Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 14 junija 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom l·50 Din., v „Poslanom“ Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 24. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. „Kmetska zveza“ tolmači kmetske težave i zahteve. Poročali smo že v ednoj številki „Novin“ od seje načelstva Kmetske zveze,. ki je bila v Maribori dne 11. maja. Obvestili smo svoje čtitele od obširnoga programa zadev, ki so se razpravlale i od živoga razgovora, šteroga so se vdeležili zastopniki iz posameznih krajov. Dnes objavlamo izmed resolucij, ki so bile sklenjene ino poslane na pristojna mesta v Beograd, Ljubljano i Maribor, tisti dve, šterive mata kak predmet lovski zakon i kuluk. Lov i lovski zakon. Spomenica, ki je bila na podlagi sprejete resolucije i rezultata (posledka) pospitavanja po vseh okrajih sestavlena, se tak glasi : 1. Ugotavlamo, da je samo to leto zavec v marci i febr. vničo od. mladih do 20 letnih dreves, posebno jablane, našim sadjarom je povzročo do 10 milijon Din. škode. Če bi bila od toga dvojnost, prosimo, da se škoda uradno ugotovi i dvojnost izklüči. 2. Razširjenje fazanov na ozemli, kde prevladüje kmetska posest, povzroča velke škode posebno pri grahi i kukorci ino vničüje tüdi drüge kulture. 3. Tüdi divje svinje i bele kune so vničüjoče delüvale na kmetijske kulture. 4. Povzročena i neporavnana škoda znaša to leto približno 4—5 letne dohodke iz lova. Na podlagi dugoletnih sküšenj pri izvrševanji dozdašnjega lovskoga zakona i zgornjih ugotovitev prosi Kmetska zveza v imeni našega malokmetijstva: 1. Lov naj preide v izklüčno pravico političnih občin i občine naj svobodno razpolagajo z njim tak, da dajo izvršüvati lov po svojih zavüpnikih ali ga dajo s posebnim dogo- vorom privatnikom ali korporacijam v najem. 2. Poleg dozdašnjih divjih živa- li, kak jih pozna štajerski i vogrski zakon od lova, se naj proglasijo kak nelovne, teda nezaščitene tüdi : divji Zavec, fazan, bela kuna, jazbec i divja svinja. 3. Povsedi lüdstvo najodločnej zahteva, da se pozovejo k končnoj redakciji načrta lovskoga zakona tüdi zastopniki malokmetijstva i to : Kmetska zveza v Maribori i Jugoslovanska Kmetska zveza v Ljubljani, Sadjarsko i vrtnarsko drüštvo za Dravsko banovino v Maribori, Kmetijska drüžba v Ljubljani i Županska zveza v Ljubljani. Povdarjamo i naglašamo, da so vsi mali Posestniki v Dravskoj banovini močno vznemirjeni i nezadovolni, ar se ne zasliši tüdi njih, odnosno njihovih organizacij, nego samo lovska zdrüženja, ki ne vpoštevajo razmer i dejanskih potreb našega malokmetijstva. Z velkov volov, da zakonito delamo na napredki našega malokmetijstva i na konsolidaciji naših občinskih, banovinskih i državnih zadev, držimo za svojo dužnost, da merodajnim činitelom dejanski položaj i mišlenje lüdstva v toj zadevi razjasnimo i tolmačimo, zato se obračamo tüdi na višiši naslov. Kuluk. Od toga v zdajšnjem časi jako perečega pitanja se je poslala g. predsedniki vlade generali Živkoviči i drügim osebnostim ta resolucija : „G. predsednik ! Zavolo neprimerne i pogrešne vporabe zakona i pravilnika od kuluka v Dravskoj banovini so nastopile nevugodne posledice, da vlada velko nezadovolstvo med lüdstvom i nerazpoloženje nasproti državnim predstavnikom. Kmetska zveza v Maribori smatra za svo- jo dužnost, da obrne Vašo pozornost na te pojav ino Vas prosi, da izvršile potrebne stopaje, da se povrne zavüpanje v našo državno upravo. Kmetska zveza prosi v interesi stvari kak tolmač kmetskoga lüdstva v severnih krajih: 1. Telovno delo po zakoni od kuluka naj se na banovinskih — sreskih cestaj popunoma stavi i mesto toga naj se, da se dosegne cil toga zakona, nüca dozdašnjapraksa, da se najmre v to svrho pobirajo doklade na direktne državne davke i da jih opravlajo sreski cestni odbori. 2. Absolutno je potrebno, da se zabrani predpis i izvršitev dajatev bodisi s telovnim delom, bodisi z odküpninov i plačilom za preminoče leto. 3. Telovno delo naj se nüca samo v političnoj občini na občinskih potaj i cestaj. Da so naši predlogi upravičeni i da izvirajo iz dobroga namena, od toga se naj g. predsednik vlade blagovoli sam prepričati. Odredi naj preiskavo i naj se pouči od njenih izsledkov. Kuluk je najmre predpisani tüdi za preminoče leto; vzeo je maksimum (najvekša mera) v zakoni dovoljenih dajatev, ka se ne zgodilo v drügih banovinaj ; proti določbam zakona se obvezanci zovejo na delo zdaj v tom meseci. V svesti si svoje dužnosti do domovine i vdani Nj. Vel. krali smatramo za potrebno, da s tov vlogov obrnemo Vašo pozornost na to pitanje, ar ščemo sodelüvati kak pozitiven element pri konsolidaciji naših razmer“. Važno za delavca. Sprime se taki do 30 delavk i 15 do 20 mladih pojbičov od 17 do 18 let starih za domače delo v Franciji. Oglasiti se je kem prvle pri Borzi dela — pisarna za izseljenje v Francijo v Murski Soboti. Prvi zdravniški pregled se vrši še v petek IZ. t. m. 2 NOVINE 14. junija 1931. Veličastna manifestacija v M. Soboti. Odkritje spomenika. — Odlični predstavniki. — Nad 5000 lüdi. Preminoča nedela je bila ne samo za Soboto, nego za celo Slovensko krajino velkoga pomena. Odkriti je bio med velkimi slovesnostmi veličasten spomenik na grobi petih junakov, šteri so v oslobodilne bojih, dne 3. januara 1919. dali svoje živlenje. Po velkoj slüžbi božoj, šteroj so prisostvüvali tüdi člani odbora za Postavitev spomenika, vekši broj Sokolov, Sokolic i članov drügih drüštev, je hitelo staro i mlado proti parki. Od parka se je potem razvio ve ličasten sprevod na pokopališče. V sprevodi je korakalo na jezere naroda: Predstavniki oblasti, Sokoli, Sokolice, čolska mladina, vojaštvo, gasilci itd. Igrale so tri godbe: vojaška iz Varaždina, dijaška fanfara i gasilska iz Bakovec, Na pokopališči se je okoli spomenika zbralo nad 5000 lüdi. Pri spomeniki so se postavili Predstavniki i to med drügimi gg.: okr. inšpektor dr. Schaubach kak zastopnik bana, ko mandant mesta kapetan Gavrilovič kak zastopnik divizijonara polkovnika Sekuliča, minister dr. Kukovec, okr. načelnik Lipovšek, podnačelnik dr. Bra- tina, predsednik sodišča dr. Šumenjak, gimn. ravnatelj Vagaja, župan Benko, Sodnik dr. Farkaš, profesor dr. Pivko i drügi. Odkritje spomenika se je zvršilo na jako genlivi način. Vojaška godba je zaigrala žalostinko. Nato je dr. Šumenjak odkrio spomenik. Zatem je zapopevala Glasbena Matica iz Maribora. Po petji je g. kanonik opravo mrtvečke molitve. Za molitvami je Matica znova zapela, vojaki so trikrat strelili, potom pa so nastopili govorniki. Govorili so gg.: okr. inšpektor dr. Schaubach, kapetan Gavrilovič, mi nister dr. Kukovec, dr. Pivko, dva zastopnika Medžimurcov iz Varaždina, nazadnje pa urednik Kolenc. Vsi govorniki so se poklonili junakom, ki so dali živlenje v boji za našo slobodo. Po govoraj je dr. Šumenjak izročo spomenik župani Benki, nato je zaigrala godba i slovesnost se je končala. Odkriti spomenik je pokolenjom svedok naše zahvale i lübezni do junakov. V srci de nam büdio požrtvovalno lübezen do mile domovine i vladara. Agrarnim interesentom i vsem poštenim lüdem ! Od tistimao, ka sem vlegeo v teškom betegi, razširjajo nešterni lüdje, — ne vem što so velike laži od mene i od naših dveh zadrug, šterima sem podpisani predsednik, najmre od Hranilnice i posojilnice pa Agrarne zadruge v Črensovcih. Od mene gučijo, ka sem zaprti, ali ka sem z milijonami pobegno v Švico, od dveh naših zadrug pa, ka sta buknole. Dozdaj nesam davao na te laži nikšega odgovora, ar nesem mogeo zavolo betega. Zdaj čeravno nesam še zdrav, a hvala dobromi Bogi, že nekeliko boši, spoznam za dužnost, da na te laži odgovorim ne zato, kak da bi šteo sebe zagovoriti. Moja navada je vse ogrizavanje mirno prenesti, to zato tüdi. A odgovarjam na laži zavolo našega siromaškoga lüdstva, ka nede trpelo nikše škode. Podpisani nesam bio niti zapreti, niti nikam nesam hodo z Črensovec od Sprevoda pokojnoga g. Baša Ivana dekana, na šterom sem bio v Bogojini. Po sprevodi sem včasi vlegeo i betegüjem odtistimao samo v Črensovcih. To lehko vsaki den posvedoči vsaki, ki se obrača okoli cerkve, ar me vidi iti na kratko molitev v cerkev. Pitajte moje sosede v Črensovcih, ali g. plebanoša v Črensovcih, ki so skoro vsaki den pri meni v betegi pa vam potrdijo to. Od naše Hranilnice i posojilnice je pa Zadnja revizija to povdarjala, „Ka nesamo ha je med zadrugami najmočnejši Penezni zavod v Slov. Krajini, nego ha vnoge starejše zavode prekosi se v Sloveniji. Istotak je dobila Agrarna zadruga pohvalo, ha dobro stoji, i se bori za pravice siromaškoga lüdstva, ha njej nega para.“ Obe zadrugi sta si letos še povekšali vrednost s tem, ka sta küpile 209 oralov lepe šume, ka vse kotrige ešče letos falej dobijo drva i drügi les pri njima kak kdekoli indri. Dobile ste najmre od oblasti dovolenje, ka 75 oralov lehko posekata. Šume so küpljene tak fal, ka so je g. Hartner Geza bivši nar. poslanec, veleposestnik šum i veleindustrijalec za tri i celo štirikrat dragše cenili. Hüdobni lüdje so se v nevoščenosti tak daleč spozabili, ka so javili v Ljubljano i Maribor na Zadr. Zvezo, ka so g. Hartner gortabulirani na naše šume. Grda, nesramna laž je to. Ve pa grüntnice pokažejo, ka nikšega terha nemamo na šumaj, štere smo popolnoma izplačan. Juna 8 smo zglasali pali 40 tim ponesrečenim podporo pri Agr. zadrugi, kda spunijo predpise pravil. Duga nema ni pare zadruga. Zakaj se pa te širijo te laži od podpisanoga i od naših zadrug ? Zakaj mi pišejo celo grozdna pisma, ka mi je živlenje v nevarnosti, kak sem dobo pred par dnevi edno takše pismo ? Ne pitajmo nego Vüpajmo se, ka je to zadnje brsanje laži proti podpisanomi i vsemi, ka je laži na poti. Kda se vüpam v zmagi pravice, te prav lepo prosim vse agrarne interesente i vse poštene lüdi : 1. naj gornjim lažem nikaj ne verjejo! 2. naj vsakoga javijo Hranilnici i Agr. zadrugi v Črensovce, ki je razširjao vesti, da sta buknoli ali kaj spodobnoga ! 3. naj na občni zbor Agrarne zadruge 29. junija prinese vsaki član v Črensovce pisano izjavo, ka je čüo i od koga je čüo kaj proti našim zadrugam ali njedve predsedniki gučati? Črensovci, 9. junija 1. 1931. KLEKL JOŽEF vp. plebanoš, predsednik Hranilnice i posojilnice po Agrarne zadruge v Črensovcih. Kalendar. juni (30 dni)___25. teden. Senje: 15. Sv. Sebeštjan i Nedeli išče, 16. D. Lendava i Prosenjakovci, 18. Dokležovje. Vreme: Vroči dnevi. Murska Sobota Telovska prosecija. K telovskoj prošeciji se je zbralo letos telko vernikov kak že dugo ne. V prošeciji so šli : vojaki, gasilska godba iz Bakovec, učenci osnovne šole z vučitelstvom, gimnazijci z gg profesori, Predstavniki oblasti, gasilci, pevci i na jezere moških i žensk. Najsvetejše je noso g. kanonik, evangelije pa so popevali gg.: katehet Horvat, prefekt Bakan, ravnatelj Špan i kaplan Kolenc. Ob vulicaj, po šterih je šla prosecija so bile hiše (katoličanske, evangeličanske i židovske) lepo okrašene. Vse je bilo lepo, samo reda ne bilo. Pomali bomo tüdi v Soboti gledali na to, da med prošecijov ne bo Šla v vrsti samo Šolska mladina, nego do šli po štirje tüdi moški i ženske. Potem de prosecija še vnogo lepša. 14 junija 1913. N O V I N E 3 —Kipar Nemec nas je zapüsto. Kipar Nemec Fr., ki je meo delavnico na Kroškoj cesti se je odselo v Čakovec i je tam odpro delavnico. Ravno zdaj dogotavla za Dokležovje jako lepivi podobi Srca Jezušovoga i Marijinoga. Što bi rad dao kaj delati, njemi lehko piše (naslov Nemec Fr. kiparska in kamnoseška delavnica. Čakovec. Pri kolodvoru.) — Prišestno (novo) senje de se vršilo v Soboti 6. julija. Senje je Živinsko, konjsko i kramarsko. — Otroški vrtec. Zvedeli smo, da se je otvoro v poslopji bivše evangeličanske cerkve otroški vrtec. Vodi ga gdč. Praunseisova. — Kozaške dirke. Preminočo sredo so priredili kaukaški kozaki za parkom konjske dirke. Delali so takše vaje kakših naši jahači ne spravijo vküp. — Motorna nesreča. Predsednik sodišča, g. dr. Šumenjak se je šteo v drüžbi uradnika g. Mariča na motori s prikolicov pelati v Gornjo Lendavo na uradni den. Kak se je pelao mimo glavarstva, je po nepriliki zadeo v edna kola. Motor se je prevrgeo i potnika sta se nekelko potukla. Odbor drüštva za narodno zdravje je meo sejo, na šteroj je razpravlao od organizatornoga dela. — Den Rdečega križa. V dnevaj 13. i 14. t. m. do zastopniki tükajšnje podrüžnice nabirali milodare, da se sirmaškoj deci omogoči bivanje na morji. Vsaki naj da, kelko premore ! Včini dobro delo. — Vlom. V noči od torka na sredo so vlomili v pisarno odvetnika dr. Vadnala. Iskali so peneze, a na srečo neso nikaj našli. SANATORIJ v Maribori, Gosposka ul. 49 Telefon 2358. Lastnik i vodja: primarij doktor ČERNIČ specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje vrejen za operacije i opremleni z zdravilnimi aparati : z višinskim suncom za obsevanje ran, čontnih i sklepnih vnetij ; tonizatorjem za elektiziranje po poškodbah i ohlapelosti črevesa ; diatermijo za električno pregrevanje i električno izžiganje ; z žarnicov „hala“ za revmatična i drüga boleča vnetja: „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihavanji i za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba : I. razred 120 Din., II. razred 80 Din., ӀӀӀ, razred 60 Din. 1 Slovenska krajina. — Gift je pila. V ednoj vesi v kroglini M. Sobote sta se mož i že- na nekelko skregala. Ženi je kreganje tak šlo k srci, da je šla v Soboto. Tam je najprle pila v ednoj krčmi pivo, potom pa je küpila gift i ga je spila. Gift njoj zežgao grlo i želodec. — Obisk okrožnoga inšpektora. Po odkritji spomenika v M. Soboti se je g. Okrožni inšpektor dr. Schaubach s svojov decov vred v drüžbi Urednika Novin pelao okoli po Slovenskoj kraji ni. Ogledao si je cerkev v Bogojini i Turnišči, obiskao dom g. Urednika v Gomilicaj, nato pa se je odpelao proti Ljutomeri. — Resen Opomin, ki nas spominja, da je skrajni čas tüdi za zdravje kaj včinoti, so — bolečine. Vnoge lüdi mantra revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, smicanje, glavobol, zobobol itd. drügi trpijo od slabosti i drügih obolenj, ali itak mamo dosta takših lüdi, šteri so se znali vsega toga obarvati. Že prek 34 let držijo v vnogih krajih stalno v hiši Fellerov bolečine oblažüvajoči Elsafluid i se vsigdar znova veselijo njegovomi zaneslivomi pomaganji. V apotekaj i sorodnik trgovinaj se dobiva Fellerov Elzafluid v posküsnih steklenicaj po 6 Din. v dvojnih steklenicaj po 9 Din· ali pa velkih steklenicaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima steklenicoma pošila za 62 Din. brez vseh dalnih stroškov, Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. — Dobrovnik. V nedelo, dne 21. t. m. de rodovniško predavanje. Pri toj priliki se tüdi ustanovi redovniški odsek. — Tak se varčüje ! Ne trbe küpüvati prenaglo, a posebno ne vüre, ar nas tüdi najcenejša vüra dosta košta, če se mora vsigdar popravlati. Najbole se varčüje, če se ne küpüje samo po fal ceni, nego tüdi dobro. Zato vam znova ponavlamo, zahtevajte novi letni cenik s prek 1000 slikami od fabrične hiše vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. dobite ga popunoma brezplačno. V njem najdete Žepne vüre že za 44 Din., vüre zapestnice za 98 Din., büdilke za 49 Din., kak tüdi razno zlatnino i srebrnino, vse takrekoč po originalnih fabričnih cenaj. Ka novoga v Belgradi ? Obisk poljskih novinarov. V nedelo je prišlo v Belgrad 10 poljskih novinarov. Belgrajčani so sprejeli slovanske goste jako lepo. Dom ženskoga krščanskoga pokreta. V nedelo je bio slovesno posvečeni v navzočnosti visikih zastopnikov Dom ženskoga krščanskoga pokreta. Novi gradbeni zakon. Njeg. Vel. kral je podpisao novi gradbeni zakon, ki de valao za celo državo. Zakon za zaščito kmeta. Podpisani je zakon od odaje ešče nedozorelih polskih pridelkov. Po tom zakoni se lehko pogodba za nedozore le polske pridelke razveljavi, če ešče ne spolnjena. Tak na priliko, če kmet pred žetvov oda pridelke, lehko od pogodbe odstopi. Küpci mora vrniti kaporo i 10 % obresti. Svetovna politika. Volitve na Vogrskom. Madžarska stoji pred parlamentarnimi volitvami. Volilni boj je preci oster. Kakši de izid volitev, je žmetno proroküvati. Boj proti Cerkvi v Litvi. Kak smo že poročali, vodi vlada v Litvi že duže časa oster boj proti Cerkvi. Boj je postano tak srdit, da so zdaj Stirali iz Litve celo papežkoga nuncija. Angleško-nemški sestanek. V Chegnersi na Angleškom so se vršili med angleškimi i nemškimi državniki razgovori od perečih mednarodnih političnih i gospodarskih prilik. Nova vlada v Belgiji. Belgija je dobila novo vlado. Sestavo jo je katoličanski voditeo Renkin. Tüdi ministri so večinoma katoličani. 94 letna delavka. V Leicestri na Angleškom živi 94 letna miss Polly Gadsby, štera dela v nekšoj fabriki že 84 let. Že pred 20 leti jo je štela tvrdka vpokojiti ali ona je prosila tvrdko naj jo püstijo dale delati, ar bi se čütila preveč Zapüščeno. ZA NEDELO. Po risalaj tretja. Evang. sv. Lukača vu 15. táli. Vu onom vremeni približavali so k Jezuši publikánuške i grejšnicke ; da bi ga poslüšali. I mrmrali so farizeuške i pisačke govoréči : ka ete grešnike k sebi jemlé i jej ž njimi. I veli njim priliko eto, govoréči: što je z vas človik, ki ma sto ovc; i či zgübi edno ž njih, jeli ne ostavi devétdesét i devét vu püsti i ide k tistoj, štera je zgüblena, dokeč jo ne najde. I gda jo najde, gori jo dene na pléča svoja radüvajoči se; i domo pridoči, vküp zazové prijatela i soside govoréči njim : Vesélte se z menov; ár sam najšao ovco mojo, štera je zgüblena. Velim vam, ka tak radost bode v nebi nad ednim grešnikom pokoro činečim bole, liki nad devétdesét i devetimi pravičnimi, šteri ne potrebüjejo pokore. Ali štera ženska imajoča desét grošov, či zgübi eden groš; jeli ne vužgé svečo i pomeče hižo i išče skrblivo, dokeč ga ne najde ? I gda ga na najde, vküp zazové prijátelkinje i soside, govoréča: Vesélte se z menom, ar sam najšla groš, šteroga sam zgübila. Tak Velim vam, radost bode pred Angelmi Božimi nad ednim pokoro činečim grešnikom. Razgled po domovini. Maribor. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kme- 4 NOVINE 14. junija 1931. tijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovano, lastnoročno, na celo polo pisano prošnjo (kolek Din 25) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 20. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti : 1. krstni list ; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo ; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole ; 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja ; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko štipendijo, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu prejete zneske podpore iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencov). Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda ; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša mesečno Din 150. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se dovolijo po možnosti popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu V tem slučaju je treba priložiti prošnji davčno ali Občinsko Potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Hüda nesreča v logi. Risalsko soboto popoldne je šo posestnikov sin Ivan Čižman iz Črnuč s parom konjov v pol vüre oddaljeni log po drva. Naložiti je šteo težki hlod. Ar je bio sam, si je šteo tak pomagati, da je na svoro naslono dva količa, po šterom bi hlod skotao na kola. Že je bio hlod skoro na koli, v tem hipu pa konja nekelko potegneta, kola se genejo, s svore padeta količa i hlod spadne na fanta tak, da ga je pritisno prek čreva. Tak je bio zgrableni, kak v pasti, Hloda ne mogeo zdignoti, izpod njega zpleziti tüdi ne; i poleg tega je ležao tak nesrečno, da bi njemi kolo šlo prek glave, če bi konji potegnoli. Probao je na vse načine rešiti se izpod hloda, a ves trüd je bio zastonj. Cügle si je ovio okoli roke, da bi preprečo, da ga šče konja, povozita, potem se je onesvesto. Ar ga dugo ne bilo domo, je mati naprosila tri fante, ki so šli v log pogledat, ka se je zgodilo. Ležo je pod hlodom nezavesten, že skoron mrtev. Ve ga je hlod tiščao več dve vüri. Cügle je meo ovite okoli roke i jih je držao tak napeto, da sta konja vse zijala. Kda so odvzeli strašno breme z njega, je za čas k sebi prišeo i ne meo nika zlomlenoga. Če je ne dobo kakšo znotrašnje poškodbo, se ne bojati težjih posledic. Nenavadna nesreča v Maribori. Pred dnevi so v Koloniji stanujočemi železničari Mrovljeti pripelali s tovornim automobilom premog i drva. Med tem kak so razkladati kürivo, se je 5 letni Mrovijetov sinček igrao okoli automobila i je naposled prišeo do cevi za izpuh. Dečkec je cev najprvle ogledüvao i vtekno v njo roko, nato pa je šteo šče zatrobiti v njo. Ravno v tistom trenutki pa je šofer pognao motor i ognje i izpih je s takšov silov vdaro deteti v vüsta, da njemi je nevarno zežgao grlo i podario dihalne organe. Dečkeca so nezavestnega prepelali v bolnico, kde je v petek po težkem trplenji vmro. To je edini primer smrtne nesreče za volo izpiha pri automobili i to ne samo pri nas, nego tüdi indri po sveti. Silna nevihta v Čakovci. V pondelek 8. jun ja je navalila na Čakovec silna nevihta. Strela je ubila Lovro Dodaša, ki se je v drüžbi fantov kratkočasio pod ednim drevom. 4 njegovi tovariši so bili ranjeni. Dodaš je že peta žrtev strele v Čakovci. Marijanišče, Veržej. Izlet na Goričko. To so se tam začudili kokotje na risalski pondeljek zjutraj in se vpraševali : kakó, kakó, takó zgodaj ? — In kaj je bilo ? V Marijanišču v veržejskem zavodu je že na vse zgodaj vršalo in vrelo kakor v panju, kadar obišče čebele nepovabljen gost. Salezijanski gojenci so se pripravljali va Izlet. Veste kam ? Poslušajte ! Dobra srca so nas povabila v naše ljubo Prekmurje, na prelepo Goričko. Hej, to vam je bilo veselja in petja ! Z opletenimi vozovi in konji, sami vsi v cvetju, smo hiteli skozi tihe, iz spanja se prebujajoče vasi, Dokležovje, Bakovce in Krog. Povsod so nam hiteli ljudje prijazno in radovedno nasproti, gledali nas izza vežnih vrat ali napol priprtih polknic. Mi pa smo jih pozdravljali z godbo in petjem ter drčali dalje proti cilju. Na tihi Tišini je pravkar minula prva sv. maša, ko smo se peljali mimo lepe in znamenite cerkve. Mladi svet je v prvem trenutku najbrže menil, da se peljejo gostivanjčari in zato so zavili kar za nami. Tako je naše število precej naraslo. Pa so najbrž kmalu spoznali svojo zmoto, ker so se tiho razšli po vaseh in domovih. Naša pot pa je peljala naprej skozi Rankovce in Krajno, — kjer so nas Pozdravile štorklje — proti našemu cilju — Cankovi. Cankova je lep kraj — še boljši so pa ljudje. Ti so nas kar na glavnem trgu v senci košatih kostanjev čakali. Bilo jih je toliko, da smo od začudenja pozabili peti. Vendar je našo čast rešila godba, ki je zaigrala Pozdrav. Nismo imeli niti časa, da bi si lepo Cankovo malo ogledali in si zapomnili, kje smo prišli noter, ker so nas takoj povabili v gostoljubno Vogrinčičevo hišo, kjer so nam dobri ljudje pripravili južino, da ne rečem kosilo. Ko smo si duše privezali — na poti smo se precej izpeli - smo krenili v lepo Cankovsko cerkev — posvečeno sv. Jožefu. Tu smo imeli slovesno službo božjo — s tremi duhovniki — in ne z desetimi, kakor je napovedal navihani cerkovnik Reiter. Pri sv. maši bi radi zelo lepo zapeli, pa nam nikakor ni šlo od rok. Zakaj, tega vam ne Povemo. Po svetem opravilu smo slovesno odkorakali k našim ljubeznivim gostiteljem, kjer so nas küharice z neugnanim Reiterjem že nestrpno čakale. Ampak, kaj so nam ti Cankovčari vse pripravili, tega vam niti po- vedati ne moremo. Gotovo ste že slišali znano dijaško pesem : Če študent na rajžo gre, jupajdija jupajda ; Dobro pije, dobro jé, jupajdijo da ! Pa vse to je nič, kar pravi ta pesem, proti temu, kar so nam pripravili na Cankovi. Prikuha se je vrstila za prikuho in šegavi Reiter jih je zraven belil še z duhovitimi domislicami, da mu kar nismo mogli do živega, četudi nas študentov ne spravi Vsakdo v koš ! Ko smo možu rekli, da nam nosi prevelike kose, nam je odvrnil: „Pa vzemite dva, če je eden preveliki !“ Danes bi si privoščil tega šegavega moža, da bi vedel, da se študentje ne dadó kar meni nič tebi nič ugnati, pa sem zvedel, da je dobri mož s trgovcem Šnurerjem (ta napis sem nekje videl, pa ne vem, na kateri strani ceste) največ pripomogel, da smo se tako imenitno imeli. Zato mu samo obljubam, da ga bom povabil na novo mašo (ako ne bom pozabil) in mu pripeljem takih navihancev, da bo moral porabiti vso zgovornost, da se izreze. Zdaj si pa morate misliti, kako rabuko smo gnali pri takem obedu. Vsak, kdor je šel mimo, si je gotovo mislil, da ta halo ženejo svatje. In 14. junija 1931. NOVINE 5 res smo bili že več kakor Svatje in gostivanjčari ! Godba je venomer igrala, sami smo peli in pili, da je bilo kar preveč ! Da se malo iztresemo, smo jo okoli tretje ure mahnili na pravo Goričko. Cankovčari se še namreč štejejo k Ravenčarom. Tüdi pri Sv. Jeleni so hoteli nas videti, mi pa Sv. Jeleno. Pot je lepa in vedno lepši kraji se javljajo pred strmečimi očmi. A Vročina, ta Vročina je bila neznanska ! Toliko, da se nismo sredi poti vrnili nazaj v hladno senco Vogrinčičevega vrta, kakor je to storil naš tambur (bobnjar), ko mu je postalo prevroče. Ko smo zagledali na prijaznem griču cerkev sv. Jelene, okrog nje v senci dreves pa bele hiše, prislonjene ob bregu kakor lastavičja gnezda, smo kljub utrujenosti pospešili korak, da čimprej vidimo, kaj vse skriva ta prelepi griček na sebi. Dospevši na hrib smo bili skoz in skoz mokri. Toda dobri Pertočani so takoj poskrbeli, da smo se okadili in splaknili grla, da smo tem lažje peli v cerkvi pri litanijah. Od cerkve je lep razgled naokoli po ledavski dolini. Mladi in prijazni gospod župnik Varga so nam razkazati okolico, nakar smo zaigrali par komadov, da je odmevalo po ledavski dolini tja do Sv. Jurja in do Slaveč. Med tem časom so nam Vrle prekmurske tetice in gospodinje pripravile pri Fetrlovih dobro južino iz vrtankov in dobrega mošta iz gostiteljeve kleti. To se nam je prilegal mošt v taki vročini ! Kar vidno so se sušili litri, da so se ljudje, ki so nas prišli gledat, nemalo čudili, kam to gre. Toda nas je bilo sto in v taki vročini ! Tudi vrtanki so nam dobro teknili, že zato, ker so prava prekmurska posebnost, ki je drugod ne poznajo. Ker smo pri vsem tem imeli precej gledalcev, smo prišli kmalu v dobro voljo ter smo začeli peti in igrati poskočnice, da bi morda kaki mladi pari najrajši zaplesali, če se ne bi bali naših gospodov v talarjih. Ob koncu smo se zahvalili svojim dobrotnikom ter se poslovili od prijaznih ljudi in šli na Küharov breg, da si ogledamo Premurje. S tega (hriba) brega se vidi skoro celo Prekmurje, proti jugu še daleč dol na Štajersko in Slovenske gorice, na zapadu in severu Avstrija in njene gore in še na vzhodu vidimo Slovenske kraje pod Ogrsko. A najlepša in naj- vabljivejša je ledavska dolina, obdana ob straneh z valovitimi griči, posejanimi z belimi hišami in pasovi žitnih polj in zelenih logov. To je najlepši del Prekmurja. Prava Prekmurska Švica. Ti kraji, te bele hiše in ti gozdovi se stisnejo človeku globoko v dušo in zelene polknice vabijo, vabijo . . . Žal nam je bilo, da smo se tako hitro ločili od teh prijaznih ljudi, od teh lepih krajev. Na Cankovi so nas še čakali, da se vrnemo. Šli smo torej po vrheh med vriskom in petjem proti Cankovi. V mraku že smo sedli na vozove, se poslovili od vrlih Cankovčarov ter se odpeljali proti Veržeju, kamor smo prišli še le drugi dan, polni lepih spominov na lepo Goričko in na njene dobre prebivalce. * Na tem mestu se iz srca zahvaljujemo vsem tistim dobrim dušam in blagim srcem, ki so pripomogla, da smo imeli tako lep izlet in jim obljubljamo, da se jih bomo spominjali v svojih molitvah in da jih ne pozabimo tako kmalu. Vodstvo sol. zavoda v Veržeju. Naši v Ameriki. Roko si je potro. Trinajstletni Gubič Kalman iz Bushkill Townskiji je šteo zagnati auto. Pri tom je zagonski priloč nazaj brsno. Zadeo je dečka v roko i njemi jo je na dvema mestoma potro. Ranjenca so spravili v Nazareth v špitao. V črevo se je smekno. Pri Gostinjovih v Bushkill Centeri so se nekelko sporekli. To je Jožefa tak razburilo, da je skrivoma pograbo nož i se je v črevo smekno. Rana je preci velka, a ne smrtno nevarna. Automobilska nesreča. Par slovenskih dečkov se je v Bethlemi pelalo z automobilom. Med temi je bio tüdi 17 letni Prša Štefan. Na kükli dveh vulic je automobil vküpvdaro z drügim automobilom. Pri tom je Prša spadno z automobila i se je pobio po rokaj, nogaj i hrbti. „Amerikanszki Szlovencov Glász“, ki izhaja v Bethlehemi obhaja 10 letnico svojega obstoja. List izhaja tedensko. K 10 letnici njemi želemo tüdi mi, da bi tüdi nadale delao v düševni hasek slovenskih rojakov. AGRARNE ZADEVE Vabilo. na občni zbor Agrarne zadruge za Dravsko in Savsko banovino v Čren- sovcih, r. z. z n. z., ki se bo vršo dne 29. juna popoldnevi v dvorani „Našega Doma“ ob pol tretjoj vüri z sledečim dnevnim redom : 1. Čtenje i odobrenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Čtenje revizijskoga poročila. 3. Poročilo načelstva i nadzorst. 4. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1931. 5. Razlaga zadr. samopomoči. 6. Določitev dneva za agrarni kongres, na šterom se razloži novi agrarni zakon i določi den za zahvalno pobožnost po njem. 7. Pooblastilo za Pogajanje, odnosno küpilo hiše. 8. Določba za izkljüčene i iztopivše člane, kda bi se smeli nazaj sprejeti ? 9. Rešitev priziva na občni zbor i volitev ednoga člana v nadzorstvo. 10. Slučajnosti. Če te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo valano sklepao ne gledoč na broj navzočih kotrig. Načelstvo. Na znanje kotrigam za volitev odposlancov. Vse kotrige agrarne zadruge se oprosijo, naj si zvolijo kde nemajo, dva odposlanca i dva namestnika, šteri do podpišüvali v slučaji nesreče izjave za podporo. Vsi odposlanci i namestniki naj bodejo 29. juna ob 10. v Črensovcih pri božoj slüžbi, po božoj slüžbi pa naj včasi pridejo v „Naš Dom“, kde podpišejo svoja imena v knigo. Na znanje članom nadzorstva Agrarne zadruge. Kotrige nadzorstva naj bodo isto tak ob 10. vüri pri božoj slüžbi v Črensovcih, po božoj slüžbi pa naj pridejo včasi v „Naš Dom“ na sejo. Vodstvo zadruge. Kda izide novi agrarni zakon ? Zadružna Zveza javla Agrarnoj zadrugi, ka novi, to je stalen agrarni zakon izide 1. julija. Kak izide, se včasi pošle Agr. zadrugi, štera ga da potolmačiti na kongresi. Agrarni zakon je sprejeo tiste nizke cene, štere je ravno Agrarna zadruga zahtevala. Bliža se milijonska pomoč za naše agrarne interesente, ki neso küpili zemle, nego čakajo zakon. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 56.—, Canadski dolar Din. 55.—, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·92, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·35, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 15. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din: 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din 100 6 NOVINE 14. junija 1931. Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan : Šalapenci i trije bratje. Ešče je ne dugo, ka je živo eden oča, šteri je meo tri sine. Božno se njim je godilo i slabo so živeli. Kda je oča več ne mogeo hraniti, velo je tomi najstarejšemi sini, naj si ide kakše delo iskat, da de njim pomagao. Najstarejši sin se spakiva i si dene na rame cepé i vzeme slobod od oče i od bratov i odide. Ze je dugo hodo po sveti, ka je ednok prišeo na Šalapensko. Tam je vido, ka Šalapenčari z rokami lüščijo pšenico. Najstarejši sin je gleda i njim nato pravi : „Ešče ste ne zadosta čedni, da tak lüščite pšenico. Jaz mam takšo stvar s šterov ednok vdari po pšenici i de je celi küp naednok zlüščene. Ali nam nebi odao ti to stvar? ga pitajo Šalapenčari. Zakaj pa ne, pravi sin, či mi jo dobro plačate pa de vaša. Samo eden polovnjak penez mi date, telko je tüdi vredna. Šalapenčari so njemi resan dali za cepé polovnjak penez. Najstarejši sin se je z veseljom paščo domo. Zdaj pošle oča srednjega sina po sveti naj si tüdi on kaj zaslüži. Srednji sin si dene v vreče mačko pa odide po sveti. Ešče je ne dugo hodo, ka pride na Šalapensko. Tam je zvedo, ka na Šalapenskom jeste telko miši i podgan, da se niti jesti ne vtegnejo, da njim po vsoj sili v skledo vujdavajo. Srednji sin pravi, da on ma v vreči takšo stvar, da v ednom dnevi vse vniči. Šalapenčari se pogodijo, da njemi dajo vreče penez za tisto stvar. Mladenič vzeme vreče penez, mačko pa tam niha. Z veseljom se pašči domo. Oča zdaj pošle najmlajšega sina po sveti srečo iskat. Te si pa dene na ramo koso i tak odide. Pride na Šalapensko i najde na ednom travniki štiri Šalapenčare, ka so z šilom travo smicali i tak dol trgali. On njim ponüdi koso, ka hitrej pokosijo. Šalapenčari so njemi za koso dali dve vreči penez. Sin vzeme peneze i z veseljom ide domo. Tej trije bratje so si zaslüžili telko penez, da so si vsaki edno velko fabriko gor postavili. Najstarejši je samo delao cepé. Srednji je pa redio máčke. Najmlajši pa kosé. To so delali na spomin kak so se oni obogatili. Živeli so srečno zadovolno vnogo let na tom sveti i či ne so spomrli ešče dnesden živejo. Tak je bilo, če mi verjete ali pa ne. Rešitev vgank : 2. Sunčna. 3. Sedlo. 4. Nikdar. Kača se plazi. 5. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Za smeh. Vučiteo: „Ali mi more kdo za pregovor : ,Ni vse zlato, kar se sveti“, dati kak primer ?“ Vučenec : Da, gospod vučiteo : vaše — hlače.“ * * * Sodnik „Osumleni ste, da ste vkradnoli zlato vüro, ar pa manjka dokazov, ste oproščeni.“ Toženec : „Ali vüro lehko obdržim ?“ *** Žena : „Zakaj hodiš tak kesno domo ? Vüra je že prek pol noči !“ Mož : „Ali bi bilo menje, če bi ostao doma?“ Razglas. Resch Dragotinu fotografu, Murska Sobota, Sodna ulica št. 3, je okrajno sodišče v Murski Soboti z razsodbo od 19. maja 1931 Štev. Kps 162/31—1 prepovedalo obiskovanje krčem za dobo 1½ leta od 19. maja 1931. naprej. V smislu § 55. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb ter § 268. k. z. se kaznuje vsakdo, ki ve za to prepoved, pa imenovanemu vendarle postreže z opojno pijačo. Načelstvo sreza Murska Sreski načelnik : Sobota dne 30. maja 1931. LIPOVŠEK s. r. Kak bo za 5 milion let! Angleški vučenjak Holdane je sestavo na podlagi našega dnešnjega fantastično sliko od toga, kak bo na sveti za 5 milijon let. Holdane pravi : „Za 5 miljon let bode dosegnola tehnika i medicina svojo najvekšo čüdo. To, ka imenüjemo mi dnes „pomlajüvanje lüdi“, bo tak napredüvalo, da bodo živeli lüdje povprečno po 3000 let. Telovne bolečine bodo neznana stvar i od bolečin bodo lüdje znali nekaj samo še iz starodavnih pripovedk. Če bo postao 2000 let stari možak vdovec, bo šče izda mladi i če se oženi drügič, bodo njegova deca iz prvoga zakona lehko nad 1800 let starejši kak deca iz drügoga zakona. Takše rodovine bodo samo nešterne države za sebe, ar bodo štele na jezere rodbinskih članov. Vso potrebno pogonsko silo bodo dobivali lüdje iz morja. Velikosti i moči te sile si dnes niti predstavlati ne moremo. Velke dele zemle bodo umetno segrevali, ar se bo zemla vsikdar bole ohlajala. V vsemirje bodo lüdje leteli kelkokrat i kda bodo šteli. Lüdje pa bodo živeli te v najvekšoj nevarnosti, ar se bo mesec na nebi vedno bole bližao zemli i nevarnost, da trčita obe teli vküp, bo vedno vekša. Den na zemli bo vedno dukši i za 2 mil. let bo den tak dugi, kak je dnes 1 mesec. Pred nevarnostjov trčenja lune na zemlo pa bodo lüdje bežali na planet Venero („večernice“). Gospodarstvo. Senja za plemenske bike. V drügoj polovici maja so se vršila v Nedelici, Puconcih, Moravcih, Dolgoj vasi, Gornjem Lakoši i Beltincih senja za plemenske bike. Küplenih je bilo 26 bikov. Cena je bila dobra. Najfalejši je bio küpleni po 6·75 Din. na živo vago, najdragši pa po 9 50 Din. Takša senja so velkoga pomena, ar se na te način ohranijo za pleme dobri plemenski biki. Rodovniško drüštvo v Nedelici. Pred kratkim se je v Nedelici vršilo popišüvanje rodovniške živine. Pri toj priliki se je tüdi sklenolo, da rodovniško drüštvo razširi svoj delokrog i to na občine : Nedelica, Brezovica, Gomilice, Turnišče, Lipa, Renkovci i Radmožanci. Zdaj je vpisanih v rodovnik 230 krav i je to drüštvo v celoj kroglini najmočnejše. Rodovniška predavanja. V nedelo, dne 14. t. m. bodo v Hodoši (ob 7. vüri), v Markovcih (ob pol 11. vüri) i Šalovcih (ob pol 3. vüri) v šolaj rodovniška predavanja. Mlekarška predavanja. Po naročilu kr. banske uprave dravske banovine priredi strokovnjak v mlekarstvi dvoje specijalnih mlekarskih predavanj v Prekmurju. Predavanja bodo zvezana z demonstracijami o izdelavi domačih sirov. Vršila se bodo : 1.) v nedeljo, dne 28. junija t.l. ob pol 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Murski Soboti 2.) v pondeljek, dne 29. junija t. l. ob pol 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Dolnji Lendavi. Občinski uradi naj ti predavanji ponovno razglasijo in skrbijo za dober obisk ; šolski vodstvi v Murski Soboti in Dolnji Lendavi naj pripravita primeren prostor za demonstracijo. Glede ostalih potrebnih priprav bodo še posebej obveščeni. Ostala šolska vodstva naj skrbijo za to, da se predavanj udeležijo tudi učne moči vseh okoliških šol. — Okr. načelnik : Lipovšek s. r. 14 junija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. — Večkrat sem pospitavao od vas — nadaljüje dühovnik po kratkoj tihoči — a pravli so mi, da ste v zavodi. Nešternoga dneva sem zvedo, da ste doma i da bodete šli Začetkom jeseni znova v zavod, zavolo toga sem se odločo, da vam vse povem, prvle kak odidete, ar što zna, ali bom še živ, kda se povrnete. — Hvala vam, prečastiti ! — pravi zamuknjeno Greta i si obriše skuze. — To sem napravo, ka sem bio dužen napraviti i drügoga več nemrem, kak da molim za njo i za njega. — A on je šče živ ? — zašepeče Greta. — Lani sem zvedo od ednoga prijatela, da je šče živ. — I nesrečen ? — Jako nesrečen. Nekaj časa sta mučala. Greta se je globoko zamislila. Dühovnik je vstano, da bi odišo. Prečastiti ! —Prosim ! Če bom potrebüvala kakši tanač ali smem priti k vam ? — Kak ne? Samo zvolite, posebno lübo mi bo, če vam bom mogeo v kom pomagati. Ve me je za to vaša pokojna mati večkrat prosila. —Hvala vam, prečastiti ! Greta je s skuzami v očaj sprevodila staroga dühovnika. Kda je za njim zaprla dvoriščna vrata, je na okni opazila Drageca. Niti ne čüla, kda se je vrno iz cerkve. XII. Pred novov mešov. Za Dragecovo novo mešo so zbrali Petrovo. Greta je nestrpno pričaküvala te den. Ranej se je vrnola iz zavoda, samo da bi mogla slavnosti prisostvüvati. Dragec pa je bio pripravleni, da bi preložo den prve meše, če Greta ne bi prišla pravočasno. A ona je prišla. Pripraviti se je mogla na pot v S., ar je Dragec na vsakši način šteo tam slüžiti prvo sv. mešo. Greta se je pripravlala cele štiri dni, ar je naküpüvalala vnogo stvari, z šterimi je štela Drageca obveseliti. Dobro je presodila položaj i je razmila, da Dragec nema nikoga i njemi mora biti ona, mati i sestra. Za vse se je brigala. Dorica i Marica sta mele pune roke posla, prvle kak sta one velke košare napunile z vsakovrstnim pečenjom. Nežna Gretina düša je na vse mislila. Oča je bio prek mere radodaren. Razsipava o je peneze, kak da bi sina ženo, vse je moglo biti prvovrstno. — Atek, šče cigarete ! Ata, šče liker ! — je prosila Greta, a oča ne mogeo praviti : — Zadosta je. — Ar je lübo Dragoca kak svojega sina. Najraj bi tüdi on šo z Gretov, ali opravki njemi ne so dopüstili. Greta niti na den odhoda ne mirüvala. Še to, še tisto i nikdar ne bilo ne konca ne kraja. Ivanček je že odpelao s košarami težko obloženi voziček, da bi vse prek dao na postaji, a Greta šče ne bila zadovolna. V zadnjem časi je Dorica mogla bežati v mesto po pomaranče, ar ma Dragec pomaranče rad. Greta je med tem zapovedala Mariji, naj vredijo Dragecovo sobo kem lepše, ar mogoče, da pride z njov domo. Malari trbe povedati, da poslika stene tak, da bodo na modroj podlagi bele lelije. Kda pripelajo novo Pohištvo, ga naj Dorica lepo razvrsti ; nad postelov naj visi tista slika, ki jo je Greta naročila iz Francije. V omare trbe zložiti novo Dragecovo perilo. Vse to je dar za novo mešo. Greta je v svojoj brigi telko gučala ino edno i drügo ponavla, da je Mariji postalo že smešno i je prasnola v smeh. — Zakaj se smejete ? — pravi resno Greta. — Dobro se vam dopadne, kda ste tak v skrbeh — odgovori Marija i znova prasne v smeh. Greta se ne dala smešiti. Šče ednok je odbežala v salon, da bi Vidla, ali ne kaj pozabila. Istina ! Ono sliko črnkastoga, simpatičnoga mladeniča, prek štere je pisano — Tvoj Pero — mora nesti s sebov. I šopek Sühih klinčkov. A pazlivo more vzeti iz omare, da ata ne bi vido. On je dnes ostano doma. Neprestano hodi za njov, kak da bi jo sprevajao na dugo pot. Nekam v skrbeh je. — Düšica, pazi, da ne zamüdiš vlaka ! Znaš, da vlak ide točno ob desetih i štirideset. — Znam, ata, ne boj se ! — odgovori Greta i ga niti ne pogledne, ar je v velkom posli. Za nekaj časa je znova pri njej. — Greta, v Z. stojite samo 15 minut, pazi, da ti vlak ne odide ! Meni se je to ednok že pripetilo. — Pazila bom, ata, bodi brez skrbi. Pred hišov je že zatrobo auto, pripravlen na pot, a Greta je mogla skočiti šče v cvetličnjak, da bi odtrgala nekelko rumenih vrtničnih popkov, tistih plemenitih, ki krivijo nežni pecel i visijo kak zrele hrüške na zelenom grmiči. Oča je bio taki poleg nje. — Hajdi, auto že čaka ! — Idem, samo nekelko popkov še odrežem. — Znaš, to so Dragecove vrtnice, te ma najraj. — Ve ti na poti povehnejo ! — Ne, ata, Dorica jih zavije v vlažno coto. — Znaš, razvrstila jih bom na oltari, pri šterih bode Dragec mašüvao. Samo pomisli, kak njemi bo lübo, kda zagledne svoje vrtnice. Greta je gučala s takšim navdüšenjom, da se je oča ne mogeo nagledati. Tiste velke plave oči, štere je podedüvala po materi, so plavale v blaženstvi. Vüstnice so njoj trepetale od razburjenja. Tüdi očo je objelo nekšo čüdno razburjavost. Gučao je nežno. — Drageca prav lepo pozdravi ! Pravi njemi, da mi je jako žao, da ne morem iti na njegovo slavnost. — Vse njemi povem, a ti, ata, ne pozabi na brzojavno čestitko. — Bodi brez brige ! Med tem kda je Greta nervozno zlagala popke v šopek, jo je oča resno i nežno gledao. V tom hipi je bila bole podobna pokojnoj materi. V oči so njemi priletele skuze. Nagne se nad Greto i jo küšne na čeli. Greta ga začüdeno pogledne i kda zagleda v njegovih očaj skuze, njoj srce strepeče. — Ata ! — Ka je, zlato moje ! Greta postane rdeča kak v nepriliki i stisne vüstnice. — Nikaj, nikaj! — Kak nikaj ! Ka si štela pravli ? Greta se nasmehne. — Štela sem ti nekaj praviti, a vendar ne bom pravla. — Ne boš ! Zakaj ? —Tak ! Oča jo je dugo gledao z bistrim pogledom. Kak da ga je Gretina nezavüpnost bolela. Greta je to opazila. — Povem ti, ata, kda se povrnem ! — A zakaj ne zdaj ? — Zdaj ne morem! — odgovori naglo Greta i beži proti automobili. (Dale.) 8 NOVINE 14 junija 1931. OBRTNA BANKA podružnica v LJUTOMERI Centrala v LJUBLJANI. Telefon št. 2. Dava obrtne i trgovske kredite ino dugoročna posojila pod ugodnimi pogoji. Izvršüje bančne posle najkulantneje. Vloge na knižice i na tekoči račun obrestüje kar najugodneje, vezane vloge pa po dogovori višje. Küpüje i odava državne srečke, valute (dolare, francoske franke itd.) po najbolšoj dnevnoj ceni. 6 PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V ČRENSOVCIH priredi dne 14. junija 1931. ob 3 vüri v prostorih osnovne šole svoj redni občni zbor z naslednjim sporedom : 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo poveljnika. 3. Poročilo tajnika i blagajnika. 4. Slučajnosti; i naproša vse kotrige, da se zbora punoštevilno vdeležijo. Za drüštvo : BAUER t. č. tajnik. NAZNANILO. Podpisani Gašpar Josip iz Prosečkevesi vlüdno naznanjam vsem svojim cenjenim poznancom, da sem küpo i na novo predelao gostilno i trgovino v toplicaj i zdravilišči Medjimurje pri Sv. Martini na Muri prek od Hotize. Svojim cenjenim obiskovalcom bom nüdo najbolšo i najcenejšo postrežbo : jestvine i pijače, sobe za prenočišče i tople kopeli. Obenem se tem potom poslavlam od vseh tistih mojih dragih poznancov, k šterim ne sam vtegno priti osebno se posloviti i se najtoplejše priporočam za cenj. obisk ! GAŠPAR JOSIP gostilničar v zdravilišči Medjimurje Pošta Sv. Martin na Muri. POSESTVO sestoječe iz 9 plügov dobre i rodovitne zemle, hiše i gospodarskoga poslopja se po jako fal ceni oda v bližini D. Lendave. Informacije se dobijo v Dol. Lendavi, pri gdč. SEVER MARIČI (trafika) vsakšo nedelo od 9 do 10 vüre predpoldnevom. K odaji je na Petanci št. 11 eden koles že nücani. Što šče küpiti si lehko ogleda vsakši čas. 1 VABILO na OBČNI ZBOR HRANILNICE i POSOJILNICE v ČRENSOVCIH r. z. z n. z, ki se bo vršo dne 21. junija 1931. popoldne ob 3 vüri v uradnom prostori. Dnevni red : 1.) Čtenje zapisnika zadnjega občno- ga zbo a. 2.) Čtenje revizijskoga poročila. 3) Poročilo načelstva i nadzorstva. 4) Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1930. 5.) Rešitev priziva na občni zbor i volitev ednoga Člana v nadzorstvo. 6) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob ná povedanom časi ne bio sklepčen, se bo vršo pol vüre kesnej drügi občni zbor, na istom mesti i z istini dnevnim re dom, ki bo veljavno sklepao negledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. Oda se taki hiša s sadovnjakom 731 kvad. m., s pravicov do pasenja i 1 plügom njive Več se zve pri SABÓ JOŽEFI v Petišovcih. 1 AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Vino ljutomersko, Stolno, belo i rdeče ponüja liter od 3.25 Din. naprej ALOJZ HRAMZ, Ljutomer. Oda se edno lepo posestvo v Križevcih pri Ljutomeri. Vse zidano, s črepom pokrito. Domačije je 1½ plüga, na želo se še da zraven 3 plüge njive. Što žele küpiti, se naj kem prle oglasi pri lastniki JAKOB JURKOVIČ posestnik i kolar v Križevcih št. 49 Cena se zve pri lastniki. 2 K odaji je 12.000 i. jabočnice dobre farbe i dobroga okusa. Cena po dogovori. Oda se od 300 litrov naprej. Več se zve pri ANTON GOLENKO Sv. VRBAN p. ŠTRIGOVA (Medjimurje.) 1 Lepo velko posestvo se oda. Leži na Murskom polji 5 minut od kolodvora. Hiša i vsa gospodarska poslopja so zidana, s črepom pokrita i v dobrom stanji. Pismene ponüdbe na Prek- mursko tiskarno Murska Sobota pod Muropolje št. 5000. 2 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC