elasti~nostni modul. Togost je zelo pomembna, sicer les ne zdr`i pritiska pod kobilico. Togost lesa je mogo-~e pove~ati z dodatkom kostnega prahu ali hitina v vrelo vodo. Podoben u~inek, vendar brez zvi{anih temperatur, je mogo~ z mikrobsko modifikacijo sve-`ega lesa. V 17. in 18. stoletju so to nehote dosegli, ko so les plavili in skla-di{~ili v vodi, v “italijanskem” primeru v Bene{ki laguni, kjer so odlagali tudi les za Arsenale. Tak{en les so kolonizirale bakterije in glive. Pri{lo je do razkroja pikenjskih margov, medtem ko je mehanska trdnost ostala prakti~-no nespremenjena. Tako se je do 50-krat pove~ala permeabilnost lesa. Pri neposrednem su{enju na prostem se piknje preprosto zapro (aspiracija). Nagyvary je prepri~an, da so imeli mikrobi pomembno vlogo pri izdelavi violin. Na nesre~o je te`ko priti do lesa violin starih mojstrov. Kljub temu je Nagyvaryju uspelo pridobiti {est smrekovih vzorcev violin, ki so jih izdelali Stradivari, Guarneri, Guadagnini in Ruggeri, in jih preiskati pod elektron- skim vrsti~nim mikroskopom. V vseh so bili ostanki gliv, v nekaterih pa tudi sledi bakterij! Vsekakor je bil les starih violin bolj permeabilen od modernih. Poleg tega je bilo v cremonkah videti ostanke gline in kalcijevega karbnata – ostankov shranjevanja v vodi ali naknadne obdelave. Koncentracija teh snovi je bila nekaj desetkrat ve~ja kot v lesu, ki ni le`al v vodi (Nagivary 1988). In spet smo pri luni! Zürcher s sodelavci (1998, 2000, 2001) trdi, da je les, posekan ob {~ipu la`ji, se manj kr~i in je posebej primeren za glasbene in{tru-mente! Nasprotno pa les, posekan ob mlaju, izgubi manj vode in ima ve~ji skr~ek. Tako postane les gostej{i in tr{i ter je bolj primeren za uporabo v grad-beni{tvu. Ve~ja je tudi tla~na trdnost in ve~ja je odpornost proti biolo{kim {kodljivcem. Verjamete? (prim. Torelli 2005). Paganini je rad trdil, da je Stradivari izdeloval violine iz lesa dreves, na katerih so posedali slav~ki ali pa les iz katedral (Wall 2002). V slav~ke lahko verjamete, smrekovina pa je dokazano nastajala v ~asu Stradivarijevega `ivlje-nja (Topham in McCormik 200, Top-ham 2002). Izboru lesa sledi izjemno zahtevna izdelava (II. del) in na koncu, seveda, virtuoz. [ele tedaj bodo v vsej svoji lepoti zazveneli npr. Paganinijeva La Campanella in Moto Perpertuo, Saint-Saënsov Introduction et Rondo capri-ccioso ali pa popularne Sarasatove Ciganske melodije (Zigeuner weisen). in Serenade Andalouse. Bfl raziskave in razvoj literatura 1. Bein, R., Fushi, G.2005 The masterpieces of Antonio Stradivari and Giuseppe Guarneri del Gesu – A market perspektive Stradivari society. http:// www.stradivarisociety.com/InvestInInstrument.htm 2. Bloßfeld, O. 1967. Rohdichte von Holz und Holzwerkstoffen. Holz als Roh- und Werkstof 25:35-39. 3. Bariska, M. 1978. Klangholz, Holzinstrument, Musk. naturwiss. Rundschau 31:45-52. 4. Burckle, L., Grissino-Meyer, Henri D. 2003. Stradivari, violins, tree rings and the Maunder minimum: a hypothesis. Dendrologia 21/1:41-45. 5. Choi, Ch. 2002. Secrets of the Stradivarius: An interview with Joseph Nagivary. Scientific American. com. In Focus 10 . jun. 2002. 6. Cvetko, I., Dem{ar, V., Klop~i~, R., Stahuljak, Lorenz, M., Bole, L., Lorenz, T., [ivic, P. , Je`-Brezav-{~ek, B., Jak{a, L., Aha~i~, K.1989/89. Godala-tematska {tevilka. Revija glasbene mladine Slovenije 19 . 7. Feuerstein, A. 1939. Das Klangholz. Forstwiss. Cbl. 54:617-624. 8. Harvard dictionary of music 2003. 4. izd. Izd: Don Michael Randel. The Belknap Press of Harward University Press, Cambridge, Massachusetts, London. 9. Hill, W.H., Hill, A.F., Hill, A.E. 1963. Antonio Stradivari, his life and work. Dover Publications, New York. 10. Ille, R. 1975. Eigenschaften und Verbreitung von Fichtenresonanzholz für Meistergeigen. Holztechnol. 16:95-101. 11. Jonsson, P. 2001. Stradivarius: artisan or accidental chemist? The Christian Science Monitor, http:// www.csmonitor.com/2001/1129/p17s1-stgn.html 12. Kim, S. 2003. Stradivarius: unsurpassed artisan or just lucky? http://serendip.brynmawr.edu/biology/ b103/f03/web3/s1kim.html 13. Kollmann, F.P., Côté, Jr., W.A. 1968. Principles of wood science and technology. I Solid wood. SpringerVerlag, New York Inc. 14. Liese, W., Dujesiefken, D. 1986. Das Holz der Fichte. V: Helmut Schmidt-Vogt: Die Fichte, zv. II/1, Wachstum, Züchtung, Boden, Umwelt, Holz str. 373-444. Hamburg, Berlin 15. Nagyvary, J. 1988. The chemistry of a Stradivarius. C&EN, maj:24-31. 16. Rohloff, E. 1940. Über die innere Reibung und die Strahlungsdämpfung von Geigen. Annalen d. Phys. 5 Folge, Leipzig 38(3):177-198. 1 7 . Sánchez-Penzo, J. The way famous string instruments went. http://www.jose-sanchez-penzo.net/ strad.html 18. Schelleng, J.C. 1968. Acoustical effects of violins varnish. J. Acoust. Soc. Amer., Lancaster 44(5):1175 -1183. 19. Schleske, M. 2004. Zeitgeist and Violinmaking. Predavanje ob 100-letnici ustanovitve Verband Deutscher Geigenbauer (VDG) Wiesbaden, 22. maj. 20. Schmidt-Vogt 1996. Musik und Wald. Rombach Wissenschaft – Reihe Ökologie zv. 3, Roimbach Verlag, Freiburg/Breisgau 21. [ercelj, A., Culiberg, M. 1995. Picea abies subsp. obovata (Ledeb.) Domin v slovenskih gozdovih. Hlad-nikia 4:23-27. 22. Topham, J., McCormik, D. 2000. A dendrochrono-logical investigation of stringed instruments of the Cremonese school (1666-1757) including »The Messiah« violin attributed to Antonio Stradivari. Journal of SARcheological Science 27:183-192. 23. Topham, J. 2000. A dendrological survey of musical instruments from the Hill Collection at the Ashmo-lean Museum in Oxford. Galpin Society Journal 55:244-268. 24. Torelli, N. 1998. Rastne napetosti v drevesu in lesu. Les 50(4):91-95. 25. Torelli, N. 2005. Lunarni les – mit ali resni~nost? Zbornik gozd. in les. {t. 76 : 71-101. 26. Trendelenburg, R./Mayer-Wegelin, H. 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser, München. 2 7. Wade-Matthews, M. 2004. An illustrated book of musical instruments. Annes Publishing Ltd./ Southwater, London. 28. Wall, D. 2002. The secret of the Stradivarious sound. Newsweek 28. okt:16. 29. Ziegler, E. 1960. Untersuchungen über äußere Merkmale, Holzeigenschaften und forstgeographische Vorkommen der Resonanzholzqualitäten bei Fichte und einigen andern Holzarten. Mit. Staatsforstverw. Bayerns, zv. 3: 285-198. 30. Zürcher, E., Cantiani. M.-G. 1998. Tree stem diameters fluctuate with tide. Nature 392, (16. april):665. 31. Zürcher, E. 2000. Mondbezogene Traditionen in der Forstwirtschaft und Phänomene in der Baumbiologie. Schweiz. Z. Forstwes. 151 (11): 417-434. 32. Zürcher, E., Mandallaz, D. 2001. Lunar synodic rhytm and wood properties: traditions and reality – experimental results on Norway spruce (Picea abies Karst.) .4th International Symposium on Tree. Montreal, Bot. Garden 20.-25. avg. 2000, Montreal, Proc.: 244-250 ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj strokovni ~lanek (Professional Paper) UDK: 65:012 Pomen znanja in motivacije v podjetjih avtor Leon OBLAK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina VIII/34, Ljubljana, e-po{ta: leon.oblak@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract V dana{njem ~asu se `elje in potrebe kupcev spreminjajo vse hitreje, kar ima za posledico kraj{e `ivljenjske cikle proizvodov. To podjetja sili k hitrej{emu razvijanju novih izdelkov, kar je opazno tudi v lesni industriji. V takih razmerah bodo konkuren~na samo tista podjetja, ki se bodo zahtevam tr`i{~a znala hitro prilagoditi. Med klju~nimi dejavniki prilagajanja tem trendom sta tudi znanje in motivacija zaposlenih. Vendar pa ni dovolj le to, da imamo v podjetju veliko znanja in motivirane zaposlene, klju~ do uspeha je, da znamo to znanje primerno izkoristiti, torej da znamo z njim pravilno upravljati, motivacijo zaposlenih pa dvigniti na ustrezen nivo in jo na tem nivoju potem vzdr`evati. Klju~ne besede: podjetje, znanje, motivacija 1. UVOD Razmere v svetu silijo proizvodna podjetja, da za~nejo uporabljati mo~ znanja za doseganje ciljev. ^e pa `eli podjetje zastavljene cilje uresni~iti, ni dovolj samo to, da znanje ima, temve~ je pomembno, kak{no je to znanje, kako ga izkori{~a oz. kako dobro z njim upravlja. Le z ve~anjem obsega znanja v podjetjih ter z bolj{im izkori{~anjem `e obstoje~ega znanja bodo v prihodnosti slovenska lesna podjetja lahko konkuren~na na zahtevnem evropskem trgu. Drug klju~ni dejavnik, ki lahko dvigne konkuren~no sposobnost podjetja, pa je motivacija zaposlenih. Vsem je jasno, da dobro motivirani ljudje svoje delo opravljajo bolje in so za podjetje pripravljeni storiti ve~ kot slabo motivirani. Pomembno je torej ugotoviti, kateri so tisti najva`nej{i dejavniki, ki so v podjetju uresni~ljivi in bi vplivali na ve~jo motiviranost zaposlenih v smislu ve~je pripadnosti zaposlenih do podjetja, ve~je odgovornosti posameznikov in doseganja vi{jih poslovnih rezultatov. 2. PROCES UPRAVLJANJA ZNANJA V PODJETJU Upravljanje znanja ni samo shranjevanje dolo~enih znanj v baze znanj, ampak sistemati~na, jasna in premi{lje- na gradnja, obnavljanje in uporaba znanja, ki pripomore k izbolj{anju znanja podjetja (Wiig, 1997). To je postopek zajemanja strokovnega znanja v podjetju, kjerkoli `e je – v podatkovnih bazah, na papirju ali pa v ~love{kih glavah – in razporeditev tja, kjer lahko pomaga prinesti najve~ji rezultat. Vklju~uje prepoznavanje in vrednotenje razpolo`ljivega in zahtevanega znanja ter kasnej{e na~rtovanje in nadzorovanje postopkov za razvoj znanja tako, da se izpolnijo cilji podjetja. Upravljanje znanja bi lahko definirali tudi kot posredovanje ustreznega znanja pravim ljudem ob pravem ~asu, da lahko ti sprejmejo najbolj{e odlo~it-ve (Petrash, 1996). Proces upravljanja znanja v podjetju bi lahko razdelili na pet faz: 1. Pridobivanje znanja. Ta faza vklju~uje u~enje, nakup znanja (zaposlovanje ljudi ali nakup podjetja, ki to znanje `e ima) in najem znanja (najemanje storitev svetovalnega podjetja). 2. Preoblikovanje znanja. Podjetje pridobljeno novo znanje preoblikuje v novo obliko, ki je urejena, prenosljiva, razumljiva in dostopna vsem. 3. Shranjevanje znanja. Znanje se shranjuje v bazah znanja ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj Slika 1. Proces upravljanja znanja v podjetju oz. v ekspertnih sistemih kot slike, video posnetke, besedila, podatke, primere, pravila, postopke, modele ipd. 4. Prenos znanja. Znanje se prenaša z osebno komunikacijo ali s pomočjo tehnologije. 5. Nadaljnja uporaba znanja. Pri nadaljnji uporabi se ustvarja novo znanje, kar pomeni, da prenesenemu znanju dodamo lastno znanje in izkušnje. Teh pet faz tvori zaključen krog upravljanja znanja, kot je prikazano na sliki 1. 3. DEJAVNIKI USPEHA PRI UVAJANJU UPRAVLJANJA ZNANJA V PODJETJE Odločilni dejavniki uspeha pri uvajanju upravljanja znanja v podjetje so tisti, ki se nanašajo na zaposlene. Da bo upravljanje znanja uspešno, moramo zagotoviti: • Znanje in vire. Zaposleni morajo imeti potrebno znanje in osebnostne lastnosti (biti morajo kritiD ni in kreativni), poleg tega pa morajo imeti dostop do vseh potrebnih informacij, podatkov in virov, ki jim zagotavljajo kvalitetno delo. • Priložnosti. Zaposleni morajo biti postavljeni v take situacije, kjer imajo priložnosti, da uporabijo in dokažejo svoje zmožnosti in sposobnosti. • Dopuščanje. Okolje, v katerem delajo zaposleni, mora biti varno in tolerantno. To pomeni, da morajo zaposleni imeti dovoljenje za inovacije in improvizacije. • Motivacije. Zaposleni morajo biti motivirani na ta način, da njihova dejanja podjetje sprejme razumevajoče. 4. OVIRE PRI UVAJANJU UPRAVLJANJA ZNANJA V PODJETJE Pri uvajanju upravljanja znanja v podjetje pa se običajno pojavijo tudi ovire. Najpogostejše so tri težave (Oblak, Kropivšek, Tratnik, 2004): • Počasna organizacijska prenova. Dinamično in hitro razvijajoče se okolje zahteva fleksibilna podjetja. Proces uvajanja upravljanja znanja je lahko uspešen le v takih podjetjih. • Nepripravljenost managerjev na spremembe. Mnogi managerji niso pripravljeni na spremembe. Zavedajo se, da bo uspešnost podjetja v prihodnosti odvisno od znanja in upravljanja z njim, glavnino svoje pozornosti pa še vedno posvečajo materialnim in finančnim sredstvom. • Neoprijemljivost intelektualnega kapitala. Intelektualni kapital ni nekaj opredmetenega, otipljivega, oprijemljivega. To je pojem, ki se ga ne da natančno izmeriti, zato ga mnogi še vedno ignorirajo. Če se podjetja ne bodo zavedala teh pomembnih, dejstev obstaja nevarnost, da projekt uvajanja upravljanja znanja v podjetje ne bo uspešno izveden. 5. MOTIVACIJA IN NJENE ZAKONITOSTI Motivacijo bi lahko definirali kot pripravljenost vložiti trud za dosego cilja, če vloženi napor zadovolji določene potrebe. Motivacija je torej dejavnost vplivanja na posameznika z namenom, da bo naredil tisto, kar od njega pričakujemo, in sicer tako, kot to najbolje zmore. Obstajajo številne motivacijske teorije, ki proučujejo učinkovanje različnih motivacijskih dejavnikov, vsekakor pa je treba upoštevati zakonitosti motivacije, ki jih lahko strnemo v deset točk: 1. Za motiviranje moramo biti motivirani. Če sami nismo motivirani, je zelo težko motivirati druge. Manager, ki prihaja na delo z veseljem, zanosom, ki je pošten do zaposlenih in zanesljiv, je za svoje delo verjetno veliko bolj motiviran, kot pa tisti, ki prihaja na delo vsak dan nezadovoljen, brez novih idej in se do zaposlenih obnaša nesramno. Tak manager težko motivira zaposlene. 2. Za motiviranje je potreben cilj. Če želimo posameznika motivirati, mu moramo natančno opisati cilj njegovega dela. Ljudje, ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj ki nimajo cilja, so brez volje. ^e manager zaposlenim ne bo znal jasno prikazati ciljev in u~inkov njihovega dela, jih bo te`ko navdu{il za svoje ideje. 3. Motivacija, ko jo enkrat vzbudimo, ne traja dolgo. Ni dovolj, ~e zaposlene motiviramo enkrat na leto. Moramo jih nenehno motivirati. Motivacija je proces, ki mora potekati stalno. Ko ~lovek kon~a neko delo, za katerega je bil dobro motiviran, ga je treba motivirati tudi naprej. Ni dovolj, da je motiviran danes, poskrbeti moramo, da bo motiviran tudi jutri. 4. Za motiviranje je potrebno priznanje. Vsak ~lovek je ponosen, ~e ga nekdo pohvali za dobro opravljeno delo. Priznanje je lahko izra`eno v razli~nih oblikah: lahko je to zahvalno pismo, ustna pohvala, javno priznanje ali pa celo povi{anje na delovnem mestu. 5. Soudele`ba motivira. Kadar ljudje ~utijo, da sodelujejo in so vklju~eni v poskus uvedbe ne~esa novega ali v uresni~evanje nekega projekta, se raven njihove motivacije mo~no zvi{a. Ljudje postanejo bolj motivirani, ~e ob~utijo, da se upo{teva njihovo mnenje ter da niso samo »roboti«, ki izpolnjujejo ukaze. 6. ^e vidimo, da napredujemo, nas to motivira. Ko vidimo, da smo neko delo dobro opravili, da smo dosegli nek cilj in da napredujemo, postanemo vedno bolj motivirani. ^e ne dose`emo dolo~enega cilja ali ~e delo ne poteka tako, kot bi moralo, postanemo nezadovoljni in s tem demotivirani. Motivacija ijaLeS 57(2005) 9 preprosto izgine. ^lovek, ki je na delovnem mestu napredoval, bo za svoje novo delo postal bolj motiviran. Nasprotno pa je seveda s tistim, ki se trudi, da bi nekaj dosegel, pa ni nobenega uspeha. 7. Izziv motivira samo, ~e obstaja mo`nost za zmago. Tekmovanja, nate~aji in drugi izzivi so lahko zelo u~inkoviti in ljudi spodbudijo k ve~ji aktivnosti. Vendar mora biti tisti, ki sodeluje, prepri~an, da ima mo`nost za zmago. ^e podjetje ponudi nagrado za zaposlenega, ki bo pri dolo~enem delu najbolj uspe{en, bodo zaposleni postali bolj motivirani. Lahko se pa zgodi, da tisti, ki mislijo, da jim to ne bo uspelo, sploh ne sprejmejo izziva. 8. Nezadovoljnega z delom je te`ko motivirati. ^loveka, ki je nezadovoljen z delom, ki ga opravlja, je te`ko motivirati. Ta k ~lovek ne pusti, da bi se mu kdo pribli`al in stalno za svoje napake krivi druge. 9. Pripadnost skupini motivira. ^lovek mora imeti ob~utek pripadnosti. Vsakogar, ki se na novo zaposli in postane del podjetja, morajo sodelavci sprejeti. ^e novo zaposleni ne najde svojega »tima«, ki bi mu pomagal znajti se v novem okolju, izgubi del motivacije. 10. Treba je ugotoviti, kaj koga motivira. Mnoge motivira bolj{a pla~a, za marsikoga pa imajo ve~ji pomen dobri odnosi v slu`bi, mo`nost izobra`evanja in usposabljanja, delo, pri katerem ne do`ivlja pritiskov, samostojnost idr. Manager mora torej ugotoviti, kaj posameznega delavca motivira. 6. DEJAVNIKI MOTIVACIJE Iz teorije so znani {tevilni motivacijski dejavniki, ~e pa stvar gledamo v kontekstu vzbujanja motivacije pri zaposlenih v podjetju, se moramo omejiti predvsem na dejavnike, ki so povezani z delom in vrednotenjem dela. V tem primeru so najpomembnej{i motivacijski dejavniki naslednji: 1. Nagrajevanje. Raziskave (Wroom, 1990) so pokazale, da ni nujno, da zaposleni `elijo dobiti ~im ve~je nagrade za svoje delo. Bolj pomembno je, da vsakdo dobi pravo nagrado – po{teno in razumno, glede na preostale zaposlene. Zadovoljstvo delavcev z nagradami za njihovo delo je torej odvisno od relativnega zadovoljstva, ki je posledica razmerja med pri~akovanimi (glede na izobrazbo, spretnost in vlo`en napor) in dejansko dobljenimi nagradami (pla~a, polo`aj, status, delovno okolje itd.) ter primerjave z nagradami ljudi na podobnih polo`ajih v istem in drugih podjetjih. 2. Napredovanje. Z napredovanjem se posameznika premesti na vi{ji hierarhi~ni polo`aj – na polo`aj, ki zahteva od njega ve~jo sposobnost koordinacije podrejenih kot na prej{njem delovnem mestu. Pogosto pa se poka`e, da z napredovanjem motiviran ~lovek ne zmore dobro opravljati novih in druga~nih nalog, {e posebej ne tistih s podro~ja koordinacije. Prav to izredno pomembno dejstvo podjetja pri odlo~itvah o napredovanju pogosto zanemarijo. 3. Delovni ~as Delovni ~as ima pomembno vlogo z vidika motivacije. Drse~i KB raziskave in razvoj delovni ~as na primer zaposlenim omogo~a izbiro ~asa prihoda in odhoda z dela znotraj dolo~enih ~asovnih okvirov. Od zaposlenega se sicer zahteva, da je na delu navzo~ npr. od 10. do 15. ure, druge ure pa lahko opravi po lastni izbiri kadarkoli znotraj ~asovnega okvira npr. od 7. do 18. ure. Pri tem pa je potrebna previdnost. Drse~i delovni ~as namre~ po eni strani pove~uje motivacijo zaposlenih, saj jim daje pomemben ob~utek ve~je svobode pri delu in hkrati omogo~a izbiro takega urnika, da bodo v rokih dokon~ali delo, po drugi strani pa je ob uvedbi tega in{trumenta treba zagotoviti, da bodo ljudje dosegljivi v tistem ~asu, ko je njihova prisotnost potrebna za usklajeno delovanje neke enote kot celote. 4. Izobra`evanje. Pomembno je tudi, v kak{ni meri podjetje spodbuja osebni razvoj zaposlenih – jim sponzorira {olanje na fakultetah, seminarjih, u{enje tujih jezikov itd. Ve~je znanje je lahko dodatna motivacija za resni~no stremljenje k ve~ji uspe{nosti podjetja oz. neke enote. Hiter razvoj in globalizacija dvigujeta konkuren~nost poslovanja in pove~ujeta pritiske na podjetja. Le zaposleni, ki bodo dovolj izobra`eni, opremljeni z znanjem in polno odgovorni, bodo lahko tudi v bodo~e tvorno sodelovali v zahtevnih procesih upravljanja podjetij in doseganju njihove poslovne uspe{nosti. 5. Delovni pogoji. Tudi delovni pogoji imajo pomemben vpliv na motivacijo. Dokler se zaposleni delovnih pogojev sploh ne zavedajo, pomeni, da je vse v redu, ~e pa je kaj narobe, se to hitro opazi. Slabi delovni pogoji so zanesljivo demotivatorji. Pomembno vlogo pri odlo~anju o delovnih pogojih (preureditev pisarne ipd.) morajo imeti tudi sami zaposleni, saj to vpliva na njihovo motivacijo, tako z vidika dojemanja lastne pomembnosti kot tudi z vidika bolj{ega po~utja. Obstaja seveda {e ogromno drugih mo`nih dejavnikov motivacije, ki jih manager lahko kombinira za usmerjanje `elenega delovanja zaposlenih – potrebno je le nekaj kreativnosti in poznavanje zaposlenih. 7. POVZETEK Upravljanje znanja je mlada veda, ki se je za~ela razvijati pred dobrim desetletjem, najprej kot teorija, zdaj pa se prena{a v sodobna podjetja, ki intenzivno i{~ejo mo`nosti za bolj{e upravljanje znanja in imajo znanje za enega najbolj pomembnih virov v poslovanju. S pravilnim upravljanjem znanja nam-re~ lahko dose`emo ve~jo preglednost nad znanjem, ki ga imajo zaposleni, hitrej{e odzivanje na probleme, sprejemanje bolj{ih odlo~itev, ve~jo produktivnost, zmanj{anje stro{kov, pove~anje dobi~ka, ustvarjanje novih poslovnih prilo`nosti, ve~jo konkuren~nost podjetja, privla~nost podjetja za zaposlene in nove kadre, ve~je sinergijske u~inke med zaposlenimi idr. Podobne u~inke lahko v podjetju dose-`emo tudi z ustrezno motivacijo zaposlenih. Visoko motivirani kadri so potencialni vir konkuren~nosti podjetja. V okviru motivacije zaposlenih mislimo na materialne in nematerialne dejavnike. Tako eni kot drugi lahko pripomorejo k ve~ji produktivnosti in ustvarjalnosti zaposlenih. Naloga managerjev je, da ugotovijo, kateri motivacijski dejavniki so tisti, s katerimi lahko v podjetju pove~ajo uspe{nost poslovanja. literatura 1. Oblak, L., Kropiv{ek, J., Tratnik, M., 2004. Introduction of knowledge management into companies. V: Current questions and development tendencies in woodworking industry, Ohrid, Macedonia, June, 2004. Proceedings of the International Scientific Conference, University »St. Cyril and Methodius«, Faculty of Forestry, Skopje, str. 131-137. 2. Petrash, G. 1996. Dow’s Journey to a knowledge value management culture. European Management Journal, 14 , 4, London, str. 365-373. 3. Vroom, H. 1990. Manage People. Harvard Buisiness School Press, Boston, 267 str. 4. Wiig, K. 2004. People-focused knowledge management : how effective decision making leads to corporate success. Elsevier Butterworth Heinemann, cop., Amsterdam, Boston, 365 str. ijaLeS 57(2005) 9 znanje za prakso Kar je o~em skrito avtor Ale{ LIKAR, [olske delavnice SL[ Ljubljana Pogovor je `e nemalokrat tekel o razlikah med posameznimi vrstami orodja. Mislim na cenovno razli~na ro~na elektri~na orodja, kjer je lahko razpon v ceni tudi deset-kraten. Samo citiranje izreka “nisem tako bogat, da bi poceni kupoval” ve~inoma ni zadostno, dokazovanja, kako je nekdo uspe{no uporabljal cenene variante orodij dlje ~asa brez vseh problemov, so bile stalnica v teh pogovorih. Poplava mo`nosti v razredu med pet in deset tiso~aki za – vsaj na videz – solidno opremljen kov~ek, v katerem se je svetil osnovni kos, poleg njega pa {e nekaj dodatkov, nekateri bolj, drugi manj prepri~ljivo, je zanesljivo zamikala marsikoga. In morda na koncu tudi premamila k nakupu. Naj se kar takoj posujem s pepelom: nekaj takih kosov sem na blagajno nesel tudi sam. Kaj od vsega je bilo “vredno” nakupa in kaj je bilo razo~aranje `e pri tretji uporabi, naj ostane skrivnost. Toliko pepela bi bilo tudi v mojem primeru preve~. Pred kratkim pa sem dobil v preizku{njo vrtalnik Perles of Switzerland HBS5189 (nova profesionalna znamka podjetja Hidria Perles), ki je po svojih osnovnih podatkih neverjetno podoben enemu takih mojih “ugodnih nakupov” – vrtalniku Parkside. Odlo~itev o vzporednem poglobljenem testu je bila seveda logi~na, marsikaj je na ta na~in postalo bolj jasno in spoznanja bom sedaj delil z vami. Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 9 znanje za prakso Po svojih sposobnostih in tehni~nih podatkih sta vrtalnika zelo blizu, pri obeh je napetost 18V, regulacija {tevila vrtljajev na zgornji strani, stikalo spremembe smeri vrtenja pa spodaj. Oba imata brezstopenjski regulacijski vklopni stikali, {tevilo vrtljajev pa je enako – 0-400/1200. Vibracijsko vrtanje je omogo~eno pri obeh. Tudi po te`i sta si blizu skupaj, Perles of Switzerland HBS5189 je 60 dekagramov te`ji, kar je o~itna posledica kovinskih delov, glave, menjalnega predle`ja in verjetno tudi mo~nej{ih sestavnih delov. Vrtalni glavi pa se razlikujeta. Medtem, ko je pri Parkside-u plasti~na, je na Perles HBS5189 pritrjena kovinska, Jacob’s-ova visokokvalitetna vrtalna glava z dvostopenjskim zategovanjem. Po zunanjem videzu Perles izstopa s svojim kovinskim (aluminijastim) delom predle`ja in mehko oblo`enim ro~ajem. Kaj ti dve stvari pri profesionalni uporabi pomenita, je jasno: trajnost in udobnost uporabe. Perles HBS5189 se pona{a {e s simpati~nim dodatkom – indikatorjem kapacitete akumulatorja (slika 2). S pritiskom na gumb lahko hitro ugotovimo stanje akumulatorja in zadrege s praznim (ko je to najmanj potrebno, seveda) ne bo ve~. Primerjavo sem naredil tudi z vzdr`ljivostjo posameznega vrtalnika, ali povedano druga~e – s prilagojenim {tevcem sem izmeril skupno {tevilo vrtljajev vretena v prostem hodu. ^e se je {tevec pri Parkside-u ustavil na {tevilki 18450, je Perles vrtel {tevec vse do {tevilke 69700! Res je, da ima akumulator slednjega 15 % ve~jo kapaciteto, vendar je kljub od{tevanju te razlike razmerje {e vedno ve~ kot 1:3. Podatek, ki je {e kako pomemben za vsakogar, ki `eli resno uporabljati to vrsto orodja. In ker ima to pisanje naslov “Kar je o~em skrito”, sem oba vrtalnika tudi odprl (slika 3). @e pri prvem vijaku se je pokazala razlika. Perlesov je premera 4 mm, Parkside pa ima sestavne vijake debeline 2,5 mm. Razo~aranje nad Parkside-om pa se ni ustavilo le pri premeru vijakov, na treh od desetih so ostali deli plastike, kar pomeni, da je bil vijak v tovarni{ki monta`i premo~no privit in plastika izvrtine v ohi{ju uni~ena. Nehote sem se spomnil na “za-prise`eno kvaliteto monta`e” v nekdanji tovarni Crvena zastava ... Kaj tak{na razlika in slaba monta`a pomeni pri padcu vrtalnika z vi{ine, si lahko predstavljamo. Tudi sistem sestave, kjer so vijaki Iskre vzdol`no in pre~no priviti, zagotavlja dodatno trdnost izdelka (slika 4). Akumulatorja in polnilnika se bistveno razlikujeta. Kljub skoraj enakim osnovnim podatkom, je `e oblika akumulatorja Perlesa poskrbela za dodatno varnost, kontakti niso dostopni z zunanje strani, tako da je mo`nost kratkega stika in posledi~-no v`iga akumulatorja zmanj{ana na najmanj{o mo`no mero. ijaLeS 57(2005) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA 7. sestanek Uredniškega odbora L-portal, 26. avgusta 2005, na GZS Dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnjega sestanka Uredniškega odbora L-portal z dne 4. novembra 2004 2. Pregled dosedanjih vsebin L-portala v letu 2005; zaprte strani L-portala 3. Obvestilo o dostopu do poslovnih informacij iz sveta za lesno panogo: • aktualne poslovne novice iz lesne panoge, • novi razpisi v lesni industriji, • kontaktni naslovi v tujini za lesno panogo. 4. Razno Uvodoma je Ester Fidel (JAVOR Pivka), vodja odbora, podala pregled sklepov zadnjega sestanka z dne 4.11.2004. V nadaljevanju sestanka pa so bili sprejeti naslednji SKLEPI: Adl) 1. Zapisnik z dne 4.11.2004 je bil sprejet. Ad 2) 2. Z dobaviteljem vsebin L -portala, mag. Ivom Glušičem (področje energetike), se prekine pogodbeno razmerje za leto 2005, saj do zadnjega sestanka Uredniškega odbora L-portala ni izpolnil rednih pogodbenih obveznosti (kljub večkratnim urgencam skrbnika L -portala). 3. Za področje lesne biomase se poišče (zaradi različnih stališč glede uporabe lesne biomase) dobavitelja vsebin na Biotehniški fakulteti (zavezan: doc. dr. Medved) in na Strojni fakulteti v Ljubljani (zavezan: Bernard Likar). 4. Dobavitelj vsebin za slovensko lesarsko tehnolo{ko platformo (SLTP) je do konca leta 2005 Bernard Likar, potrebno pa bi bilo pokriti tudi podro~je promocije lesa (v ta namen dr. Medved kontaktira s prof. dr. Pohlevnom). 5. Strokovna podro~ja (L -portal) naj bodo po mnenju Uredni{kega odbora L -portala {e naprej javnega zna~aja. 6. Delovanje Dru{tva in`enirjev in tehnikov (DIT) naj bo vidneje predstavljeno na L -portalu (Borut Kri~ej, predsednik DIT-a, naj bo v tem smislu eden izmed dobaviteljev vsebin na BF do konca leta 2005, Oddelku za lesarstvo; zavezan: doc. dr. Medved). 7. Uredni{ki odbor L -portala je treba seznaniti s statistiko obiskov spletnih strani L-portala (zavezana: Branka Murn). iz vsebine Ad 4) 8. Tudi letos se ponovno izvede promocija L -portala na razstavnem prostoru Biotehni{ke fakultete na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu (november 2005), zavezan: doc. dr. Sergej Medved (BF, Oddelek za lesarstvo); v ta namen je treba priskrbeti internetni priklju~ek (pla~-nik: GZS - Zdru`enje lesarstva) na razstavnem prostoru BF. 9. V okviru Ljubljanskega pohi{tve-nega sejma 2005 naj se izvede Infopikin dan, saj je to najve~ji sejem v Ljubljani. Infopika (promocija L -portala!) naj se predstavi tudi na okrogli mizi, ki naj bi se organizirala v ~asu posvetov v ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma (zavezana: ijaLeS 57(2005) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva Zveza lesarjev Slovenije v povezavi z Infopiko GZS). 10. Naslednje sre~anje Uredni{kega odbora L-portala z dobavitelji vsebin bo v ~asu Ljubljanskega pohi{tvenega sejma (9. ali 10. novembra 2005). Sestanek Komisije za varstvo okolja GZS - Zdru`enja lesarstva, 30. avgusta 2005, na GZS Dnevni red: 1. Izku{nje, problemi v zvezi z ravnanjem z odpadno embala`o 2. Razno Ad 1) Predsednik Komisije za varstvo okolja, prof. dr. Marko Petri~, je vse navzo~e seznanil z namenom sklica komisije, t.j. organizacijo delavnice (najkasneje v prvi polovici oktobra 2005) o izobra`evanju glede ravnanja z odpadno embala`o. Organizatorji delavnice bi bili GZS-Zdru`enje lesarstva z GZS-Komisijo za varstvo okolja, GZS-Slu`-ba za varstvo okolja ter BF-Oddelek za lesarstvo. V nadaljevanju je ga. Leban (GZS-Slu`ba za varstvo okolja) poudarila: • da je pobuda za organizacijo delavnice pri{la od podjetij (problematika je izrazita predvsem pri monta`erjih); • da je zgoraj navedeno problematiko treba predstaviti Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Predstavniki sekcije palet so poudarili, da je treba sekcijo palet, ki deluje pod okriljem GZS-Zdru`enja lesarstva, raz{iriti s ~lani sekcije palet, ki deluje v okviru Zdru`enja za promet in zveze. Sklep {t. 1: Udele`enci sestanka so se strinjali, da se v prvi polovici oktobra (to~en ter- KM min-dogovor naknadno) organizira delavnica z naslovom Ravnanje z odpadno embala`o z naslednjim dnevnim redom: 1. Predstavitev problematike ravnanja z odpadno embala`o (ga. Leban, GZS-Slu`ba za varstvo okolja, predstavnik MOP); 2. Predstavitev dobre prakse izvajanja zakonodaje ravnanja z odpadno embala`o v podjetju (TOM Mokronog); 3. Predstavitev podjetij - izvajanje zakonodaje (SLOPACK, INTERSOROH); 4. Diskusija. Spisek vabljenih na delavnico pripravi GZS-Zdru`enja lesarstva. Ad 2) Dr. Petri~ je navzo~e seznanil, da `e obstaja v okviru Slovenskega lesarskega grozda podprojekt Embala`a; izra`ena je bila `elja po skupnem sre~anju s Komisijo za varstvo okolja pri GZS-Zdru`enju lesarstva. Dr. Petri~ se je v nadaljevanju zahvalil vsem ~lanom komisije za dvoletno sodelovanje in poudaril, da ne `eli opravljati del vodje Komisije za varstvo okolja v naslednjem mandatnem obdobju zaradi dodatnih obremenitev na BF, Oddelku za lesarstvo. Sklep {t.2: Komisija za varstvo okolja pri GZS-Zdru`enju lesarstva bi morala v naslednjem mandatnem obdobju obravnavati: • koncept od zibelke do groba® in • okoljevarstvena dovoljenja. Komisija je obravnavala tudi vlogo mag. Slovnikove (JELOVICA [kofja Loka), ki zaradi novih slu`benih obveznosti predlaga zamenjavo v komisiji s Petrom Ko{irjem, ki je v Jelovici odgovoren za okolje in ener- getiko. Marijano Slabe Marin~ (KLI Logatec) zamenjuje v ~asu porodni{-kega dopusta Magda [epec. VKLJU^ITE SE V SLOVENSKO LESNOTEHNOLO[KO PLATFORMO? (prijavnica na www.sltp.si) Tehnolo{ke platforme so nov instrument Evropske komisije, s katerim `eli pove~ati vlaganja v raziskave in razvoj ter tako pospe{iti konkuren~nost na osnovi znanja. Z njimi namerava vzpodbuditi predvsem industrijo za izvedbo inovativnih projektov v dejavnem sodelovanju z znanstveno sfero. V tehno-lo{kih platformah je poudarjena nova gospodarska strategija EU, ki se osre-doto~a na inovacije in raziskave kot sredstvo za prilagajanje evropskega gospodarstva zahtevam globalne kon-kuren~nosti. Na pobudo iniciativne skupine, v kateri so zastopani lesarji, gozdarji in papir-ni~arji, je bila julija 2005 ustanovljena Slovenska lesnotehnolo{ka platforma (SLTP) /Slovenian Forest-Based Technology Platform (SiFTP) - prijavnico za vklju~itev v SLTP lahko najdete na www.sltp.si. SLTP predstavlja nacionalno platformo (National Technology Platforms, NTP) in je sestavni del evropske FTP. Njen namen je zastaviti dolgoro~ni razvojno strategijo (do leta 2030), ki bo imela {iroko podporo gospodarstva, znanosti in politike. Evropska (FTP) in slovenska (SLTP) sta odprti za vklju~itev vsem, ki imajo interes sodelovati. Koristi partnerjev bodo razli~ne, od sodelovanja pri na~r-tovanju raziskovalnih dejavnosti, do mo`nosti dejavnega sodelovanja v projektih, ki bodo v sklopu razli~nih platform izvajani v naslednjih letih (do leta 2013 in {e dlje). ijaLes 57(2005) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva Sodelovanje v SLTP bo koristno tudi zaradi u~inkov mre`enja s slovenskimi in evropskimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami, ki bo omogo~alo nove sodobne oblike sodelovanja. Podjetja in obrtniki pa bodo s sodelovanjem v SLTP la`je pri{li do najno-vej{ih raziskovalnih dose`kov ter s tem dobili prilo`nost za njihovo aplikacijo v poslovne namene. S tem pa si lahko zagotovijo mo`nost za oblikovanje poslovnih procesov z vi{jo dodano vrednostjo. Ob ustreznem anga`iranju in vlaganjih lahko postanejo tudi tehno-lo{ki nosilci za posamezno podro~je. PROIZVODNJA IN PRODAJA POHI[TVA V LETU 2004 V AVSTRIJI -[E KAR ZADOVOLJIVA Avstrijsko gospodarstvo je v letu 2004 doseglo gospodarsko rast v vi{ini 2 % ter ustvarilo bruto dru`beni proizvod v vi{ini 235 mrd EUR. Gospodarska situacija v Avstriji je bila precej ugod-nej{a kot v njeni “veliki sosedi” Nem-~iji. Lesna panoga Avstrije (vrednost proizvodnje 5,96 mrd EUR) je v letu 2004 dosegla 10 %-no rast v primerjavi z letom prej. Panoga je zaposlovala 29.420 delavcev v 1.744 podjetjih. Od celotne vrednosti proizvodnje, je bilo kar 70 %, oziroma 4,48 mrd EUR izvo`eno na tuje trge. Glavna izvozna trga sta bila Nem~ija in Italija. Vrednost uvoza panoge pa je bila 2,54 mrd EUR. Izvoz in uvoz leta 2004 sta bila vi{ja kot leto prej. Lesna industrija je glede na {tevilo zaposlenih delavcev ena od pomembnej{ih industrijskih panog v Avstriji. Zelo ugodni so bili tudi trendi v pohi{t-veni industriji, ki je v lanskem letu proizvedla za 2,4 mrd EUR pohi{tva, oziroma 11 % ve~ kot v letu 2003. Izvoz pohi{tva je zrasel za 2,9 %, uvoz pa za 7,7 %. ijaLeS 57(2005) 9 Porast proizvodnje je bil viden v vseh pohi{tvenih segmentih, razen pri kuhinjah, kjer je bil obseg lanske proizvodnje, ki je zna{al 268 mio EUR, za 1,3 % manj{i, kot v letu 2003. Najve~ji porast proizvodnje (vrednost proizvodnje 576 mio EUR) je bil v letu 2004 pri sede`nem pohi{tvu, in sicer 40 %. V to skupino uvr{~a statistika poleg navadnih lesenih stolov in sede`nih garnitur tudi sede`e za letala in avtomobile. Vrednost proizvodnje pisarni{kega po-hi{tva in pohi{tva za trgovine je zna{ala 403 mio EUR. Tudi vrednost drugega pohi{tva (1.199 mio EUR), v katerem je zajeto vse preostalo pohi{tvo razen sede`nega in kuhinj, je porasla za 6,8 % v primerjavi z letom 2003. Avstrija je v letu 2004 izvozila za 1,3 mrd EUR pohi{tva. Najve~ je izvozila v EU, in sicer preko 1 mrd EUR, od tega najve~ na tr`i{~e Nem~ije, sledila je Italija. Porasel je tudi izvoz na Mad-`arsko (zna{al je 74 mio EUR), na Poljsko (30 mio EUR) in na ^e{ko (17 mio EUR). Avstrija je v letu 2004 uvozila za 1,2 mrd EUR pohi{tva, od tega 1 mrd EUR iz dr`av EU (+ 1,6 % ve~ kot leto prej). V okviru EU je bilo najve~ pohi{tva uvo`enega iz Nem~ije: 568 mio EUR, sledi Italija 112 mio EUR. Znatne koli~ine pohi{tva in njegovih delov je bilo uvo`enega iz Mad`arske in Poljske (po 65 mio EUR). Relativno veliko pohi{tva je bilo uvo`enega iz Romunije: v vrednosti 46 mio EUR. Uvoz iz azijskih de`el je zna{al 23 mio EUR in je predstavljal rekordni porast 45,3 % v primerjavi z letom 2003. Na doma~em avstrijskem trgu se proda najve~ pohi{tva (70 %) v specializiranih trgovskih pohi{tvenih centrih kot so Ikea, Kika, Lutz, Leiner itd. Anketa, ki jo je izvedlo raziskovalno podjetje Markant Market Research®, je pokazala, da sta med ljudmi najbolj znani trgovski znamki za pohištvo Lutz in Kika, sledijo Leiner, Ikea. Avstrijski trgovski gigant Lutz-skupina se v zadnjem času intenzivno širi tudi na druge trge. Skupina Lutz ima v Avstriji: 47 trgovin XXXLutz, 40 trgovin Moebe-lix in 7 trgovin Moemax. Bistveno več prometa kot na domačem trgu Lutz ustvarja v Nemčiji. Lutz odpira svoje trgovine tudi na Češkem in se širi še v druge članice EU kakor tudi v vzhodnoevropske države in na Hrvaško. Trgovina s pohištvom se v Avstriji in v vsej Evropi vse bolj koncentrira v velikih koncernih. Le-ti diktirajo zaradi večje finančne moči tržne in finančne pogoje na svojem geografskem področju. Manjši trgovci so potisnjeni v neenakopraven položaj, zato so prisiljeni svojo dejavnost končati ali pa prodajne površine odstopiti velikim. Obstoj malih in srednjih trgovin s pohištvom je zato v Avstriji in drugod v Evropi resno ogrožen. Pozitivni trendi v proizvodnji, prodaji, izvozu in uvozu pohištva v Avstriji se nadaljujejo tudi v tem letu, zato gleda avstrijska pohištvena panoga v prihodnost manj pesimistično kot npr. njeni “sosedje” Nemci. Avtorica: Fani Potočnik (www.gzs.si/ lesarstvo), vir: Möbelmarkt 7/05, Möbel Kultur 8/05 GRADNJA MONTAŽNIH HIŠ V NEMČIJI 13,5 % od vseh eno- in dvostanovanj-skih hiš, ki se gradijo v Nemčiji, je montažnih oziroma je montažna vsaka sedma hiša. V letu 2004 je bilo zgrajenih 10.600 montažnih hiš v skupni vrednosti 1,52 milijard EUR. Za letošnje leto ocenjujejo, da bodo dosegli manjšo skupno realizacijo, ki bo znašala 1,42 milijarde EUR. To je posledica manj izdanih gradbenih dovoljenj v tem letu za eno- in dvostanovanjske hiše. vzn GZS - Zdru`enje lesarstva Proizvajalci so organizirani v Združenju BDF (Bundesverband deutschen Fertigbau). Včlanjenih je 40 podjetij oziroma celotno število proizvajalcev montažnih hiš. Hkrati so vsi člani tudi člani skupnosti za kakovost montažnih hiš. Kvalitetni kriteriji za konstrukcijo, gradbeno izvedbo in materiale, ki jih članice določijo in sprejmejo, so običajno strožji od tistih, ki so predpisani z zakonom. Jamstvo za kvaliteto dokazujejo certifikati in žigi, ki jih izdaja Skupnost za kakovost. Montažne hiše niso več tipske, ampak je vsaka praktično narejena in prilagojena želji naročnika, seveda v okviru gradbenih dovoljenj in predpisov. Potencialni kupci montažnih hiš imajo največkrat možnost ogledati si vzorčne hiše različnih proizvajalcev v razstavnih centrih, ki so na 60 mestih po vsej Nemčiji. V teh hišah je tehnično-pro-dajni team, ki daje kupcem informacije, se z njimi dogovarja oziroma sklepa prodajne pogodbe. Na celotnem ozemlju Nemčije je kar 600 vzorčnih hiš. Vsako leto je 9. in 10. aprila razglašen "Dan montažnih hiš". Na ta dva dneva nekateri proizvajalci odprejo za obiskovalce vrata svojih tovarn in prirejajo razstave in druge predstavitvene dogodke za potencialne kupce. Letos, v avgustu, je bil v Hannovru odprt najmodernejši razstavni center montažnih hiš v Evropi na površini 18.000 m2 in tam trenutno razstavlja 14 proizvajalcev. Ponudba hiš je široka, od nižje cenovnih hiš do ekskluzivnih vil. Razlogi, ki so v prid montažnim hišam: • v večini so izdelane iz lesnih tvoriv in imajo lesena ogrodja, zato so okolju prijazne in imajo zdravo bivalno klimo; • zaradi dobre toplotne zaščite so energijsko varčne, kar pomeni EE3 prihranek pri ogrevanju; • strogi predpisi ter redna kontrola kvalitete zagotavljajo kupcu solidnost in zanesljivost izvedbe, za kar mu izvajalci jamčijo z garancijo; • predizgradnja elementov v tovarni olajša načrtovanje in izgradnjo ter skrajša čas gradnje, kar pomeni denarni prihranek za kupca; • gradbeni elementi, ki so izdelani v pokritem prostoru, so suhi in zato je možna takojšnja vselitev brez negativnih vplivov na zdravje. Velik proizvajalec montažnih hiš v Nemčiji je "Kampa Haus", ki je organiziran kot delniška družba. Med drugim nudijo tipe enodružinskih hiš za generacijo "50 plus". Namenjene so ljudem, ki po 50 letih, ko se otroci osamosvojijo in odselijo, žive v dvoje. Zanje so primerne hiše "iz zdravih materialov", pritlične, brez stopnic, v mirnejšem naravnem okolju. Zaradi krize v gradbeništvu, ki v Nemčiji traja že nekaj let, je prizadeta tudi proizvodnja montažnih hiš. Celotna realizacija v gradbeništvu je v prvih petih mesecih tega leta znašala 30,1 mlrd., kar pomeni, da je za 12,2 % manjša, kot je bila v istem obdobju lani. Zaposlenih delavcev v gradbeništvu je bilo konec junija 2005 708 000, kar je za 78.000 oziroma 9,9 % manj kot v istem obdobju lani. Nekateri proizvajalci montažnih hiš bodo predvidoma leto 2005 končali v rdečih številkah, kot napovedujeta tudi podjetji Bien-Zenker Schluchtern ter Kampa Haus. Združenje proizvajalcev montažnih hiš vidi izhod v intenzivnejšem izvozu. Nekatere članice so pri tem že dosegle dobre rezultate, kot npr. firma Haas, ki skoraj 40 % svoje proizvodnje že izvozi na tuje trge. Avtorica: Fani Poto~nik (www.gzs.si/ lesarstvo), Vir: Handelsblatt, 10. junij 2005, Infoholz.de AKTUALNE POSLOVNE NOVICE IZ LESNE PANOGE Ameri{ki proizvajalec pohi{tva Ethan zapira proizvodnjo na Irskem in odpira nov distribucijski center Ameri{ki proizvajalec pohi{tva Ethan Allen Interiors Inc. bo svojo proizvodnjo v Dublinu preoblikoval v velik regionalni distribucijski center. Zaradi preoblikovanja bo delo izgubilo 250 delavcev. Trenutno je v Ethan Allen v Dublinu zaposlenih 325 delavcev. 75 od njih jih bo imelo nova delovna mesta v distribucijskem centru, drugi pa bodo ostali brez dela v roku dveh do treh mesecev. Srbsko lesno podjetje Interdrvo je podpisalo pogodbo z Ikeo v vrednosti 1,2 milijona evrov Srbsko lesno podjetje Interdrvo je s {vedsko Ikeo podpisalo 1,2 milijona evrov vredno pogodbo za dobavo kuhinjskih elementov. Kragujev{ko Inter-drvo bo dodatno zaposlilo {e 60 delavcev, da bodo lahko izpolnili pogodbene obveznosti. V tem letu je Interdrvo `e dobavilo Ikei za 700.000 evrov kuhinjskih delov. Podjetje Interdrvo je bilo ustanovljeno pred dvema letoma kot posledica privatizacije srbskega podjetja Ko{utnjak. Latvijski proizvajalec pohi{tva Lonas Ir Partneriai {iri svojo prodajno mre`o Latvijski proizvajalec pohi{tva Lonas Ir Partneriai je lansko poletje odprl svojo prvo trgovino v Rigi, do konca leta 2005 pa namerava odpreti {e dve. V letu 2005 nameravajo prodati za 3,6 ijaLeS 57(2005) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva milijonov evrov pohi{tva. Leta 2004 so imeli prodaje za 3 milijone evrov, kar je 40 odstotkov ve~ kot leta 2003. Poljski WFM Oborniki je prodal zemlji{~e v vrednosti 1,2 milijona evrov Poljski proizvajalec pohi{tva Wiel-kopolskie Fabryki Mebli Oborniki (WFM Oborniki) je nem{kemu podjetju Berlin Group Development prodal zemlji{~e za 1,2 milijona evrov. Zemlji{~e meri 1,54 hektarja. Prav tako namerava podjetje zaradi slabe finan~ne situacije prodati svojo po-dru`nico Meble Oborniki ter oddati ali prodati tovarno WFM Oborniki. [vedski proizvajalec lesenega poda Pergo napoveduje ve~ji dobi~ek v drugi polovici 2005 Pergo AG, {vedski proizvajalec lesenega poda, napoveduje dobre poslovne rezultate za drugo polovico leta 2005, saj je podjetje raz{irilo svoje poslovanje s severno Ameriko ter veliko investiralo v evropski in ameri{ki trg. V Per-goju pri~akujejo, da se bo trg lesenih podov v Severni Ameriki v dveh letih pove~al za 10 do 12 odstotkov. Sami pa nameravajo poleg zni`anja operativnih stro{kov in stro{kov ogla{evanja tudi plasirati nov proizvod na evropski in ameri{ki trg. Na~rtujejo tudi odpustitev 120 zaposlenih v Evropi (celotno poro~ilo o podjetju je v originalnem dokumentu). Poljski proizvajalec lesenega poda Barlinek bo odprl dve novi tovarni v vrednosti 641, milijonov evrov Poljski proizvajalec lesenih podov Bar-linek bo v naslednjih treh letih zunaj obmo~ja EU zgradil dve novi tovarni v vrednosti 64,1 milijonov evrov. Gradnja prve tovarne v vrednosti 32,1 milijonov ijaLeS 57(2005) 9 evrov se bo za~ela v letu 2006, kon~ana pa naj bi bila leta 2007. Natan~na lokacija {e ni dolo~ena, opciji sta Rusija ali Ukrajina. Letna kapaciteta tovarne bo 2 milijona kvadratnih metrov lesenih podov. Tudi za drugo tovarno lokacija {e ni dolo~ena. Berlinek je imel v letu 2004 za 6,4 milijonov evrov dobi~ka, kar je za 65 odstotkov ve~ kot leto prej, prodaje pa je imel v letu 2004 za 57,9 milijonov evrov, kar je 58 odstotkov ve~ kot leta 2003. Avstrijski Stallinger bo investiral med 51,5 in 64,4 milijonov evrov v {vicarski projekt `aganja lesa Avstrijski Stallinger GmbH bo investiral v doslej najve~ji {vicarski `agarski obrat od 51,5 do 64,4 milijonov evrov. Zgradili ga bodo v Domatu, v kantonu Graubünden. Avstrijski investitor bo prejel 5,2 milijonov evrov dr`avne subvencije in 6,4 milijonov evrov posojila. Prav tako bo prihodnjih 10 let opro-{~en pla~ila davka. Novi projekt bo odprl 150 novih delovnih mest. [vedska Ikea bo v Nem~iji zni`ala maloprodajne cene za 4 odstotke in zgradila nov logisti~ni center Predsednik uprave nem{kega podjetja Ikea je povedal, da nameravajo zni`ati maloprodajne cene v Nem~iji za pov-pre~no 4 odstotke. Ikea namerava tudi investirati v izgradnjo novega logisti~-nega centra v Dortmundu. Logisti~ni center bo zaposloval 200 delavcev in bo oskrboval 177 Ikea trgovin po vsej Evropi. Gradnja objekta se bo pri~ela decembra 2005, kon~ana pa naj bi bila predvidoma do konca leta 2007. V Nem~iji ima Ikea trenutno 35 prodajnih salonov. Neuspeli drugi javni razpis za prodajo srbskega podjetja Kompo Drugi javni razpis za prodajo srbskega proizvajalca pisarni{kega pohi{tva Kompo z dne 7. avgusta 2005 je bil prav tako neuspe{en kot prvi. Na razpis se ni prijavil nih~e, za~etna cena pa je bila 4,3 milijone evrov, prav tako kot v prvem razpisu. V podjetju so se odlo~i-li, da tretjega razpisa za prodajo ne bo, saj se bodo posku{ali dogovoriti z do-ma~imi in tujimi investitorji, ki so `e pokazali interes za prevzem. Podjetje Kompo je bilo ustanovljeno leta 1948 in zaposluje 348 delavcev. Ekowood prejel nagrado za inovacijo pri sistemu polaganja lesenih podov Malezijsko podjetje Ekowood International Bhd je 10. avgusta 2005 prejelo od malezijskega predsednika vlade nagrado za inovacijo pri polaganju lesenih podov. Ekowood je namre~ prvo podjetje na svetu, ki je razvilo sistem polaganja lesenih podov brez uporabe lepila. Proizvod Ekoloc omogo~a monta`o lesenih podov, ki je trikrat hitrej{a in skoraj dvakrat mo~nej{a kot pri navadnem `lebnem sistemu z uporabo lepila. Prednost je tudi v tem, da je mo`no lesene deske razstaviti in ponovno sestaviti. V Rusiji bodo odprli prvo lesno borzo 16 ruskih podjetij in zdru`enje lesne industrije v Rusiji je ustanovilo prvo lesno borzo na vzhodu Rusije, v regiji Irkutsk. Predsednik uprave borze, Sergej Fedorov pravi, da je glavni namen borze vpeljati novo politiko cen v trg lesne industrije. Borza bo za~ela poslovati septembra 2005, `e sedaj pa imajo precej ponudb za nakup lesa iz Kazahstana, Uzbekistana in drugih dr`av. ES znanje za prakso Ker je monta`a akumulatorja izvedena na na~in, da le-ta oprime ohi{je, je s tem {e dodatno poskrbljeno za ~vrstost celote. Pri polnilnikih pa je primerjava `e nemogo~a. Polnilnik Perlesa je 1-urni, Parkside-a pa ima mnogo dalj{i ~as polnjenja, od 3 do 5 ur. In {e nekaj o mo~i vrtalnikov. Posku{al sem s sve`e napolnjenimi akumulatorji privijati vijake razli~nih premerov v hrastovino. ^e se je premer vijaka ABC-Spax za Parkside pri 4,5 mm kon~al, Perlesov HBS5189 s 6 mm {e ni imela ve~jega problema s privijanjem. Nekaj ve~ te`av sem imel sam, z dovolj krepkim oprijemom pri tolik{ni mo~i. Tako lahko re~em, da sem kon~no pri{el v stik z baterijskim vrtalnikom, ki bi me “premagal”. To pa je tudi pomemben podatek, kaj mislite? Idealen pripomo~ek za razvla`evanje prostorov V jesenskem in zimskem ~asu se zaradi preobilice padavin in mrazu v slab{e ogrevanih in zra~enih prostorih za~ne kopi~iti vlaga. Le-ta se ~ez ~as za~ne usedati na povr{ine in na njih povzro~a {tevilne po{kodbe, kot je plesen ali pokanje barve na zidovih, odstopanje tapet, korozijo na elektronskih napravah ter vrtnem in ro~nem orodju, zatohlost prostorov, porumenelost ter plesnivost obla~il, itd. V Henklu so v ta namen razvili pripomo~ek za razvla`evanje prostorov in odpravljanje teh te`av - Ceresit Anti-Feucht, ki nase ve`e vso odve~no vlago iz okolice, dokler ni dose`ena ustrezna relativna vla`nost zraka (50-60 %). Ob {tevilnih po{kodbah, ki jih v prostorih povzro~a prekomerna vlaga, se v vla`nih prostorih razvijajo pr{ice in nevarne bakterije. Ceresit Anti-Feucht se u~inkovito spopada tudi z njimi, saj v prostoru ustvarja optimalno zdravo klimo. Odstranjevalec vlage Ceresit Anti-Feucht sestavlja priro~na in lepo oblikovana posoda z vlo`no kaseto granulata, ki ve`e nase odve~no vlago iz okolice. Granulat v kaseti nato odve~no vlago po~asi spreminja v solno raztopino, ki se nabira v spodnjem delu posode. Ko je ta polna, raztopino enostavno zli-jemo v odtok. Zaprta kaseta prepre~uje stik granulata s ko`o, menjava kasete pa je povsem enostavna in ~ista. Ceresit AntiFeucht deluje samostojno, brez uporabe elektri~ne energije ali baterij. Ta edinstven odstranjevalec vlage je primeren za vse vrste prostorov: stare stavbe, novogradnje, vla`ne sobe, kleti, gara`e, pralnice, skladi{~a, shrambe, po~itni{ke hi{ice, bivalnike, ~olne, jahte, itd. Posamezna kaseta z granulatom zadostuje za obdobje do 5 mesecev, seveda odvisno od vla`nosti in temperature zraka. Ena posoda je primerna za prostor v velikosti od 15 do 30 kvadratnih metrov. Odstranjevalec vlage Ceresit Anti-Feucht je na voljo v prodajalnah po vsej Sloveniji. Ve~ o izdelkih v dru`ini Ceresit si lahko preberete na www.henkel.si. Dodatne informacije: Mateja Toplak, tel.: 02/2222-260 e-po{ta: mateja.toplak@si.henkel.com ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj UDK: 674:001.891 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Metodologija vrednotenja inovativnih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov The Methodology for Benchmarking of Innovation, Technological and Research Processes avtorja: Borut LIKAR, Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia, e-pošta: borut.likar1@guest.arnes.si Janez KOPAČ, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Slovenija, e-pošta: janež.kopac@fs.uni-lj.si izvleček/Abstract Slovenija vstopa na globalna tr`i{~a, zato postaja primerljivost s sorodnimi industrijskimi panogami v Evropi eden klju~-nih pokazateljev stanja poslovnih procesov. Pri tem nam slu`ijo v veliko oporo statisti~ni pokazatelji. Ti ob poznavanju ozadij, ki vplivajo na statisti~ne podatke, dajejo mo`nost poglobljene in dovolj celovite analize stanja, vzrokov in trendov. V prispevku je prikazana metodologija vrednotenja inovativnih, tehno-lo{kih in raziskovalnih procesov. Metodologija, ki temelji na standardiziranih statisti~nih podatkih, je bila sicer razvita vzporedno z obdelavo podatkov lesne industrije, vendar je v osnovi univerzalna in omogo~a analizo katerekoli panoge proizvodnega sektorja. V primeru uporabe v storitvenem sektorju pa je potrebna ustrezna modifikacija. Slovenia is entering global markets. Comparability with similar industries in Europe is thus becoming one of the key indicators of the state of business processes. Statistical indictors serve as an excellent support is this research. These, together with the knowledge on background, which influences statistical data, give an opportunity for an in-depth and requisitely holistic analysis of the situation, causes and trends. In this paper, we describe a methodology for benchmarking of innovation, technological and research processes. Even though the methodology based on standardized statistical data was developed parallel with data processing of wood industry, it is still fundamentally universal and enables an analysis of whichever branch of production sector. In case the methodology is applied in service sector, an adequate modification is necessary. Klju~ne besede: les, inovativnost, raziskave, razvoj, tehnologija, vrednotenje, industrija Keywords: wood, innovation, research, development, technology, benchmarking, industry UVOD Ko govorimo o izbolj{anju konkuren~-nosti gospodarstva, imamo pred o~mi ve~ dejavnikov, katerim je skupni imenovalec inovativnost. Vendar tu ne gre le za problem lesne industrije, ampak tudi za vpra{anje slovenskega gospodarstva v celoti in tudi v EU. Ker je lesna industrija med manj ino-vativnimi glede na druge panoge, je za njeno konkuren~nost {e toliko bolj nujno, da je podjetje pripravljeno in zmo`-no upravljati z lastnimi invencijsko-inovacijskimi procesi, vklju~no z RR procesi. Pogoj za to pa je njihovo razumevanje ter celovito obvladovanje. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da je inoviranje kompleksen proces, ki ga velik del slovenskih podjetij ne obvladuje dovolj. Gospodarski subjekti sku-{ajo z razli~nimi, najve~krat delnimi pristopi pove~ati stopnjo inovativnosti, a so ti najve~krat premalo u~inkoviti. Problem je v tem, da je izbolj{anje stanja povezano z mnogimi dejavniki, ki pogosto predstavljajo te`ko re{ljiv vozel; kje za~eti, kako upo{tevati strate{ke vidike, dolo~iti najpomembnej{a pod-ro~ja, kjer je potrebno stanje izbolj{ati – ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj dolo~iti klju~ne vplivne dejavnike, izvesti konkretne korake ipd. Predvsem pa, kako sistemsko in sistemati~no pristopiti k analizi in izbolj{anju stanja (Mulej, 2002; Mulej, 2005; Marki~, 2003). Predpogoj je zato jasno razumevanje, ki mora temeljiti na kvalitativnem ter kvantitativnem vrednotenju najpomemb-nej{ih vplivnih dejavnikov inovativnosti (Likar, 2002). Vedeti torej moramo, katere aktivnosti v poslovanju podjetja so pomembne za dosego inovativnosti in posledi~no bolj{ih ekonomskih rezultatov. Literatura obravnava ve~ vrst pristopov za spremljanje predvsem invencijske in inovacijske dejavnosti. Eden osnovnih pristopov je obravnava inovacijskega procesa glede na vhodne, procesne in izhodne skupine indikatorjev. Pri tem je izbira teh zelo raznolika. Kot vhodne indikatorje, ki govorijo o “vlo`ku”, se uporablja npr. stro{ke za raziskovalno razvojne dejavnosti (v nadaljevanju RRD) ali {tevilo dni izobra`evanja ljudi (Baruk, 1997, Iansiti, 1997, Leenders and Wierenga, 2002, Hagedoorn and Cloodt, 2003, Carayannis et al., 2003). Procesni indikatorji so tisti, ki govorijo o organiziranosti in managementu inovacijskega procesa, o uporabi ustreznih managerskih tehnik (tr`ne analize, tehnike analize problema in kreiranj idej, tehnike predvidevanja ipd.), pa tudi inovacijski klimi v podjetjih. Izhodni pa so tisti, ki govorijo o rezultatih; npr. {tevilo patentov in novih tr`nih proizvodov, tr`ni dele`, prihodki od prodaje inovacij/inovativnih proizvodov ipd. (Carayannis et al., 2004, Michalisin, 2001). Omenjeni kazalci so delno invencijski (RRD, izobra`evanje, patenti), delno inovacijski (npr. novi tr`ni proizvodi, tr`ni dele`, prihodki od prodaje), delno pa posredno povezujejo obe fazi (npr. organiziranost in mened`ement, tr`ne in druge analize in njihove tehnike, klima). ES Zaradi takih razlik je velikega pomena izbira indikatorjev. Lahko obravnavajo predvsem profesionalno invencijsko-inovacijsko dejavnost, lahko le mno`i-~no ali pa kombinacijo obeh. Prav tako je pomembna {irina obravnave. {tudija se lahko omeji le na jasno merljive podatke (stro{ki za RRD, povezani z inventivnostjo in inovativnostjo, {tevilo patentov ipd.), lahko pa obravnavajo tudi “mehkej{e” dejavnike (npr. inovacijsko klimo, zadovoljstvo in s tem povezano ustvarjalnost zaposlenih ipd.). Pri tem gre za velike razlike med pristopi, ki so odraz kompleksnosti obravnave problematike. Freel tako posku{a najti korela-cijo med inovativnostjo in indikatorji ve{~in (npr. zahtevanih sposobnosti sodelavcev ter intenzivnosti usposabljanja). Ugotavlja, da inovativnost podjetja mo~no korelira z intenzivnostjo usposabljanja sodelavcev (Freel, 2005). Avtorji raziskujejo tudi povezavo med prilagodljivostjo podjetja in njegovo inovacijsko sposobnostjo. Posamezne komponente prilagodljivosti se med nizko-in visokoinovativnimi podjetji pomembno razlikujejo. Ugotavljajo tudi, da so subjektivne ocene sposobnosti (dojemanje uspe{nosti raziskav in razvoja, izko-ri{~anje tr`nih prilo`nosti ipd.) tudi eden od mo`nih indikatorjev inovativ-nosti (Tuominen, 2004). Nekateri avtorji sku{ajo torej analizirati invencijsko-inovacijski proces skozi majhno {tevilo indikatorjev, drugi pa z bolj poglobljenimi {tudijami, kjer je rezultat sicer ob{irne analize razmeroma enostaven (Fatur, 2005). Zna~ilnost te raziskave je tudi izrazita analiza managementa idej v okviru {ir{ega kroga zaposlenih. Pri na~inu obravnave podatkov in medsebojnih povezav se pogosto uporablja metodologija enojnih ali kompo-zitnih indikatorjev. Prednost slednjih je predvsem pri primerjavi razli~nih panog in razli~nih velikosti podjetja (Hollenstein, 1996, Hagedoorn et al., 2003). Hollenstein s faktorsko analizo iz mno`ice inovacijskih spremenljivk izlo~i 4 faktorje. Za produktne inovacije sta to faktorja tehni~ne in tr`ne dimenzije, za procesne pa faktorja vhoda in izhoda iz procesa generiranja invencij in inovacij. Agregirani kompo-zitni indikator poka`e reprezentativnost na nivoju podjetja in panoge (Hollenstein, 1996). Meni, da enojni indikatorji, ~e jih ne prilagodimo potrebam, lahko vodijo do napa~nih sklepov. Tako npr. stro{ki za RRD dejavnost, stopnja tehnolo{kega razvoja in {tevilo patentov niso nujno odraz uspe{ne inovativnosti v vseh panogah, saj se omejujejo na invencije brez njihove uspe{ne tr`ne uporabe. Celo nekatere tehnolo{ko napredne firme ne patentirajo vseh novosti (npr.: invencije in inovacije tehnolo{kega procesa, ki jih varujejo kot poslovno tajnost). METODOLOGIJA V nadaljevanju bo prikazana metodologija uporabe in analize statisti~nih podatkov. Sicer Statisti~ni urad RS po vsakem zajemanju podatkov prika`e izbrane podatke, predvsem v obliki prikaza vrednosti posameznih spremenljivk (delno prikazano v nadaljevanju). Ne obdeluje pa podatkov na na~in, ki bi omogo~al bolj celovito analizo medsebojnega vpliva posameznih spremenljivk oz. vplivnih veli~in. Gre namre~ za obse`no matriko medsebojnih povezav in rezultatov preproste statistike, ki za obdelavo zahtevajo poglobljeno delo. Ker gre v prvi fazi za razvoj metodologije same, je temu namenjen prvi ~lanek v tej reviji. Drugi pa bo prikazal uporabo raziskovalne metodologije na konkretnih podatkih lesne industrije. Prikazana raziskovalna metodologija temelji na standardiziranih podatkih o inovacijski dejavnosti, ki se `e ve~ let zbirajo v EU in tudi v Sloveniji (Eurostat, 2003, SURS, 2003). Prednost ob-stoje~ih podatkov je tudi v tem, da stati-sti~ni urad podaja natan~no metodo- ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj logijo za dolo~anje stanja v podjetju, ki je osnova za omenjeno raziskavo SURS/ Eurostat. To je {e posebno pomembno zato, ker merjenja in obvladovanja in-vencijsko-inovacijskih procesov predstavlja v Sloveniji za ve~ino podjetij pre-cej{njo novost. Definicije in njihove interpretacije so razli~ne, ~eprav je vsaj glede dela definicij standarde `e pred leti postavil OECD (Frascati, 1994; ponatis izvirnika iz 1971) in jih je sprejela tudi Slovenija. Podatki SURS so v na{i raziskavi predstavljali osnovo za poglobljeno analizo. V raziskavo so bila po Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA, 2004) vklju-~ena slovenska podjetja iz statisti~nih razredov: 20 (Obdelava in predelava lesa) in 21 (Proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih). Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnej{i dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja. REZULTATI Rezultat je metodologija, ki poteka v {estih korakih: 1 . Definiranje podatkov SURS. 2. Definiranje dodatnih spremenljivk. 3. Definiranje kategorij spremenljivk. 4. Preprosta statistika in izra~un medsebojnih povezav. 5. Prikaz korelacij. 6. Povzetek rezultatov in diskusija. 1. Definiranje podatkov SURS V osnovi smo v analizo vklju~ili podatke, ki jih metodologija SURS zajema. Zaradi obse`nega {tevila vseh spremenljivk smo na podlagi literature in ocene podatkov naredili (po svoji izkustveni oceni) smiseln izbor. 2. Definiranje dodatnih spremenljivk Za potrebe raziskave smo poleg spremenljivk po SURS definirali {e nekaj ijaLeS 57(2005) 9 dodatnih, ki smo jih razvrstili v dve podskupini: • V prvi podskupini gre za uporabo podatkov iz Izkaza poslovnega izida ali za kombinacijo spremenljivk SURS in spremenljivk iz Izkaza poslovnega izida. Iz slednjega smo uporabili sledeče spremenljivke: "čisti prihodek od prodaje” (AOP 090), “poslovni odhodki” (AOP 103) in “dobiček iz poslovanja” (AOP 125, če izguba AOP 126). • V drugi podskupini smo z uporabo obstoječih spremenljivke SURS definirali nekaj novih (npr. “delež zaposlenih z najmanj višjo izobrazbo”, ki je določen kot "število vseh zaposlenih z najmanj višjo izobrazbo”/ "število vseh zaposlenih”). 3. Definiranje kategorij spremenljivk Razdelili smo jih v sledeče kategorije: • Vhodne. Gre za tiste spremenljivke, ki predstavljajo okvir za invencijsko-inovacijske aktivnosti in vplivajo tako na invencijsko-inovacijski proces ter posledično na rezultate teh aktivnosti. • Procesne. Gre za tiste spremenljivke, ki so povezane z invencijsko-inovacij-skim procesom. Inovativen proces je tisti, ki je neposredno povezan s spremembo invencije v inovacijo in vključuje tudi invencijsko fazo kot inventivno, torej uspešno. Zgolj inovacijski, ne pa tudi inovativen pa je tisti, ki je sicer povezan s strateškimi vidiki, managerskimi in organizacijskimi aktivnostmi, s spodbujanjem in nagrajevanjem ustvarjalnosti in inovativnosti, premagovanjem ovir, organiziranjem invecijsko-inovacijskega procesa ipd., a zajema poleg neposredno uspešnih, t.j. inovativ-nih dosežkov, tudi manj uspešne napore ustvariti novo korist odjemalcev od novih zamisli avtorjev. • Izhodne posredne. Tu opazujemo posredne, a vseeno pomembne rezultate invencijsko-inovacijskih aktivnosti (bistvene izboljšave proizvodov, marketin-ških postopkov ipd.). • Izhodne neposredne. Tu opazujemo končne rezultate aktivnosti (tržni delež, dobiček ipd.). Pomembno razliko od obstoječih študij predstavlja pristop, da smo izhodne podatke razdelili v omenjeni dve skupini. Razlog leži v kompleksnosti inven-cijsko-inovacijskega procesa. Za podjetje predstavlja rezultat nekajletnega vlaganja v inovativnost že izboljšanje t.i. Izhodnih posrednih spremenljivk (npr. bistvena izboljšava tržnega proizvoda, designa, marketinških konceptov ipd.). Končni rezultat, ti. Izhodne neposredne spremenljivke (npr. dobiček) pa pogosto nastopi z neko časovno zakasnitvijo. Vlaganje v razvoj in inovativnost namreč ne daje rezultatov "čez noč", ampak na dolgi rok. Tb je tudi razlog, da je za pravilno vrednotenje in razumevanje inven-cijsko-inovacijskega procesa (vključno z RRD) smiselna delitev izhodnih spremenljivk. Tako je lažje razložiti elemente in sinergije časovnega razvoja inovativnosti v podjetju, ki se v prehodni fazi včasih kažejo celo v obliki (začasno) slabših poslovnih rezultatov. Uporabljene/definirane spremenljivke: Vhodne spremenljivke (input variables) Spremenljivke: - število zaposlenih (si), - delež zaposlenih z najmanj višjo strokovno izobrazbo (s2). Skupina spremenljivk: Pomembne stra- EH raziskave in razvoj te{ke in organizacijske spremembe v podjetju. - strategija - uvajanje novih ali bistveno izbolj{anih korporacijskih strategij (s49), - vodenje - uvajanje naprednih tehnik vodenja (s50), - organizacija - uvajanje novih ali bistveno izbolj{anih organizacijskih struktur (s51). Skupina spremenljivk: Stro{ki za inovacijsko dejavnost: - notranji stro{ki za RRD/vsi izdatki podjetja (s9_1), - zunanji stro{ki za RRD/vsi izdatki podjetja (s9_2), - stro{ki za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije izdelka, storitve in postopka/vsi izdatki podjetja (s9_3), - stro{ki za pridobitev drugega zunanjega znanja/vsi izdatki podjetja (s9_4), - stro{ki za izobra`evanje zaposlenih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo/vsi izdatki podjetja (s9_5), - stro{ki za konstruiranje in drugo pripravo proizvodnje in dobave storitev/vsi izdatki podjetja (s9_7), - skupni stro{ki za inovacijsko dejavnost/vsi izdatki podjetja (s9_8). Procesne spremenljivke (process variables) Skupina spremenljivk: Sodelovanje znotraj Slovenije: - dobavitelji (co21), - svetovalci (co51), - univerze (co71). Skupina spremenljivk: Viri informacij za inovacije: - znotraj podjetja (oddelki, zaposleni…) (s22). Eil Skupina spremenljivk: Dejavniki, ki so ovirali inovacije: - pomanjkanje ustreznih finan~nih virov (s33), - organizacijska togost znotraj podjetja (s34), - pomanjkanje kvalificiranega kadra (s35), - pomanjkanje informacij o tehnologiji (s36). Izhodne posredne (output indirekt variables) Skupina spremenljivk: Uvajanje inovacij: - ali je podjetje uvedlo nove ali bistveno izbolj{ane izdelke (s3), - ali je podjetje uvedlo nove ali bistveno izbolj{ane postopke (s4). Skupina spremenljivk: Dejavniki, ki so ovirali inovacijske procese: - pomanjkanje odziva strank na nove izdelke in storitve (s39). Skupina spremenljivk: Pomembne stra-te{ke in organizacijske spremembe v podjetju: - marketing - bistvena sprememba marketin{kih konceptov ali strategij v podjetju (s52); - estetske spremembe - bistvene spremembe estetskega izgleda ali dizajna ali druge subjektivne spremembe vsaj enega izmed izdelkov (s53). Izhodne neposredne (output direkt variables) Skupina spremenljivk: Splo{ni dobi~ek podjetja: - dobi~ek na zaposlenega (s11), - dele` dobi~ka (s12). Skupina spremenljivk: U~inki inovacijske dejavnosti: - ve~ji trg ali tr`ni dele` (s14), - izbolj{anje kakovosti izdelkov ali storitev (s15), - izbolj{anje fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s16), - pove~ana zmogljivost proizvodnje ali dobave storitev (s17), - izbolj{anje vpliva na okolje ali zdravje in varnost (s20). 4. Preprosta statistika in izra~un medsebojnih povezav V raziskavo bodo vklju~eni rezultati preproste statistike ({tevilo vklju~enih podjetij, srednja vrednost, standardni odklon ter minimalna in maksimalna vrednost). Klju~ni del je povezan s primerjanjem/ koreliranjem vhodnih, procesnih in izhodnih spremenljivk. Ker je ve~ina spremenljivk ordinalnih, smo pri izra-~unu korelacijskih koeficientov uporabili Spearmanov koeficient korelacije (SCC). SCC Spearmanov koeficient korelacije n {tevilo podatkov H0 - korelacijski koeficient med spremenljivkama X in Y je 0 H1 - korelacijski koeficient med spremenljivkama X in Y ni 0 Na{ cilj je bil zavrniti ni~elno hipotezo v korist alternativne hipoteze. sig vrednost je verjetnost, da je korelacijski koeficient ve~ji od koeficienta, izra~unanega na podlagi vzorca, ~e velja ni~elna hipoteza (~e je korelacijski koeficient 0). ~e je recimo sig<0.05, potem lahko s 95% gotovostjo trdimo, da ni~elna hipoteza ne dr`i (oziroma imamo le 5% verjetnosti, da dobimo na{ rezultat, ~e je korelacijski koeficient v resnici 0). Torej: ~e je “sig” vrednost manj{a od 0,05, potem z veliko gotovostjo obstaja linearna povezanost med spremenljivkama X in Y (rezultat je statisti~no ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj Preglednica 1. Prikazuje vrste povezav/korelacij, ki smo jih ugotavljali. Oznaka / se nana{a na povezave znotraj skupine vhodnih, procesnih oz. izhodnih. Oznaka//pa na korelacije med spremenljivkami med omenjenimi skupinami. Te so nas zanimale najbolj, saj odra`ajo vpliv vhodnih vplivov na sam inovacijski proces in obojih na kon~ne rezultate inovacijskih prizadevanj v podjetju. KORELACIJE spremenljivke (X,Y) ca T3 ca -a C3 t/] tU o, of C3 t/] D On -o Q. ca T3 .tj as -a v n. ca ■3 vhodna 1 S •V •V ss SS vhodna 2,... 1 sv sv sv SV procesna l 1 s ss ss procesna 2... 1 ss ss izhodna - posredna 1 1 s izhodna - posredna 2,... 1 zna~ilen). Prikazane bodo povezave med posameznimi spremenljivkami v skladu z matriko, ki jo prikazujepreglednica 1. 5. Prikaz korelacij Izbrali smo povezave (korelacije), jih prikazali in kratko interpretirali. Izmed vseh medsebojnih povezav smo se osredoto~ili na tiste, ki predstavljajo pomembno informacijo o veli~inah z vplivom na inovacijski proces in rezultate le-tega. Dodatni kriterij je bil seveda pogoj, da obstaja linearna povezanost med opazovanima spremenljivkama. Gre za obse`no delo, saj je matrika povezav izredno obse`na. Med posameznimi spremenljivkami (glej preglednico 1) so torej najpo-membnej{i pari, ki so statisti~no zna-~ilno povezani. Za interpretacijo pa je potrebno upoštevati tudi nekatere pare, ki statistično gledano niso korelirani, a jih je zaradi vsebinske povezanosti smiselno interpretirati. Skladno s preglednico 1 so pari prikazani v posameznih skupinah povezav: • vhodne : vhodne, • vhodne : procesne, • vhodne : izhodne-posredne, • vhodne : izhodne-neposredne, • procesne : procesne, • procesne : izhodne-posredne, • procesne : izhodne-neposredne, • izhodne-posredne : izhodne-posredne, • izhodne-posredne : izhodne-neposredne, • izhodne-neposredne : izhodne-neposredne. Obliko prikaza ka`e slede~ primer: Povezave vhodne : vhodne “{tevilo zaposlenih (s1) je povezano z dele`em stro{kov za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije (s9_3) (SCC=0.37016; sig=<.0001; n=116)” Zaradi dodatne preglednosti ob velikem {tevilu podatkov pari znotraj skupin niso prikazani lo~eno, ampak so smiselno zdru`eni, kot prikazuje primer: “Pri dele`u notranji stro{ki za RRD pri inovacijski dejavnosti (s9_1) ugotavljamo negativne povezave z dele`em dobi~ka (s12) (SCC=-0.2149; sig=0.020; n=116), a mo~ne pozitivne z izbolj{anjem fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s16) (SCC=0.61109; sig=0.0042; n=20).” Prikazu korelacij med pari/skupinami parov sledi kratek komentar. 6. Povzetek rezultatov in diskusija Sledi povzetek rezultatov, kjer so smiselno prikazane najpomembnej{e povezave in dodatno osvetljene s prikazom rezultatov preproste statistike (simple statistics) posameznih spremenljivk. DISKUSIJA Kriti~ni pogled na uporabljene statisti~ne indikatorje Poleg omenjenih prednosti statisti~nih podatkov imajo ti tudi nekaj omejitev. Nekateri odgovori so odraz subjektivnega mnenja tistih, ki so izpolnjevali anketo – ob izpolnjevanju namre~ ni bil prisoten izpra{evalec, ki bi morebitne nejasnosti lahko pojasnil. Vpra{anje je, ali so kljub prilo`enim metodolo{kim navodilom problematiko poznali dovolj (npr. vpra{anje o uvajanju novih ali bistveno izbolj{anih organizacijskih struktur). To velja {e posebno takrat, ko je mo`en odgovor le “da” ali “ne”. Taki ijaLeS 57(2005) 9 raziskave in razvoj primeri so: s49 – strategija; uvajanje novih ali bistveno izbolj{anih korpo-racijskih strategij, s50 – vodenje; uvajanje naprednih tehnik vodenja, co51 – sodelovanje s svetovalci znotraj Slovenije. Podobno velja tudi za druga vpra-{anja oz. odgovore: s51, co21, , co71, s3, s4, s52, s53. Navedena vpra{anja/odgovori so lahko zavajajo~i tudi zato, ker ne upo{tevajo velikosti podjetja. Pri odgovorih, kjer je ocena kvantitativna, se vrednost odgovora lahko normira, oz. vpliv velikosti podjetja ustrezno upo{teva (npr. {t. patentov v povezavi s {tevilom zaposlenih), pri drugih, kjer je odg. kvalitativen (da/ ne) pa vpliv velikosti podjetja lahko izkrivi predstavo o pomembnosti oz. inovacijski uspe{nosti podjetja. Za pozitiven odgovor v raziskavi je/ni dovolj ena sprememba v celotnem podjetju, kar navidezno ka`e v prid podjetjem z ve~ zaposlenimi (npr.: Ali je podjetje uvedlo nove ali bistveno izbolj{ane izdelke?) Sklep Prikazana metodologija predstavlja pomemben na~in analize statisti~nih podatkov in daje mo`nost poglobljene in sistemati~ne analize stanja, vzrokov in trendov. V prispevku je prikazana metodologija vrednotenja invencijsko-inovacijskih, tehnolo{kih in raziskovalnih procesov. Ob upo{tevanju omejitev lahko na podlagi dobljenih rezultatov kakovostno ocenimo obstoje~e stanje in definiramo podro~ja, kjer so potrebni dodatni ukrepi. Metodologija, ki temelji na standardiziranih statisti~nih podatkih, je bila sicer razvita vzporedno z obdelavo podatkov lesne industrije, vendar je v osnovi univerzalna in omogo~a analizo katerekoli panoge proizvodnega sektorja. V primeru storitvenega pa je potrebna ustrezna modifikacija. literatura 1. Baruk J. 1997. Innovativeness of Polish enterprises in the initial period of system transformation, Technovation, 17, 9, 477-489. 2. Carayannis E., Dömötör R., Hienerth C. 2004. Measuring innovative performance: An empirical comparison of input, process, and output indicators. R&D Management Conference, Chamber of Commerce, Ljubljana, July. 3. Carayannis E., Gonzalez E., Wetter J. 2003. The Nature and Dynamics of Discontinuous and Disruptive Innovations from a Learning and Knowledge Management Perspective, International Handbook on Innovation, 115-138. 4. CPA. 2004. Klasifikacija proizvodov po dejavnosti, Prirejeno po CPA 2002-Statistica Classification of Products by Activity in th EU Community, EUROSTAT, Luxemburg. Ljubljana, {t.8. 5. Eurostat. 2003. Statistics on Science and Technology in Europe. European Commission. 6. Fatur P. 2005. Analiza invencijsko-inovacijskega managementa v slovenskih podjetjih. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. 7. Frascati Manual. 1994. Main definitions and conventions for the measurement of research and experimental development (R&D) : A summary of the Frascati manual, Paris: OECD. 8. Freel Mark S. 2005. Patterns of Innovation and Skills in Small Firms. Technovation, 25, 2, 123. 9. Hagedoorn J., Cloodt M. 2003. Measuring innovative performance: is there an advantage in using multiple indicators?, Research Policy 32, 1365-1379. 10. Hollenstein H. 1996. A composite indicator of a firm’s innovativeness. An empirical analysis based on survey data for swiss manufacturing, Research Policy, 25, 633-645. 11. Iansiti M. 1997. From technological potential to product performance: An empirical analysis, Research Policy, 26, 3: 345-366. 12. Leenders M.A.A.M., Wierenga B. 2002. The effectiveness of different mechanisms for integrating marketing and R&D, The Journal of Product Innovation Management, 19 , 4, 305-317. 13. Likar B. 2002. Pomen spremljanja in vrednotenja inovativno-tehnolo{kih in raziskovalnih procesov v lesni industriji = The importance of benchmarking in innovation, technological and research processes in the wood industry. Zb. gozd. lesar., 2002, {t. 69, str. 259-275. 14. Marki~ M. 2003. Processes innovation : a precondition for business excellence: Organizacija. Letn. 36, {t. (nov. 2003), pp. 636-642. 15. Michalisin M. 2001. Validity of annual report assertions about innovativeness: an empirical investigation, Journal of Business Research, 53, 151-161. 16. Mulej M, `enko Z. 2002. Basics of systems thinking - applied to innovation management, Renewed Edition 2003, University of Maribor, Faculty of Economics and Business. 1 7 . Mulej M., Likar B., Poto~an, V. 2005. Increasing the capacity of companies to absorb inventions from research organizations and encouraging people to innovate. Cybern. syst., Vol. 36, No. 5, str. 491-512. 18. SURS. 2003. Metodolo{ka navodila za popis inovacijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih, {t. 6, statisti~ni urad RS, Ljubljana. 19. Tuominen M., Rajala A., Möller K. 2004. How does adaptability drive firm innovativeness? Journal of Business Research, 5 7, 495-506. ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti HOMAGTREFF 05 avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Preden ste si ogledali zgornjo sliko, ste se gotovo vpra{ali, zakaj tak ali tako nem{ki naslov. Gre seveda za sestavljenko, pri kateri so Nemci ali bolje nem{ko govore~i narodi nenadkriljivi, saj znajo iz najmanj dveh in ponavadi iz precej ve~ pojmov narediti enega povsem novega. Da je HOMAG v lesni industriji pojem zase, verjetno ni potrebno posebej poudarjati (lahko pa si ogledate lanskoletno {tevilko revije LES 11/2004), za TREFF pa velja pogledati v kak{en nem{ko-slovenski slovar. Najbolj primeren prevod bi bil snidenje, izvedeno iz treffen (kar dokazuje, da Nemcem tudi okraj{ave niso tuje). Kakorkoli, tudi sam HOMAGTREFF ali snidenje v (tovarnah) HOMAG je postal nov pojem, ki se je v svoji 13. izdaji potrdil v zadnjem tednu v septembru tudi letos. Organiziran je bil v obliki hi{-nih sejmov na sede`u HOMAG v Schopflochu ter v nekaterih firmah iz skupine: HOLZMA v Calw – Holz-bronnu, FRIZ v Weinsbergu in HO-MAG FRANCE v Schiltigheimu (F), vse v premeru nekaj 10 km okrog idili~-ne planote Schwarzwald. Slogan letošnjega snidenja je bil S sistemom do uspeha, tema pa Gospodarnost in fleksibilnost, ki jo predstavljamo s prostim prevodom uvodnega odstavka iz enega od sporočil medijem: Za dolgoročni uspeh v trdem konkurenčnem boju se danes zahteva bistveno več kot zgolj visoko zmogljive posamične stroje. Zato skupina HOMAG ponuja tudi povsem usklajene sistemske pretočne tehnologije, to je poleg strojev tudi kompletne podatkovne povezave, poslu-ževanje in organizacijo kot tudi informacije in logistiko. Firma HOMAG torej stavi na sistemske obravnave in kompletno reševanje določenih poslovnih izzivov in proizvodnih problemov. Prilagodila se je aktualnim zahtevam po gospodarni in fleksibilni proizvodnji ter ponuja rešitve za široko paleto izdelkov oziroma za različno velike proizvodne količine, od serijskih do posamičnih izdelkov. • CNC ve~stopenjski lesnoobdelovalni stroji HOMAG je občutno razširil paleto izdelkov, ki jih je možno izgotav-ljati s t.i. stacionarno tehniko različnih obdelovalnih centrov (z dodelavami robov ali brez njih). Večstopenjski obdelovalni stroji so opremljeni z različnimi pomičnimi in nepomičnimi vkladalnimi in razkladalnimi sistemi ter z različnimi kompletnimi obdelovalnimi sklopi (celicami). Ponudba obsega različne izvedbe od enostavnejših do kompleksnejših razstavljenih modelov VENTURE 10 (za kompletno avtomatsko obdelavo plošč) in VENTURE 20 (z univerzalno platformo za vpenjanje 360-stopinjskega agregata PowerEdge za obdelovance debeline do 10 mm). • Kompletna izdelava pohi{tva na enem stroju o Pod oznako LeanFactory je HOMAG prvič predstavil domiselno kombinacijo večstopenjskega obdelovalnega stroja in žagalnega stroja za razžagovanje plošč (ali bolje izžagovanje plošč po t.i. nesting postopku gnezdenja, ki je prišel iz ZDA). V kratkem: gre za tehniko kompletne izdelave od razžaganja plošč (prek robnih obdelav ter vrtanja in rezkanja) do praktično za montažo pripravljenih elementov pohištva, ki je podprta z modernim strojnim krmiljenjem PC 85. o Razstavljeni večstopenjski obdelovalni stroj BOF 612 je koncipiran za sinhrono obdelavo dveh izdelkov (npr. front iz MDF) in opremljen z avtomatskim vklada-njem. o Novi agregat za oblepljanje robov EasyEdge, ki ga lahko uporabimo na vseh večstopenjskih obdelovalnih strojih z ustrezno konfiguracijo (vsi novi in predelani stari), je bil razstavljen na stroju BAZ 211, ki pomeni ceneno rešitev tudi za manjše obrate. o Najpomembnejša 5-osna tehnika je bila razstavljena na stroju profi line BOF 311 z vgrajenim agregatom DRIVE 5+ in je opremljena z diagnostiko woodScout in s SW za stopnišča woodStairs. o Kot absolutno svetovno novost je HOMAG predstavil kombinacijo ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti agregata za 5-osno rezkanje DRIVE 5+ in agregata za oblepljanje PowerEdge na enem večstopenjskem obdelovalnem stroju, ki tako lahko (z ustreznim novim krmiljenjem) hkrati obdeluje dva povsem različna obdelovanca. o HOMAG je predstavil tudi BOF 511, enega od nove serije večstopenjskih obdelovalnih strojev profi line. V kombinaciji z avtomatskim pufrom za plošče z visokokapacita-tivnim razžagovanjem plošč PowerNesting ter z izmenljivim t.i. shuttle sistemom vkladanja in z dvema vpenjalnima mizama zagotavlja visoko avtomatizirano in mehanizirano proizvodnjo front oziroma rešitev za prihodnost. • Formatiziranje in robne obdelave na pretočnih strojih o HOMAG je kot akcijski model najmodernejše pretočne tehnike predstavil nov zmogljiv dvostranski stroj KFL 526 Compact za štiristranske obdelave brez prižagovanja robnega materiala, kar je svetovna novost. Odlikuje ga kompaktna izvedba in visoka gospodarnost. o Enostranski stroji za oblepljanje robov z najmodernejšo tehniko so bili predstavljeni s strojem KAL 310. Gospodarnost so povečali z opcijami avtomatizacije in z močno (na račun novega orodja) zmanjšanim odsesovanjem. Pri tem je omenjena tudi cenena izvedba KAL 310/PT za (za izvozne trge zanimiva) nebrazdana vratna krila. o Z dvojnim obrezovalnikom iz serije FPL 220 HOMAG ponuja predvsem novincem v panogi idealen stroj za formatiranje, profiliranje, brazdanje ipd. tako za pohištvene kot za gradbene elemente. • Program PRACLWE za manjša ijaLeS 57(2005) 9 podjetja Program PRACTTVE obstaja šele 2 leti, nastal pa je v času, ki zahteva od obrtnikov in poddobaviteljev največjo gospodarnost izdelav ob največji kvaliteti izdelkov. Gre za specifične tehnologije tako na nivoju strojev kot ustreznih SW rešitev, ki jih je HOMAG s firmami BRANDT^ BUTTERING, HOLZMA LIGMA-TECH, WEEKE in SCHULER bussines solutions pripravila (in 29. 9. 2005 posebej predstavila) manjšim in srednjim podjetnikom. • Inovacije in novosti V posebnem, od drugih razstavljenih eksponatov ločenem prostoru, je HOMAG predstavil nekatere aktualne novosti v razvoju tehnologije in perspektivno nove izdelke, ki bodo oblikovali predelavo lesa in lesnih tvoriv v bodočnosti, ki so: o Individualna poslikava robov print line po ink-jet postopku, npr. več različnih desenov (tekstur in barv) lesa na več zaporednih elementih (vsak z drugačno izvedbo). o I-Flooring: nov specialni sistem odsesovanja obdelovalnih orodij. o Nastavljanje obdelovalnih orodij z mikročipi. o Magnetna veriga za transport obdelovancev skozi stroj, ekstrem-no tiha in odporna proti obrabi. o Novi sistemi različnih agregatov, ki bodo zagotavljali večjo natančnost in dinamiko obdelav. S tem mozaikom točk smo želeli na kratko vsebinsko predstaviti hišni sejem HOMAG, ki pa je bil le kulisa za njegovo pravo vsebino, to je za snidenje bolj ali manj strokovnih ljudi. V štirih dneh od 27. do 30. 9. 2005 naj bi po pričakovanju HOMAGTREFF 05 obiskalo nekaj tisoč zainteresiranih (med njimi ve~ina predstavnikov potencialnih kupcev pa tudi dobaviteljev in konkurence) ali pribli`no toliko kot v letu 2004. Spremenila naj bi se le struktura, saj so (na podlagi prijav) ra~unali s nekaj 100 obiskovalci iz Azije in nekaj 10 iz ZDA, kar je za HOMAG zelo razveseljivo (in malo manj za evropske aktualne in potencialne lastnike strojev in naprav skupine HOMAG ter drugih proizvajalcev). Seveda pomeni tako veliko {tevilo obiskovalcev za nekaj izbranih gostiteljev kar precej{njo (celodnevno) obremenitev, vendar se HOMAG zaveda vseh prednosti, ki jih zagotavlja taka prireditev. Za razliko do bienalnega sejma LIG-NA - Hannover, ki ga obi{~e tudi veliko recimo radovedne`ev, pridejo na sedaj `e vsakoletni HOMAGTREFF ve~ino-ma samo tako ali druga~e anga`irani gostje s povsem definiranimi konkretnimi problemi in z vsaj delno nakazanimi re{itvami. V ~asu dokaj kompliciranih strojev in kompleksnih linij se do optimalnih re{itev pa~ ne da priti ve~ druga~e kot s konsekventnim sodelovanjem, ki zahteva precej usklajevanja in v~asih tudi prepri~evanja. In za konec in morda v vsaj za nekatere koristno informacijo zapi{imo {e to, da je hi{ni sejem postavljen v delu proizvodne ali bolje monta`ne hale in da si obiskovalci lahko ogledajo vse faze proizvodnje in tudi nekatere slu`be, ki zanjo skrbijo. Pri tem jih spremlja tiho spoznanje ter mo~an ob~utek, da delavci vedo, kaj delajo in da to delajo skoraj z veseljem zelo mirno in vestno. HOMAG tako v precej turbulentnem morju gospodarskih in politi~nih te`av ostaja otok miru, za kar imajo zasluge tako delodajalci kot delojemalci in gotovo nekaj tudi zunanji partnerji, kamor poleg svojih predstavnikov in dobaviteljev ne nazadnje mirno lahko pri{te-je(mo) tudi kupce. Kdor zna, pa~ zna. EaD strokovne vesti Tovarna prihodnosti avtor Alojz KOBE, Lesnina in`eniring d.d. Leto{nji hi{ni sejem HOLZMATREFF (od 27.09 do 30.09) je potekal pod motom INOVACIJE ZA PRIHODNOST. HOLZMA je ponovno predstavila {tevilne inovacije in izbolj{ave. Del teh bo predstavljen tudi na sejmu Ambienta (od 12. do 16.10.2005) v Zagrebu in na sejmu pohi{tva v Beogradu (od 14. do 20.11.2005). Najve~ navdu{enja in zanimanja pa je med {tevilnimi obiskovalci po`ela predstavitev proizvodnje brez operaterjev. Ta predstavitev se je zdela v uvodu kot gledali{ka predstava z naslovom Ali se {e zabavate ali `e delate? Gledali{ka pevka naj bi izpolnila sanje mojstru, ki je bil ves zatopljen v te`ave glede manipulacije v proizvodnji. Ko se je zastor nato dvignil, smo v ozadju videli popolnoma avtomatsko proizvodnjo brez operaterjev. Najprej je Bargstedtov portalni robot HBV 380 robotic v skladi{~u plo{~ izbral primerno plo{~o in jo pozicio-niral na Holzmin horizontalni stroj za krojenje plo{~ HPP 380, kjer jo je stroj raz`agal na to~ne mere in zalepil etiketo. Te elemente je nato Ligma-techov 6-osni robot RKR 125 razlo`il in vstavljal v stroj za obdelavo robov Brandt KD 670 ter nato {e izmeni~no na CNC ve~stopenjski obdelovalni stroj WEEKE VENTURE 1. Tako obdelani stroji so bili polo`eni na transporter, s ~imer je bil kon~an tehno-lo{ki sklop. Furnirani elementi pa so bili transportirani do brusilnega stroja Bütfering Diamond, kjer jih je operater prekontroliral in {e zbrusil. Nedvomno je to pravi odgovor na vse ve~je cenovne pritiske. Ob dejstvu, da je Slovenija po izvozu v Nem~ijo v lanskem letu zasedla zavidljivo 6 mesto, s katerega je spodrinila Avstrijo, ter da se je med vsemi evropskimi dr`avami sploh odrezala najbolje, pri-~akujemo, da bodo podobni projekti aktualni v kratkem tudi v Sloveniji. S podobnimi projekti se lahko slovenska lesna industrija in obrt iz ~rnega ra~ka, v katerega vlogo nas ves ~as potiskajo razne »{tudije«, prelevi v ponosnega belega laboda. Lesarji doka`imo, da ima na{a panoga, zasnovana na znanju, tradiciji in lastni obnovljivi surovinski bazi zanesljivo prihodnost ter da je tudi na{a panoga lahko visoko tehnolo{ko napredna in konkuren~na, kar dokazujemo v te`-kem konkuren~nem boju. Za vse, ki si tokrat niste uspeli ogledati predstavitve v `ivo, bomo vse to na velikem platnu projicirali tudi na sejmu v Zagrebu in Beogradu, kjer bomo poleg tega predstavili {e druge novitete iz na{ega zastopni{kega programa na pribli`no 400 m2. Obi{~ite nas in se pustite presenetiti! ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti Na{a domovanja v prihodnosti avtorica Fani POTOČNIK živimo v času hitrih in velikih tehnoloških napredkov, družbenih sprememb in spremenjenih življenjskih nazorov. Naš življenjski stil se temu prilagaja; spremembe zahtevajo drugačno ureditev našega domovanja. Naš dom, ki trenutno velja kot zatočišče pred zunanjim svetom, postaja s telekomunikacijskimi napravami že danes vse bolj neločljiv od javnega dogajanja. Prav tako postaja mnogim ljudem stanovanje poleg »doma« v tradicionalnem pomenu tudi delovno okolje. Te spremembe povzročajo na področju opremljanja potrebe po popolnoma novih idejah, izdelkih in storitvah. Najpomembnejši dejavniki, ki bodo vplivali na spremembe bivanja, so: a) družbena negotovost in nevarnosti terorizma in kriminala, b) digitalizacija hišnih aparatov in uporaba sodobnih informacijskih sistemov in c) delo na domu. Specialista s področja Lifestyle, arhitekture in bivanja, Harry Gatterer in Cornelia Trauckenbrodt sta se lotila raziskovanja bodočih trendov. Prav v teh dneh je izšla njuna študija Living in the Future. Nekaj poglavij iz te študije: • kako centralni trendi oblikujejo naše življenje, • osem tez k bodočnosti bivanja, • kaj so resnično vznemirljivi projekti hiš prihodnosti, • kakšne zahteve bosta morala brezpogojno upoštevati moderna arhitektura in notranje opremljanje, • kako bodo iz naših hiš nastale majhne energetske centrale, • kateri stili se bodo uveljavili na področju bivanja v bodočnosti. Avtorja menita, da se bodo v 30-50 letih naši domovi popolnoma spremenili. Kaj in kdo smo, bo vidno iz načina kako živimo, ne pa iz lastništva stanovanja. Uporabljali bomo prostore, dokler bodo ustrezali našemu življenjskemu stilu in situaciji, potem jih bomo menjali. Klasične delitve na 3-4 sobe ne bo več. Prostori bodo prilagojeni dejavnostim: komunikaciji, prehranjevanju, wellnessu, spanju, zabavi, delu doma itd. Aparati, ki jih bomo uporabljali, bodo opremljeni z inteligentnimi čipi; upravljali pa jih bomo prek centralne krmilne enote. To bo povzročilo pri ljudeh nov vzorec razmišljanja, med drugim tudi pri vzdrževanju reda (simplify your life). S študijo želita opozoriti, da smo v prelomni dobi in da se morda tega premalo zavedamo. Da se lahko obdržimo v času sprememb, jih moramo pravočasno zaznati in se miselno naprej razvijati. Novim izzivom in ustvarjanju izdelkov, ki so prilagojeni novim trendom, se hitreje prilagajajo podjetja, ki delujejo na bazi tako imenovane ad-hoc organiziranosti. Ti uvajajo permanentne organizacijske novitete in postopke ter hitreje ustvarjajo nove izdelke kot pa organizacije s klasi~nim hierarhi~-nim vodenjem. Bistveni sestavni del stanovana je pohi{tvo. Zato vse povedano velja tudi za pohi{tveno panogo. Uspe{nej{i bodo tisti, ki bodo prvi ponudili nove izdelke, kot tisti, ki bodo samo posnemali druge. Da nekatera nem{ka podjetja `e sledijo trendom prihodnosti, bo videti na hi{nih sejmih Süd, kjer bo 26 raz-stavljalcev (npr.: Rolf Benz Nagold, Femina Pleidersheim, Himolla Taufkirchen, Hukla Gengenbach, Creation in Holz Nagold, Nolte-Moebel-Ger-mesheim, Rauch Freudenberg, Woess-ner Sulz/Neckar, Zeyko Moenchwei-ler in drugi) v za~etku oktobra pokazalo obiskovalcem med drugim tudi naj-novej{e trendovske novitete. (Vir: Möbelmarkt 8/05) Ve~ o Living in the Future na : www.zukunftsinstitut.de, kjer je mogo~e {tudijo tudi naro~iti. ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti Delavnica in sre~anje informatikov iz lesnih podjetij avtor Jo`e KROPIV[EK, vodja Sekcije za poslovno informatiko, B F, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana 27. septembra 2005 je Sekcija za poslovno informatiko, ki deluje v okviru Dru{tva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, organizirala prvo delavnico in sre~anje informatikov iz lesnih podjetij. Sre~anje, katerega osrednja tema je bila osredoto~ena na problematiko planiranja proizvodnje, je bilo poleg nekaterih predstavitev namenjeno predvsem izmenjavi mnenj in izku{enj s podro~ja ravnanja (in obvladovanja) poslovnih procesov in njihove informatizacije, s poudarkom na informatizaciji proizvodnega procesa v lesnih podjetjih. Cilj sre~anja je bil organizirati prvo formalno dru`enje »lesnih informatikov« (t.j. tistih, ki so kakorkoli povezani z razvojem informatike v lesnih podjetjih - informatiki, tehnologi, planerji, komercialisti, direktorji …) in dolo~itev (konkretnih) nadaljnjih ciljev in aktivnosti Sekcije za poslovno informatiko. Sre~anje je v prijetnem vzdu{ju potekalo na Biotehni{ki fakulteti na Oddelku za lesarstvo. Po uvodnem nagovoru vodje Sekcije za poslovno informatiko doc. dr. Jo`eta Kropiv{ka je predsednik Borut Kri~ej na kratko predstavil Dru{tvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Sledila je predstavitev osnovnih zamisli ustanovitve Sekcije za poslovno informatiko (SPI) in njeno poslanstvo, ki je spremljati stanje na podro~ju razvoja IkT, obravnavati aktualna strokovna vpra{anja s pod-ro~ja poslovne informatike, iskati ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti povezave med organizacijo poslovnih procesov in poslovno informatiko, re-{evati konkretne probleme pri informatizaciji poslovnih procesov, ukvarjati se s proizvodno informatiko, oblikovati ad hoc ekipe za re{evanje konkretnih problemov, dopolnilno izo-bra`evati in usposabljati ~lane o novostih na podro~ju poslovne informatike ter omogo~iti izmenjavo mnenj in izku{enj ~lanov. Da bi to lahko zagotovili, so v Sekciji na~rtovane naslednje aktivnosti: organiziranje posvetovanj (izmenjava mnenj in izku{enj), izobra-`evanj in delavnic ter priprava formalnih in neformalnih sre~anj. Po predstavitvi temeljnega namena sre~anja je doc. dr. Jo`e Kropiv{ek podal kriti~en pregled stanja poslovne informatike v lesni industriji, èemur pa so sledile predstavitve panelistov, katerih osrednja tema je bila informatizacija procesa planiranja in spremljanja proizvodnje; mag. Ale{ Vovk iz podjetja GoInfo d.o.o. je predstavil zanimiv pristop, kako lahko obstoje~ sistem ERP, ki temelji na MRPII konceptu, uporabimo tudi za fino planiranje in terminiranje proizvodnje; Miha Kro{l iz podjetja Inea d.o.o. pa je v drugi predstavitvi to idejo nadgradil s povsem specializiranimi orodji za termi-niranje, katerih osnovna naloga je obvladovati izvajanje procesa planiranja na ni`jem nivoju kot ERP sistemi in tako bolj natan~no pokrivati posebnosti izvajanja aktivnosti pri planiranju, realizaciji in spremljanju proizvodnje, pri ~emer je klju~nega pomena njihova integracija z ERP sistemi; v tretji predstavitvi je Rajko Brezov{ek iz podjetja Bohor d.o.o prikazal stanje informacijske tehnologije v konkretnem lesnoindustrijskem podjetju; za popestritev je poskrbel Danijel Mihajloviæ, ki je predstavil mo`nosti in smiselnost uporabe odprtokodne programske opreme v poslovne namene v lesnih ijaLeS 57(2005) 9 podjetjih; prezentacijski del sre~anja pa je kon~al Janez Ben~ina iz podjetja In-les d.d. s predstavitvijo prakti~nih vidikov ugotavljanja upravi~enosti investicij v I T, kar je v zadnjem ~asu zaradi zni`evanja stro{kov poslovanja v podjetjih ~edalje bolj pomembno. Sledila je `ivahna diskusija, ki pa se je, kot je bilo pri~akovati, dotikala tudi drugih pere~ih podro~ij informatizacije poslovanja v lesnih podjetjih in tako nakazala veliko potrebo po izvajanju nadaljnjih aktivnosti v okviru Sekcije. Tukaj naj opomnim, da si teme posvetovanja in predstavitev sekcije lahko ogledate tudi na spletni strani Dru{tva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana na spletnem naslovu: http:// www.ditles-lj.bf.uni-lj.si/index1.htm, svoje `elje, ideje ali pripombe pa lahko po{ljete po elektronski po{ti na dru{-tvo: ditles.lj@bf.uni-lj.si. Udele`enci posvetovanja so bili pozvani, da na posebne vpra{alnike napi{ejo svoje ideje za nadaljnje aktivnosti Sekcije. Dobili smo veliko zelo zanimivih idej, ki pa jih bo potrebno {e konkretizirati. Po kraj{i pogostitvi udele`encev smo sre~anje sklenili z veliko mero optimizma in videnja lep{e prihodnosti za razvoj informatike v slovenski lesni industriji. kratke vesti Lesarski kadrovski klub o pomanjkanju mizarjev Na zadnjem sre~anju Lesarskega kadrovskega kluba, ki je bilo v podjetju LIP Radomlje, je bilo govora predvsem o pomanjkanju delovne sile v proizvodnjah lesarskih podjetij, zlasti mizarjev. Problem se vije kot jara ka~a `e iz srednjih lesarskih {ol, ki zadnja leta kljub veliki skupni promociji, tudi mo`nostim {tipendiranja, opozarjajo na vse slab{e zanimanje za lesarske poklice. Te`ave glede pomanjkanja kvalificiranih mizarjev se nadaljujejo, ko mladi nadaljujejo {olanje predvsem s predpostavko, da jim ne bo treba delati v proizvodnji, zaposleni v podjetjih pa se no~ejo izobra•evati. Tako prihaja do absurdnih situacij, da so lesna podjetja primorana odpu{~ati svoje delavce, hkrati pa zaposlovati nove. Te zadnje ~ase kljub pribli•no 80.000 v Sloveniji registriranimi brezposelnim prihajajo predvsem iz tujih dr•av: Daljnega vzhoda, Albanije, Makedonije in predvsem Slova{ke. Doma~a pohi{tvena industrija si je tako ob najemu tuje delovne sile prisiljena pomagati {e z doma~imi {tudenti. Precej polemike pa je med lesarskimi kadrovniki povzro~ila tudi pred dobrim tednom dni objavljena odpoved kolektivne pogodbe. Zaradi nejasnosti glede formalnih postopkov si namre~ niso enotni, ali je le-ta resni~no odpovedana, za kar si bodo natan~no informacijo pridobili (Ada Gole Grandovec iz Novolesa) na GZS in jo posredovali vsem svojim ~lanom. strokovne vesti Oj Triglav moj dom avtor Alojz Kobe, Lesnina in`eniring d.d. Detlef Jenkner, lastnik firme Holzma in velik ljubitelj slovenskih gora, je pred petimi leti izrazil `eljo, da bi vsak ve~ji nakup Holzme v Sloveniji kronali {e z vzponom na en slovenski vrh. Od tedaj se v organizaciji Lesnine in`eniring vsako leto organizira vzpon na enega od slovenskih vrhov. Letos smo zaradi velikega interesa predvsem s strani nem{kih prijateljev gora organizirali vzpon na Triglav. Slabo vreme in {e slab{a vremenska napoved je zdesetkala {tevilo udele`encev. Kljub temu se nas je 21. avgusta v Alja`evem domu v Vratih zbralo desetih najbolj vztrajnih, da bi pot nadaljevali po Tomin{kovi poti do Triglavskega doma na Kredarici ter naslednji dan vzpon na Triglav in spust po dolini triglavskih jezer do ko~e pri sedmerih jezerih. Za zadnji dan pa je bil predviden spust prek Komar~e mimo izvira slapa Savica do Bohinja. Mo~ne padavine so bile razlog za spremembo na~rta na kraju samem. Prvi dan smo si ogledali Rusko kapelico pod Vr{i~em, Vr{i~, izvir So~e, Trento in muzej prve svetovne vojne v Kobaridu. Drugi dan se je v ranih jutranjih urah nenadoma razjasnilo. Vsi navdu{eni smo se spet oklenili prvotnega na~rta vzpona na Triglav vendar po spremenjeni poti iz Krme. Po uri in pol hoda je ponovno za~elo de`evati. V upanju da bodo padavine le kratkotrajne smo pot nadaljevali proti Kredarici, kamor smo vsi premo~eni popoldne tudi prispeli. Slabo vreme je {e dodatno prispevalo k prijetnemu vzdu{ju v domu na Kredarici. Poleg tople pe~i nas je {e dodatno grela dobra slovenska kapljica. Dolgo v no~ so se izmenjavale slovenske, nem{ke, hrva{ke in srbske pesmi, saj so nam priklju~ili {e malo{tevilni obiskovalci, tako da na trenutke deloma hrupno petje ni nikogar motilo. Na dan X smo se prebudili tik pod oblaki. Razprostiral se nam je ~udovit pogled v dolino. Veli~astnost Triglava pa je bila popolnoma zavita v meglo. Pr{ iz oblakov je sproti zmrzoval. Kljub veliki `elji, predvsem novincev iz Srbije in Nem~ije, da bi se povzpeli na Triglav, smo ob spolzkih korakih na poledenelih stenah priznali premo~ narave in se spustili v dolino. Glede na to, da je Triglav tokrat ostal za nas neosvojiv, ter da je vreme `e tako predhodno zdesetkalo skupino smo sklenili, da bomo vzpon po prvotnem na~rtu spet ponovili v prihodnjem poletju, ~esar se `e v naprej zelo veselimo. ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti kratke vesti Francozi z zakonom na spodbujanje uporabo lesa v gradnji V okviru Direktive 98/34/EC je Evropska komisija seznanila svoje ~lanice o francoskem osnutku direktiv, ki se nana{ajo na uporabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeni{tvu pod ref. {t. 2005/ 392/F in 2005/393/F. Po prvi odredbi bodo morale vse nove zgradbe vsebovati minimalno koli~ino lesa in lesnih produktov, kar naj bi zna-{alo 2 dm2 na kvadratni meter povr{ine zunja dela zgradbe. Odredbi tako jasno odra`ata odlo~itev francoske vlade, da se bo tudi v prihodnje usmerjala v oko-ljevarstvenost: “Les je obnovljiv material, ~igar tako proizvodnja kot predelava potrebujeta zelo malo energije. Zato je logi~no pri~akovati, da bo ve~ja uporaba lesa in lesnih izdelkov v grad-beni{tvu pripomogla k zmanj{evanju efekta tople grede.” Kot nove konstrukcije, za katere veljajo dolo~ila te odred- be, se razumevajo nove zgradbe ter {i-ritve in nadgradnje `e obstoje~ih zgradb, medtem ko podro~je uporabe ne zajema zgradb, za katere investitor utemelji neskladnost uporabe lesnih materialov z upo{tevanjem zakonskih zahtev glede varnosti ali zdravja ali z njihovim namenom. Koli~ina lesnih materialov v konstrukciji je izmerjena glede na volumen uporabljenega lesa na neto povr{ino zunaj dela zgradbe (SHON) te konstrukcije. V posebnem primeru zgradbe, ki je namenjena za gara`o ali parki-ri{~e ali kmetijsko zgradbo, se neto povr{ina zunaj dela zgradbe nadomesti z bruto povr{ino zunaj dela zgradbe (SHOB). Uredba ministra, pristojnega za konstrukcije in stanovanja, opredeljuje: metodo izra~una volumna vgrajenega lesa v konstrukcijo, na~ine, po katerih je treba razvrstiti konstrukcije glede na njihovo naravo in koli~ino vgra- jenega lesa ter na~ine ozna~evanja razredov, ki jih morajo upo{tevati investitorji in gradbeniki na gradbi{~u ves ~as gradnje ter na zgradbi po zaklju~ku del. Investitor v dokumentaciji z mnenji izvajalcev in podjetij dolo~i in navede koli~ino vgrajenega lesa v konstrukciji glede na razred, dolo~en v 2. ~lenu te odredbe. Najmanj{a koli~ina je enaka 2 dm3 na m2 povr{ine zunaj dela zgradbe. Investitor in gradbeniki morajo zagotoviti upo{tevanje tako opredeljenih zahtev v vseh fazah izvajalskih del. Minister za zaposlovanje, socialno kohe-zijo in stanovanja je dol`an poskrbeti za uresni~evanje te odredbe, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Francije. Druga odredba podrobneje definira pogoje, pod katerimi bo obra~unana vsebnost lesa in lesnih izdelkov, obenem pa podaja tudi klasifikacijo termina “vsebnost lesa”. Obe odredbi lahko najdete (prevedeni tudi v sloven{~ino) na spletnih naslovih: http://europa.eu.int/comm/enterprise/ tris/view.cfm?p=2005_392_EN_EN in http://europa.eu.int/comm/enterprise/ tris/nview.cfm?p=2005_393_EN_EN. kratke vesti 3. skup{~ina LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d. V ponedeljek, 29. avgusta 2005, je v prostorih Lesne TIP Oti{ki Vrh, [ent-jan` pri Dravogradu, potekala 3. skup-{~ina Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, Skupina Prevent. Navzo~ih je bilo 94,07 odstotkov predstavnikov dru`-binega kapitala. Skup{~ina je sprejela letno poro~ilo za leto 2004 in sprejela sklep o razporeditvi dobi~ka v rezerve. Predlagani sklepi so bili z veliko ve~ino izglasovani. V Tovarni ivernih plo{~ Oti{ki Vrh so poslovno leto 2004 sklenili uspe{no. Povpre~na rast realizacije zna{a 15 % letno. Z vstopom v Skupino Prevent, ekolo{ko in tehnolo{ko posodobitvijo ter prizadevnostjo celotne ekipe se je realizacija v petih letih pove~ala iz treh na pet milijard SIT letno. V letu 2004 so uspe{no realizirali investicijo v linijo oplemenitenja, raz{irili skladi{~ne prostore in posodobili odpremni eks-pedit. V leto{njem letu pa so `e pri~eli intenzivno graditi proizvodno halo za novo kontinuirano stiskalnico, ki pomeni najsodobnej{o, ra~unalni{ko vodeno tehnologijo v proizvodnji ivernih plo{~. Investicija v vi{ini 15 mio EUR je ena najve~jih investicij v Sloveniji v l. 2005 in najve~ja v lesni industriji. Investicija pomeni racionalizacijo porabe energije, zni`anje stro{kov proizvodnje in pove~anje industrijske rabe lesne biomase na 400.000 m3 letno za proizvodnjo okoli 300.000 m3 ivernih plo{~. Monta`a linije bo kon~ana do konca leto{njega leta, poizkusna proizvodnja pa se bo pri~ela v za~etku leta 2006. Investicija pomeni sklepno fazo ob{ir-nega investicijskega ciklusa in pomeni dobro osnovo za razvoj lesne industrije v Sloveniji ter usmerjanje slovenske strate{ke surovine – lesa v industrijsko predelavo z visoko dodano vrednostjo in dodatnimi delovnimi mesti. ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti kratke vesti Za predsednika nadzornikov JELOVICE imenovan Stojan @ibert Na zadnji konstitutivni seji nadzornega sveta delni{ke dru`be Jelovica, po {tevilu zaposlenih drugega najve~jega podjetja v [kofji Loki, so ~lani med seboj izbrali Stojana @iberta, diplomiranega ekonomista, ki je danes direktor kamni{kega Svilanita, v prvi polovici 90-tih let prej{njega stoletja pa je vodil tudi Jelovico. Za podpredsednika so izbrali Bojana Starmana, {kofjelo{kega pod`upana in podjetnika, preostali ~lani pa so Matja` Vnuk, Toma` Osolnik, Stanislav Zadel in Dunja Ogrizek. Razen slednjih dveh, ki sta predstavnika sveta delavcev, so vsi nadzorniki novi. »Stojan @ibert ima izku{nje iz zahtevnih gospodarskih panog, predvsem tekstilne in lesne industrije, pozna tudi Jelovico in je zato kompetenten predsednik nadzornikov. Njegovo stali{~e, da ne bo le hvalil, je pravilno,« o novem predsedniku razmi{lja predsednica uprave mag. Nada Marija Slovnik. Nadzornike je seznanila s sedemme-se~nim poslovanjem, predstavila podjetje in na~rte. »Nadzorniki so mi dali prvo nalogo, ki jo `e izvajamo, to je Program razvoja Jelovice do leta 2010, zanimalo jih je tudi {tevilo re`ijskih delavcev. Menijo, da je potrebno zmanj-{ati re`ijo, zato smo se domenili, da jim do naslednji~ pripravim organigram s {tevilom zaposlenih,« je raz-lo`ila Slovnikova. Prihodki so bili v prvih sedmih mesecih letos realizirani v vi{ini 3,25 milijarde tolarjev, dele` med stavbnim pohi{tvom (65 odstotkov) in monta`- nimi hi{ami (35 odstotkov) ostaja enak. Nad planirano vrednostjo in nad dose-`eno vrednostjo iz preteklega leta je tako poslovni izid iz poslovanja in tudi ~isti poslovni izid, ki vklju~uje tudi odhodke financiranja (obresti). Prodaja stavbnega pohi{tva je bila zelo dobra na slovenskem trgu in ustrezna na klasi~nem zahodnem trgu, manj pa so zadovoljni s prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije, ki je bila doslej med bolj-{imi. To se je zgodilo tudi zaradi zaostrovanja prodajne politike na teh trgih. Prodaja hi{ napreduje, saj je dobra tako doma kot v tujini. Poleg Nem~ije, kla-si~nega izvoznega trga za vso slovensko gospodarstvo, so se `e uveljavili na Irskem, v Franciji, v Sloveniji pa so vedno ve~ navzo~i v Poso~ju. »Z novimi, tujimi trgi `elimo ubla`iti na{e t. i. slab{e zimske mesece, saj bo prodaja kreirala na{o usodo tudi vnaprej. Kakor ka`e sedaj, gremo v pravo smer,« zatrjuje Slovnikova. Tradicionalno se je Jelovica tudi letos predstavila na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (hala J). Na razstavi{~u so gostili tudi vrhunskega alpinista To -ma`a Humarja. Predstavili so tudi nekaj novosti, med njimi program PVC oken JELOPLAST (dopolnitev programa oken iz lesa) in cenovno spre-jemljivej{a dekor vratna krila v imitaciji hrastovega, bukovega in ~e{njevega furnirja. DELAMO POD OKRILJEM SIMBOLA DREVESA, KI RASTE. TUDI JELOVICA PONOVNO RASTE. kratke vesti Nagrada GZS Lipov list v roke ameri{kemu pohi{tvenemu trgovcu Ameri~an Manfred Steinfeld, ustanovitelj ameri{kega pohi{t-venega opremljevalca Shelby Williams Industries, je v zadnjih 40 letih iz Slovenije uvozil prek pet milijonov stolov. Ob delovnem obisku v Sloveniji mu je bila tako zaradi visoke blagovne izmenjave z na{o dr•avo na predlog slovenskih po-hi{tvenikov iz rok dr. Jo•ka ^uka izro~ena nagrada GZS, imenovana lipov list. Ob tej prilo•nosti je bila v Ljubljani organizirana tudi tiskovna konferenca, na kateri je poleg nagrajenca sodeloval {e Emil Gaspari, dolgoletni slovenski agent za prodajo slovenskega pohi{tva na ameri{kem trgu. Steinfeld, ki je sicer izredno zadovoljen s kakovostjo na{ega pohi{tva, je navzo~e nenehno opozarjal, da mora slovenska lesna industrija ~im prej preiti na tehnolo{ko naprednej{o obdelavo lesa ter zaradi poceni delovne sile z Daljnega vzhoda za~eti iskati tr`ne ni{e. ijaLeS 57(2005) 9 ars les ijaLeS 57(2005) 9 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: lepila in lepljenje lesa - 4. del Zbrala: Metka ČERMAK, soavtorja za prevod Severine Ploj (nem.), dr. Andrej Podbre`nik (angl.) z Lesarske {ole Maribor, Vi{je strokovne {ole Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko natég -a m vrsta osnovne obremenitve Zug m tension natézna síla -e -e ` sila, ki povzro~a natezne napetosti v lesu Zugkraft f tensile force natézno-strí`na trdnost -e -i ` odpor lesa proti setavljenim (nateznim in stri`nim) obremenitvam, ki se pojavijo v lepilnem spoju Zugscherfestigkeit f shear strength across the grain and shear strength parallel to the grain neoprénsko lepílo -ega -a s kontaktno lepilo iz umetnega kav~uka za lepljenje gume, stekla, sinteti~nih mas ipd. Neoprenkleber m neoprene adhesive nezadôstno utrjevánje -ega -a s napaka pri lepljenju, ko lepilo ne dose`e maksimalne trdnosti mangelhafte Abbindung f undercure nítasto naná{anje -ega -a s tehnika nana{anja lepila v obliki nepretrganih "niti" Streifenauftrag m ribbon spreading nótranja napétost -e -i ` napetost v materialu (gradivu), ki je posledica obremenitve innere Spanung f internal stress obstójnost -i ` sposobnost snovi, da ne izgubi osnovnih lastnosti pri klimatskih, temperaturnih, biolo{kih idr. spremembah *** Nekateri pojmi so bili v Lesu `e objavljeni na podro~ju povr{inske obdelave. Dauerhaftigkeit f durability odpórnost -i ` lastnost snovi, da kljubuje dolo~enim vplivom Beständigkeit f resistance odpórnost próti lômu -i - - ` najve~ja napetost, ki jo {e vzdr`i les brez poru{itve ravnovesja notranjih sil Bruchfestigkeit f breaking strength, ultimate strength, modulus of rapture (MOR) odprti spój -ega -ôja m nezlepljena odprtina med dvema lepljencema offene Leimfuge f, offene Klebfuge f open joint odprti ~ás -ega -a m ~as med nanosom lepila in pribli`anjem obeh lepilnih ploskev offene Wartezeit f open assembly time odprtína -e ` (razmík) ozek prostor, re`a med dozirnim in nana{alnim valjem, s katero reguliramo nanos lepila Spalt m, Fuge f gap (roll coater) odpóren próti ôgnju -rna, -rno - - material, odporen proti ognju in visokim temperaturam feuerfest fireproof, fire-resistant omó~enje -a s tanko prekritje povr{ine lesa z lepilom Benetzung f wetting omo~ljívost -i ` lastnost lepil (teko~in), da omo~ijo povr{ino lepljenca Benetzungsvermögen n, Benetzungsfähigkeit f, Benetzbarkeit f wettability orgánsko topílo -ega -a s organska snov, v kateri raztopimo oz. dispergiramo drugo snov organisches Lösungsmittel n organic solvent osmózni tlák -ega -a m tlak, ki omogo~a difuzijo redkej{e teko~ine v gostej{o skozi polprepustno opno osmotischer Druck m osmotic pressure pádec vlá`nosti -dca - m vla`nostni gradient; razlika med vla`nostjo zunanjih in notranjih plasti lesa Feuchtigkeitsabfall m moisture gradient penetrácija -e ` vdiranje teko~in v les Penetration f, Durchdringung f penetration pénasto lepílo -ega -a s lepilo z mno`ico enakomerno porazdeljenih mehur~kov zraka geschäumter Leim m, Schaumleim m foam-bonding adhesive, foamed adhesive, foamed glue plastifikátor -ja m (meh~álec, meh~álo) dodatek lepilu, ki pove~uje elasti~nost lepilnega spoja Plastifikator m plasticizer plásti~nost -i ` oblikovnost, lastnost materiala, da se pod vplivom zunanjih sil trajno deformira Plastizität f plasticity poliuretánsko lepílo (PU) -ega -a m eno- ali dvokomponentno lepilo za lepljenje gume, siteti~nih mas ipd. Polyurethanklebstoff m polyurethane adhesive polivinílacetátno lepílo (PVA) -ega -a s polimerizacijsko lepilo za razna monta`na lepljenja (v praksi imenovano "belo" lepilo) Polyvinylacetatleim m polyvinyl-acetate adhesive, polyvinyl-acetate glue, polyvinyl-acetate-resin emulsion, white glue polnílo -a s dodatek za izbolj{anje lastnosti lepila Füllstoff m, Füllmittel n filler porába lepila -e - ` izra~unana koli~ina lepila, potrebna za lepljenje dolo~ene povr{ine (g/m2) Leimstoffverbrauch m consumption of adhesive poróznost -i ` luknji~avost; prostornina vseh por v lesu, izra`ena v % Porosität f, Porigkeit f porosity poru{ítvena obremenítev -e -tve ` najve~ja obremenitev lepljenca, pri kateri nastane lom Bruchlast f ultimate load, ultimate loading, failing load, rapture load pospe{eválec -lca m snov, ki pospe{uje kemi~no reakcijo Beschleuniger m, Förderer m accelerator, hardener ijaLeS 57(2005) 9