ŠTEVILKA IHOXI.VNL S OKTQ£ER2016 CENA 1.70EUR STRANICE NAROČILA KURiLNEGA OLJA tel. 02 345 0126, 03 752 07 08 Reja jezersko-solčavske ovce že po vsej Sloveniji STRAN 9 (NI Bernarda Z vir na maratonu v Moskvi z osebnim rekordom do drugega mesta v svoji kategoriji STRAN 21 Oglasi J SAŠA, I PhftfíVJ 3ÍJ, laluniuicljigt Mll.ril'.kí tuntún Itli ja tla W 4« '■" moli-: U4| 72G2B2 ijnki rtitt iv KiKtiv, um iv rt mi iimnviJ oiniisiiMi >hiijifh rinu FSErE>ti noíNvái ei-^c p TÁKQjt KT LUČE, j lEdnunfb rri. Ü3S3SK41 ijftnh nji 1 HlMih. Ü1 rOMSiKMt STARO ZA, NOVO: lohniLnijt: HtÜjjMÍ VELIKA IZBIRA ARANŽMAJEV IN ŽALNIH NASAD KOV. ZA NAROČILA ARANŽMAJEV DO 15. OKTOBRA VAM PRIZNAMO 10% POPUST! Informacij«: iSl ZEMLIA ŽAGflOHOVE, Mi l PRVI SALON ČISTILNIH NAPRAV TPC ŠOŠTANJ PESÉK r-AcnaHpwí, asm r SPREJEMAMO NAROČILA ZA MINERALNA GNOJILA PO PHEDSEZONSKIH CENAH. RUTINA, YARA .,.) Kmetijska zadruga šaleška dolina z vami in za i/as 2 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Iz vsebine: Temo tedna: Sadnemu pridelku se zelo pozna, da ga je prizadela spomladanska pozeba...............4 Podrožnik: V večstanovanjskem poslovnem objektu stanovanja že naprodaj......................6 Občina Solčava: V Logarski dolini poteka prepotrebno asfaltiranje tamkajšnje ceste ... 7 Solčava: Pester prvi dan 6. Festivala ovčje volne Bicka...........................8 Lačja vas: Aparthotel Natura zanima le kupce z nizkimi ponudbami........................10 PUP-Saubermacher: V sortirnici med embalažo naleteli na glave srnic........................................15 Golte: Mladi gasilci iz vse Slovenije so se pomerili v orientaciji...... 18 Svetovno prvenstvo v lokostrelstvu: »Težki časi so za sadjarstvo Tretja stran « S temi besedami Boštjana Kozoleta, predsednika sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, se je pričel sadjarski posvet na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA. Najprej znižanje subvencij, nato umik jabolk s trga zaradi ruskega embarga, konec aprila pa še pozeba, vsi ti dogodki so v letu 2016 močno prizadeli slovenske sadjarje. Treba je priznati, da je bila reakcija kmetijskega ministrstva po pozebi res hitra, saj je bila že 10. maja v državnem zboru nujna seja odbora za kmetijstvo, 8. junija pa je bil sprejet interventni zakon, s katerim je bilo zagotovljenih 3,5 milijona evrov za nujno pomoč, sadjarji pa so bili deležni tudi strokovne pomoči. Kmetijski minister Dejan Židan je ob tem opozoril, da bodo podnebne spremembe tudi v prihodnje vplivale na pridelek, pojavljale se bodo nove in nove ujme, interventno pa sredstev ne bo mogoče vedno zagotoviti, zato bo kmetijsko ministrstvo pomagalo sadjarjem z raznimi ukrepi, kot so protitočni sistemi, namakanje, subvencije za zavarovalne premije ... Številni slovenski sadjarji aktivno zaščito pred pozebo vidijo v tako imenovanem sistemu oro-ševanja. Študijo glede tega so že opravili na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Gre za postopek, pri katerem nasade ves čas kapljično orošujejo, voda v nasadu ves čas kroži, cevi so speljane nad njim. Ko pride do minusa, se okrog cveta ali plodu, odvisno v kateri fazi pride do zmrzali, naredi leden oklep, znotraj katerega se vzpostavi mikroklima, ki je za cvet ali plod varna. Na Južnem Tirolskem, kjer imajo okrog 16 tisoč hektarjev nasadov, je 90 odstotkov oroševanih. Tudi v Sloveniji takšni nasadi že obstajajo, a jih je zgolj za vzorec. Razlog, da jih ni že več, ni finančne narave, saj oroševanje podpirajo evropski strukturni skladi, težava je v nerazumljivo dolgih postopkih, zaradi katerih sadjarji kažejo predvsem na okoljsko ministrstvo. »Pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj lahko traja leta in leta, zato bi morali čim prej sprejeti enotni zakon o namakanju in oroševanju,« je prepričan Boštjan Kozole. Letos bodo evropske države pridelale dvanajst milijonov ton jabolk, kar bo tretji najboljši letnik v zadnjih desetih letih. Najbolj izstopajo Poljaki, ki bodo v letošnjem letu pridelali štiri milijone ton jabolk, njihova proizvodnja pa naj bi v naslednjem letu znašala še milijon ton jabolk več. Zaradi pozebe je letos manj jabolk predvsem v Avstriji, Sloveniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. V Sloveniji imamo zaradi pozebe štiri petine manj jabolk kot leto poprej. V lanskem letu je bil pridelek jabolk v naši državi 71 tisoč ton, letošnja letina pa naj bi znašala le 12 tisoč ton jabolk. Zaradi tega manjka si slovenski sadjarji želijo dosledno kontrolo nad prodajo jabolk iz tujine v trgovskih centrih, predvsem glede porekla. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tina Gutman bronasta s slovensko žensko ekipo . 21 ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 40, 7. oktober 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 3 Tema tedna SADJA NAM BO PRIMANJKOVALO, NJIVSKIH PRIDELKOV K SREČI NE Jesenskemu sadnemu pridelku se zelo pozna, da ga je prizadela spomladanska pozeba Letošnja jesen za sadjarje iz nižinskih predelov naše doline ni bogata. Vzrok je v spomladanski pozebi, zaradi katere so ostali brez sadnega pridelka. Na srečo je narava prizanesla višinskim kmetijam, slab pa tudi ne bo pridelek zelenjave, krompirja in žita, seveda tam, kjer ni klestila toča. Spomnimo se, zadnje dni v aprilu, ko je že vse brstelo, sta Slovenijo prizadela pozeba in moker sneg. Slednji je uničeval poljščine in vinograde, podiral sadno drevje, pozeba pa je močno poškodovala orehe, sadne sorte s koščicami in jablane. IZPAD SADNEGA PRIDELKA Zmrzal je prišla v času vegetacije, ko so plodovi veliki tudi do deset milimetrov. Takšne pozebe v kmetijstvu v Sloveniji ni bilo že nekaj deset let, zato je bilo spomladi težko predvideti, kakšna bo dejanska škoda. Jesen je pokazala, da je izpad predvsem sadnega pridelka velik. Lastniki sadovnjakov in trt v nižinskih predelih doline v teh dneh skorajda niso imeli dela z obi- ranjem sadnega pridelka. Kot je povedala Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (KGZC), je v nekaterih višinskih zaselkih sadje dobro obrodilo, na primer v višjih predelih Lepe Njive, v Šmihelu, nad Ljubnim ob Savinji. Po njenem opažanju je bil soliden tudi pridelek jagodičevja, zaradi daljših deževnih obdobij mu je malo pona-gajala gniloba. Tudi iz hidrometeo- Prizadevni sadjarji so proti pričakovanju za razstavo uspeli zbrati kar 120 sort starih sort jabolk in 20 sort hrušk. rološkega poročila Arso je razbra- na obdobja, je rastline pestil sušni ti, da težav s sušo na kmetijskih površinah v letošnjem vegetacijskem obdobju ni bilo, ker pa so bila za letošnje poletje značilna krajša suš- in tudi vročinski stres. V kombinaciji s spomladansko pozebo in poletno točo, dobre sadne letine res ni bilo pričakovati. Naša anketa Bodo stare sorte jabolk ostale? V preteklosti je bilo sadjarstvo dejavnost, zaradi katere so pri marsikateri hiši ob slabi letini žita in drugih pridelkov uspeli preživeti zimo. Danes imajo mnogi do sadjarske dediščine mačehovski odnos. Pozabljajo, da imamo prav zaradi starih sadovnjakov in sadnih dreves sadja v naših krajih dovolj. Poznavalci opozarjajo, da se obnovi vi-sokodebelnih travniških sadovnjakov s starimi sortami sadja posveča premalo pozornosti, zato le-ti povečini počasi in vztrajno propadajo. Propadajo tudi sadovnjaki v naši dolini? Zdenko Štrukelj, Zgornje Kraše Za nove vrste jabolk imam občutek, da so preveč umetno vzgojene. Zato so zame še vedno boljše stare vrste jabolk, saj so iz njih boljši krhlji kot iz novih sort. Mladi, ki želijo iz sadjarstva narediti biz-nis, sadijo taka jabolka, da bodo čim boljša in čim lepša, saj takšna lažje prodajo. To vsekakor niso stare sorte jabolk. Iztok Benetek, Mozirje Stare avtohtone sorte jabolk ne znamo ceniti, posebno ne v urbanem okolju. Raje posegamo po sadežu, ki ga je moč dobiti v trgovini in je na pogled lepo. A drugače je opaziti med mladimi kmetovalci. Zdi se mi, da se ti vračajo k starim sortam jabolk. Sicer pa so travniški sadovnjaki pomemben del slovenske identitete. Boštjan Goličnik, Smihel nad Mozirjem Stare sorte jabolk morajo v naših krajih ostati, zato se kot mlad gospodar trudim, da jih pomlajujem in zgledno za njih skrbim. Prepričan sem namreč, da je pri predelavi tovrstni sadež manj kašast oziroma je iz njega moč dobiti več jabolčnika. Sicer pa sam menim, da so stare sorte odpornejše, travniški visoko debelni sadovnjaki pa se bolje skladajo z našo krajino. Justika Juvan, Ljubno ob Savinji Sami cenimo domače in imamo zasajene stare sorte jablan, a to ne cenijo vsi. V svojem sadovnjaku poskušamo ohranjati staro, a se mi zdi, da plodovi tistega sadnega drevja, ki smo ga zasadili pred dvema desetletjema, nimajo takšnega okusa in niso sočni kot plodovi dozorjeni pred tremi ali štirimi desetletji. Branka Pečnik, Trnovec Zdi se mi, da se vse bolj vračamo k starim sortam jablan. Te so odpornejše. Tudi doma imamo sadovnjak, v njem pa mešano nasaditev. Nekaj je novih, nekaj starih sort. Slednje so boljše za predelavo. Iz njih je zelo dober mošt, suhi krhlji, čežana. Skratka izdelki iz starih sort so bistveno boljši od novih. Nove pa so boljše za takojšnje uživanje. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 38, 23. september 2016 Tema tedna, Aktualno IZBORA STARIH SADNIH SORT ŠE NE PRIMANJKUJE Zaradi naštetega je ogroženo delovanje marsikatere slovenske kmetije in kmetijske zadruge, kateri sadni pridelek prinaša denar za preživetje in nadaljnji razvoj kmetijske panoge, s katero se ukvarjajo. Pomanjkanje sadnega pridelka je v septembru skrbelo tudi člane Sadjarskega društva Franca Prap-rotnika Mozirje, ki so se pripravljali na izvedbo 7. sadjarske razstave. Proti pričakovanjem so jih z veliko izbiro sort jabolk in hrušk založili višinski kmetje, ki s skrbjo ohranjajo pristne kmečke sadovnjake. Prizadevni sadjarji so uspeli zbrati kar 120 sort starih sort jabolk in 20 sort hrušk. Pestrega izbora starih sort tako v naši dolini ne primanjkuje, največje bogastvo tega sadja pa je ravno v naravni pridelavi brez pomoči škropiv. POLETNA TOČA PONEKOD PRIZADELA ŽITA IN KORUZO Manj so bili poškodovani njivski pridelki. Začasni podatki državnega statističnega urada, izdani septembra, kažejo, da je pridelek krušnih strnih žit za 3,8 odstotka večji kot lani, pridelek krmnih strnih žit pa je večji za 2,3 odstotka. V Zgornji Savinjski dolini smo bili največ neurij s točo deležni ravno v obdobju, ko je dozorelo žito. Zato je po opažanjih Goltnikove bil pridelek v krajih, kjer je klestila toča, seveda slab. Po njenih besedah je toča zelo prizadela nekatere njive s posevki koruze, pridelka na teh njivah je kar za 30 do 40 odstotkov manj. Slabša je tudi njegova kvaliteta, saj so prizadeti posevki po takšnih poškodbah bolj izpostavljeni boleznim. Drugje, kjer so se toči izognili, je pridelek koruze dober, pridelek silažne koruze se giblje med 45 in 50 tonami na hektar. Tudi pridelek krompirja Goltniko-va ocenjuje kot dober. Spomladi so sicer nekateri posevki pozebli, a se je krompir obrasel. Po njihovih ocenah je bilo pridelka okoli 30 ton na hektar. Tudi nekaj zelenjave se je dalo na zgornjesavinjskih njivah in vrtovih pridelati. Dobro so obrodili paprika, paradižnik, zelje, čebula, zaradi precejšnje vlage je gniloba še najbolj ponagajala solati. Tekst in foto: Tatiana Golob (Foto: Tatiana Golob) Lojze Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje: »Letošnja letina sadja je bila slaba, a proti naravi se težko bojujemo. Včasih da veliko, včasih pa je tako kot letošnje leto. Vseskozi pa je pomembno, da ohranjamo znanje in o skrbi za pridelek neutrudno poučujemo mlajše rodove. Stari kmečki gospodarji še gojijo ljubezen do starih sort sadja in skrbijo za svoje kmečke sadovnjake. Mlajše kmečke gospodarje pa je že treba opominjati, da je sadno drevje okoli domačije velika vrednota, ki zasluži več pozornosti in skrbi za njeno ohranitev zanamcem. Zato je potrebno še več strokovne oskrbe in pravilnega nadomeščanja ostarelih ali posekanih sadnih dreves z novimi sadikami. Kar se mlade generacije tiče, žal odrašča v skrb vzbujajoče digitalne zasvojence, ki jim je le malo mar za učenje praktičnih veščin življenja z naravo. Vesel pa sem, da so sadjarske razstave, ki jih pripravljamo že skoraj desetletje, v veliko pomoč pri vzgajanju najmlajših, da bodo znali ceniti lepoto in korist narave, da bodo mogoče nekoč znali posaditi drevo in se veseliti njegovih jesenskih darov.« URAD ZA DELO MOZIRJE IN ZAVOD RUJ IZ NAZARIJ Osvetlili vidike zaposlovanja invalidov Valentina Lozar iz zavoda Ruj (levo) je med drugim spregovorila o zaposlitveni rehabilitaciji in spodbudah države za delodajalce. Letošnja rdeča nit akcije dneva odprtih vrat Zavoda RS za zaposlovanje je bila zaposlovanje invalidnih oseb. Tej temi je bilo namenjeno tudi dopoldansko dogajanje na mozirskem uradu za delo. Z organizacijo omenjenega dogodka želijo aktivno prispevati k ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti ter zaposlovanja invalidnih oseb. S tem posledično dosegajo razvoj vključujoče družbe in družbene odgovornosti, je sporočila direktorica Območne enote Velenje Nataša Detečnik. Več vidikov zaposlovanja invalidov so v Mozirju osvetlili v sodelovanju z zavodom Ruj iz Nazarij. USPOSABLJANJE INVALIDOV NA KONKRETNEM DELOVNEM MESTU Valentina Lozar iz zavoda Ruj je spregovorila o zaposlitveni rehabilitaciji in spodbudah države za delodajalce, izvajanje kvotnega sistema invalidov v praksi in o progra- mu socialne vključenosti. Zavod Ruj ima koncesijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za izvajanje programa Zaposlitvena in poklicna rehabilitacija. Namen programa je, da se invalidne osebe usposobijo za določeno delovno mesto, se zaposlijo in zaposlitev tudi obdržijo. Pri tem zavod k sodelovanju vabi delodajalce iz lokalnega okolja, ki bi lahko invalidnim osebam ponudili možnosti usposabljanja. PROGRAM ZA DELODAJALCE BREZPLAČEN Ko se invalid usposablja pri delodajalcu, ni v delovnem razmerju, torej za delodajalca ne predstavlja nobenega stroška. Če delodajalec po koncu usposabljanja tako osebo zaposli, lahko s tem pokriva kvoto zakonsko določenega dele- ža zaposlovanja invalidov. Invalidna oseba, vključena v usposabljanje na delovnem mestu, je upravičena do denarnih prejemkov, kot jih določa zakon. V času usposabljanja oseba pridobi delovne izkušnje, spozna delovno okolje, razvije delovne potenciale, širi svojo socialno mrežo in dobi občutek družbene koristnosti. Poleg tega, da posreduje pri pridobivanju delodajalcev za usposabljanje in ima zaposlitveni center, Ruj sam izvaja tudi določeno proizvodno dejavnost. Zaposlenih ima 15 invalidov. S to dejavnostjo nastopa na trgu kot vsak drug proizvajalec. Ob koncu srečanja so sodelavci na uradu za delo Mozirje predstavili še aktivno politiko zaposlovanja. Pripravljena je bila tudi priložnostna razstava izdelkov zavoda Ruj. Kot so povedali organizatorji, so bili z odzivom na dan odprtih vrat zelo zadovoljni. Tekst in foto: Marija Lebar 5 Savinjske novice št. 39, 30. september 2016 Iz občin, Gospodarstvo jamstva za zapiranje odlagališča Podhom še niso potrdili OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Finančnega Več zgornjesavinjskih občin je že sprejelo izjavo o seznanilvi s finančnim jamslvom za zaprtje in izvajanje ukrepov po zaprtju odlagališča odpadkov Podhom, ne pa tudi občini Rečica ob Savinji in Mozirje, ki odlagališča nista uporabljali vse od sredine devetdesetih let minulega stoletja. Na zadnji seji rečiškega občinskega sveta sta bila prisotna predstavnika podjetja Matrika, ki sta svetnikom pojasnila nekatere vidike vsebine omenjene izjave. ŽE LANI PROTI FINANCIRANJU Problematiko financiranja monitoringa in vzdrževalnih ukrepov zapiranja odlagališča Podhom je rečiški občinski svet že obravnaval na seji maja leta 2015. Takrat je sprejel sklep, da nasprotuje rečiškemu sofinanciranju zaprtja odlagališča nenevarnih odpadkov Bočna - Podhom. V času, od kar obstaja občina Rečica ob Savinji, se odpadki z njenega območja niso več odlagali v Podhomu, temveč jih je Občina Mozirje, kamor je takrat sodilo tudi sedanje rečiško območje, odlagala v RCERO Celje. VSEBINA IZJAVE V predlagani izjavi o seznanitvi s sofinanciranjem občine, nekdanje solastnice oziroma uporabni- ce odlagališča nenevarnih odpadkov Bočna - Podhom, ki je v občini Gornji Grad, izjavljajo, da so seznanjene z višino finančnega jamstva in odgovornostjo zagotavljanja izvirnih nalog občine, določenih z zakonom za celotno obdobje zapiranja odlagališča in v času izvajanja ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališča. 37.000 EVROV ZA ZAPIRANJE ODLAGALIŠČA NA LETO Gradivo je pripravilo podjetje Matrika iz Ljubljane. Njegov direktor Uroš Kobe in sodelavec Robert Špendler sta rečiškim svetni- kom pojasnila, kako so z izračuni prišli do zneska 37.000 evrov, kolikor naj bi približno letno stalo zapiranje odlagališča. Gre za čišče- nje izcednih voda in kurjenje plina, ki uhaja iz odloženih odpadkov ter nekatere druge ukrepe. PREVISOK ODSTOTEK SOFINANCIRANJA Razrez sofinanciranja po posameznih občinah so pripravili glede na število prebivalcev. Na Občino Rečica ob Savinji bi tako odpadlo nekaj več kot deset odstotkov. Kot je v razpravi dejala svetnica Vera Slokan, se ta odstotek zdi zelo vi- sok glede na to, da Občina Mozirje in kot njena naslednica Občina Rečica ob Savinji že skoraj dvajset let nista odlagali na tem odlagališču. OBREMENITEV CEST BREMENILA REČIŠKI PRORAČUN Svetniki so menili še, da se je potrebno bolj natančno seznaniti z nekaterimi podatki iz preteklosti, na osnovi katerih je bil opravljen izračun. Prav tako so povedali, da se je velik del tovornega prometa, ki je bil namenjen na Podhom, odvijal po rečiških občinskih cestah in jih je morala ta zaradi velike obremenitve in posledično slabega stanja obnavljati izključno na svoj račun. DOKONČNO ODLOČANJE NA PRIHODNJIH SEJAH Materijo je predhodno obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, ki je predlagal, da se sodelovanje pri zaprtju odlagališča zavrne. Podobnega mnenja so bili na seji sveta tudi občinski svetniki, ki so sklenili, da se k podpisu izjave trenutno ne pristopi, zadolži se občinsko upravo, da pridobi natančne podatke in da se problematiko obravnava na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Marija Lebar treh nadstropij in mansarde. V pritličju so skupni prostori in garaža, v vsakem nadstropju pa po sedem stanovanj. Štiri so še v mansardi. Gradnja lamele c (prvi objekt) bo zaključena do konca letošnjega leta, ko bodo stanovanja tudi pripravljena na vselitev. Po predvidevanjih naj bi bila stanovanja v tem času prodana, s tem pa izpolnjeni pogoji za začetek gradnje drugega objekta, tako imenovane lamele b. Sledila bo še gradnja lamele a, s katero bo zaokrožen projekt v Podrožniku. Benjamin Kanjir VECSTANOVANJSKI POSLOVNI OBJEKT V MOZIRJU Podjetje SGP Graditelj d. d. Kamnik zaključuje z gradnjo večsta-novanjsko poslovnega objekta v Podrožniku. V preteklem tednu so objavili ponudbe za nakup petindvajsetih stanovanj in enega poslovnega prostora. Cene se gibljejo med 55 tisočaki za manjše garsonjere in 150 tisočaki za največja stanovanja. Slednja so štirisobna, v velikosti slabih sto kvadratnih metrov. Meter stanovanjske površine potemtakem znaša okoli 1.500 evrov. Vsa stanovanja imajo tudi balkone. Zgradba je sestavljena iz pritličja, Stanovanja že na prodaj Prvi izmed treh večstanovanjskih objektov v Podrožniku bo zaključen do konca letošnjega leta. (Foto: Benjamin Kanjir) Direktor podjetja Matrika Uroš Kobe (v sredini) in sodelavec Robert Špendler (desno) sta svetnikom pojasnila, kako so z izračuni prišli do zneska 37.000 evrov, kolikor naj bi približno letno stalo zapiranje odlagališča. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 39, 30. september 2016 Iz občin, Gospodarstvo KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Občine in Glasbena šola Nazarje bodo podpisale pogodbo o financiranju Do konca septembra so župani oziroma občine Zgornje Savinjske doline pripravili pripombe na predlog novega odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Glasbena šola Nazarje in sveta ustanoviteljic tega zavoda. Predlog odloka je na seji kolegija županom predstavil prof. dr. Boštjan Brezovnik, direktor Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. ZA VELJAVNOST ODLOČITEV DVA POGOJA Občine so želele urediti formalne predpise glede glasbene šole, da bi tako imele pravno osnovo za sofinanciranje delovanje tega zavoda. Doslej je bila kot ustanoviteljica vpisana le Občina Nazarje. V predlaganih odlokih so pripravljavci za določitev ustanovitvenih deležev upoštevali število prebivalcev v posamezni občini. Na deleže je vezano tudi glasovanje v svetu ustanoviteljic. Glede na to, da zavod ustanavlja sedem občin, je Brezovnik predlagal, da ima posamezna občina toliko glasov, kot ima ustanovitvenih deležev. Za sprejem odločitve bi morala biti izpolnjena dva pogoja, in sicer bi morali glasovati za vsaj štirje župani, skupaj pa bi morali imeti več kot 50-odstotni ustanovitveni delež, da bi bile odločitve veljavne. Lastnica stvarnega premoženja glasbene šole je trenutno samo Občina Nazarje, ki bo nepremično premoženje prenesla v upravlja- nje zavodu brezplačno. Prenos sredstev v upravljanje bo urejen s posebno pogodbo. ZA DELOVANJE POSEBNA POGODBA Glasbena šola bo morala, tako kot vsi javni zavodi, do sredine oktobra predložiti finančni načrt za naslednje proračunsko leto, da bodo lahko občine le-tega vključile v pripravo proračunov. Javni zavod bo za svoje delovanje z občinami sklenil posebno pogodbo, na podlagi katere mu bodo nakazana finančna sredstva iz proračuna. Za sofinanciranje rednih stroškov bi bilo merilo ustanovitveni delež, za namensko financiranje pa je lahko kriterij števi- lo učencev iz posamezne občine ustanoviteljice. MOŽNE DISLOCIRANE ENOTE Odlok predvideva tudi dislocirane enote. Če posamezna občina razpolaga z ustreznimi prostori, lahko občine ustanoviteljice zavežejo glasbeno šolo, da v letnem načrtu predvidi izvajanje programov na dislociranih enotah, ki so določene v odloku. Če želi katera občina na novo vstopiti, kot soustanoviteljica, mora pridobiti soglasje vseh občin ustanoviteljic. V primeru, da želi katera od občin izstopiti iz zavoda, občinski svet te občine sprejme sklep o prenehanju veljavnosti odloka in s tem občina izstopi iz zavoda. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA V Logarski dolini poteka prepotrebno asfaltiranje tamkajšnje ceste Vrednost del na preplastitvi ceste skozi Logarsko dolino je okrog 60.000 evrov. (Fotodokumentacija Občine Solčava) Občina Solčava je v izboljšanje cestne infrastrukture v Logarski dolini letos vložila precej sredstev. Julija so namenu predali prenovljen most pri počitniškem domu Cinkarna, v teh dneh pa poteka preplasti-tev odseka lokalne ceste sestre Lo-gar-slap Rinka, in sicer v delu od Doma sester Logar do mostu pri penzionu Na razpotju. Odsek je dolg 785 metrov. Vrednost investicije, za katero je občina na gospodarsko ministrstvo oddala vlogo za koriščenje povratnih sredstev, je okrog 60.000 evrov. Ta kreditna sredstva bo občina mini- svetniki zavedajo, »da lahko čudovite vtise in doživetja, ki jih ponuja neokrnjena narava in prijazni domačini, pokvari slaba cestna infrastruktura. Upamo, da bomo skupaj s pre- BSH HIŠNI APARATI NAZARJE bivalci Logarske doline v najkrajšem času našli potrebna sredstva za dokončno ureditev omenjene lokalne ceste vse do slapa Rinka«. Marija Lebar Varnostno obvestilo imetnikom štedilnikov Bosch strstvu morala vrniti v desetih letih. Omenjeni del ceste je bil v izjemno slabem stanju, z grbinami in udarnimi jamami ter posebej nevaren za kolesarje in motoriste. Da bi bil poseg za okolje in krajinski park Logarska dolina čim prijaznejši, so se odločili, da bodo obstoječ asfalt odstranili z rezkanjem oziroma tako imenovanim hladnim postopkom reciklaže, kar pomeni »zeleno obnovo ceste«. Recikliran asfalt so nato uporabili kot podlago za vgradnjo novega sloja asfalta. Kot je dejala županja Katarina Prelesnik, se ona sama in občinski Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje v sporočilu za javnost opozarja lastnike nekaterih Boschevih plinskih štedilnikov na možnost poškodovanih plinskih priključkov. Lastnikom ponujajo brezplačno zamenjavo omenjenih elementov. Vse lastnike prostostoječih plinskih štedilnikov, proizvedenih med januarjem 2009 in oktobrom 2011, prosijo, da preverijo svoje aparate. V redkih primerih so lahko poškodovani plinski priključni pritrdilni elementi, zato lahko začne puščati plin, v zelo redkih primerih pa lahko nastane nevarnost eksplozije. »Vsem lastnikom takih aparatov ponujamo brezplačno zamenja- vo priključnih pritrdilnih elementov. Tehnik izvede zamenjavo na domu lastnika in s tem popolnoma odpravi težavo. Če želijo lastniki štedilnika s to napako preprečiti morebitno nevarnost, naj takoj izklopijo dovod plina in aparata ne uporabljajo do zamenjave priključnega pritrdilnega elementa. Za podjetje BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje je varnost uporabnikov prednostna naloga najvišje stopnje.« V prostovoljno varnostno akcijo, ki so jo začeli ta teden, je vključenih 17.000 aparatov, katerih večina je bila prodana na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije, Kultura PESTER PRVI DAN 6. FESTIVALA OVČJE VOLNE BICKA Izdelava tapiserije iz filca se bo nadaljevala v Železni Kapli na Jezerskem, kjer bo dokončana Organizatorji 6. Festivala ovčje volne Bicka v Solčavi so za pestro dogajanje prvega dne poskrbeli z razstavami, delavnicami, s prikazom domače in umetnostne obrti. Modni navdušenci so se lahko z Marjano Dobnik posvetovali o nošenju in uporabi polstenega nakita v kombinaciji z drugimi materiali. Obiskovalcem sta bila ponujena tudi možnost ogleda cerkve Marije Snežne in koncert Glasbene šole Nazarje. Organizatorji, Center Rinka v sodelovanju s Solčavskimi fil-carkami, so bili z obiskom prireditev zadovoljni. RAZSTAVA POLSTENIH IN VOLNENIH SLIK Festival ovčje volne se je pričel z odprtjem razstave Toplina volne - objem čez gore. Predstavile so se ustvarjalke iz solčavskega društva fil-cark Bicka, gostje iz Mozirja, z Jezerskega in avstrijske Koroške. Odprtje je vodila Mateja Br-lec Suhodolnik. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik in podžupan Železne Kaple Gabriel Hriban sta pozdravila prisotne ter pohvalila prikazano. Razstava gre najprej v Železno Kaplo, februarja si jo bodo lahko ogledali tudi na Jezerskem. DELAVNICA POLSTENJA Na delavnici polstenja Toplina volne - objem čez gore so sodelovale ustvarjalke Solčavskega, Jezerskega in iz Železne Kaple. Obisk se lahko primerja z lanskim. Možna sta bila ogled in sodelovanje obiskovalcev. Delavnico je vodila predsednica domačega društva filcark Mihaela Vida Matk. Ustvarjalke so se dogovorile, da bodo na tapiseriji iz filca upodobile stvari, ki povezujejo vse tri sodelujoče pokrajine. Med sprošče- Na delavnici polstenja so sodelovale ustvarjalke Solčavskega, Jezerskega in iz Železne Kaple. (Foto: Erika Prislan) nimi pogovori in ustvarjanjem je nastal izdelek, na katerem so vidne gore, gozdovi, ljudje in rastline. Končni rezultat je bil razstavljen v večnamenskem prostoru. Z izdelavo izdelka bodo nadaljevali ta mesec v Železni Kapli. Februarja bodo tapiserijo preselili na Jezersko, kjer jo bodo izdelali do konca. ŽUPNIJA JE PRENOVILA CERKEV Gotska cerkev Marije Snežne je kulturni spomenik izjemnega pomena na državni ravni. V V cerkvi Marije Snežne je nastopilo 27 učencev in osem učiteljev Glasbene šole Nazarje. (Foto: Erika Prislan) okviru festivala je bila obiskovalcem ponujena možnost za njen ogled, ki ga je vodila direktorica Centra Rinka Mateja Brlec Suhodolnik. Predstavila je stavbo, njeno zgodovino in nekaj zanimivih legend, povezanih z njenim nastankom. V tem svetišču verniki molijo že več kot sedem stoletji. K njej so romali tudi z avstrijske Koroške. V letih 2004 do 2014 je župnija izvedla statično sanacijo z odvodnjavanjem in zunanjo ureditvijo ter delno restavracijo zunanjosti cerkve vključno z restavracijo freske svetega Krištofa. DAN ZAKLJUČILI S KONCERTOM V CERKVI Po ogledu je sledil koncert učencev in učiteljev Glasbene šole Nazarje. V cerkvi so zazve-nele ljudske in narodnozabavne skladbe. Namen koncerta je bil tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov za učence, ki bi glasbeno šolo radi obiskovali, a je zaradi finančnih težav ne morejo. Ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek se je navzočim zahvalil za številen obisk in jih hkrati povabil na prihodnje koncerte, ki jih bo priredila šola. Prireditev je s šolo in mentorico Tadejo Cigale organiziral Center Rinka. Povezovala sta jo Dejan Ikovic in Nina Ošep. Z angleškim prevodom besedila so poskrbeli tudi za prisotne iz tujine. Nastopilo je 27 učencev in osem učiteljev. Zaigrali so štirinajst znanih skladb, nekatere od pesmi so zapeli skupaj z Urško Bider in Valerijo Lamperčnik. Erika Prislan 8 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije 6. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA V SOLČAVI Reja jezersko-solčavske ovce že po vsej Sloveniji Center Rinka je v sodelovanju z Društvom rejcev ovc jezersko-solčavske pasme in društvom solčavskih filcark Bicka pripravil 6. Festival ovčje volne Bicka. Z njim so želeli v etnografskem in gospodarskem smislu doprinesti k prepoznavnosti jezersko-solčavske ovce in dejavnosti, ki so povezane s to pasmo živali. STRIŽENJE ŽIVALI IN PREDSTAVITEV PASME V drugem dnevu festivala so pripravili strokovno predstavitev živali. Kako uporabiti volno od striženja do niti, so pokazali Peter Vršnik in zakonca Dore in Ida Slapnik. Medtem ko je Vršnik žival ostrigel, sta Slapnikova volno skrta-čila in predla. Vrsto drobnice, ki se pase tako po Solčavskem kot na Jezerskem, je predstavila mag. Marjeta Ženko s celjskega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V zgodovinskem orisu je poudarila, da so na Solčavskem ovco gojili predvsem za meso. Da bi predstavili svoje živali oblastem v Gradcu, so že leta 1890 organizirali prvo živinorejsko razstavo. K razvoju ovčereje v naši dolini je v novejšem času po mnenju Ženkove vsekakor veliko pripomogel dr. Franc Zagožen iz Bočne. Slednji je bil pobudnik križanja jezersko-solčavske ovce z ro-manovsko. Jezersko-solčavska ovca je bila leta 1991 vključena v projekt ohranitev avtohtonih slovenskih pasem. Tehnologija reje se je po Ženkinih besedah bistveno spremenila, reja ovce pa razširila na celo Slovenijo. Na območju naše doline je danes v kontrolo porekla in proizvodnje vključenih skoraj trideset rej z nekaj več kot 1200 ovcami. LICITACIJA Ker se tako rejci kot strokovna služba trudijo za ohranite pasme, so festival v Solčavi izkoristili za licitacijo plemenskih jagnjic. Slednjo sta vodila predstavnik selekcijske službe na Biotehnič- ni fakulteti v Ljubljani Dušan Birtič in predsednik društva Janez Smrtnik. Na licitaciji je sodelovalo šest rejcev tako iz Solčave kot z Jezerskega. V prodajo je bilo ponujenih 30 enoletnih jagnjic. Na prvi tovrstni prodaji je lastnika zamenjala tretjina predstavljenih živali, ki so v povprečju dosegle vrednost 80 evrov. PRIPRAVA MESA V KULINARIKI Poskrbljeno je bilo tudi za promocijo jagnje-tine v kulinariki. Kako se pravilno razreže ovčje meso, je nazorno prikazal predsednik Ovčerej- ličnih delov živali. Tovrstno opravilo je s humorjem »obarval« moderator Nejc Slapnik. Slednji je poskrbel tudi za pastirske igre, v katerih so za »uk in razvedrilo« sodelovali tisti obiskovalci, ki so si kupili srečko. ODPRTA KUHNA IN PRODAJA IZDELKOV IZ VOLNE Skozi ves dan si je bilo mogoče na stojnicah ogledati ali kupiti različne dekorativne in uporabne izdelke za dom in osebno rabo iz volne in drugih materialov. Te so ponujali različni izdelovalci iz naše doline in širše. V »odprti kuhni« se je bi- Ida Slapnik je pokazala, kako se ostrižena volna prede v nit, Peter Vršnik pa je ostrigel ovco. skega društva Raduha Ivan Pečovnik. Pri tem je poudaril, da mora meso po zakolu zoreti ves teden, šele potem, ko je uležano, se razreže. Kako se to naredi, so obiskovalci lahko spremljali pri razkosavanju jagenjčka, iz katerega je Pe-čovnik narezal, nažagal in nasekal dvanajst raz- lo moč okrepčati z jedmi iz jagnjetine in drugimi kulinaričnimi specialitetami Solčavskega. Otroci so svojo domišljijo krepili v delavnici filca-nja, kjer so si izdelali nakit, sliko ali kakšen drug manjši predmet iz polstene volne. Tekst in foto: Marija Šukalo Na licitaciji je lastnika zamenjala skoraj tretjina ovac. Predsednik Ovčerejskega društva Raduha Ivan Pečovnik je predstavil, kako se jagenček razseka za pripravo v kulinariki. 9 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije, Gospodarstvo SREČANJE SVETOV ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Tudi ena sama smrtna žrtev v prometu je preveč Robert Štaba (drugi z leve) je povedal, da si v zavodu Varna pot prizadevajo za ničelno smrtnost na naših cestah. (Foto: Marija Lebar) Na povabilo predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Ljubno Primoža Voduška so se v Mozirju sestali predstavniki šestih od sedmih občinskih SPV--jev naše doline. Kot gost je bil povabljen generalni sekretar AMZS in predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba. Posveta so se udeležili tudi tukajšnji županja in dva župana ter predstavnik policije Matjaž Sem. Kot je uvodoma dejal Vodušek, je namen srečanja gosta seznaniti s skupnimi dejavnostmi zgornjesavinjskih SPV-jev ter s prometno problematiko naše doline. Dodal je, da so nekatere aktivnosti iz preteklih let, kot je prizadevanje za ustrezno prometno signalizacijo, že uresničene. Težave za promet med drugim predstavljajo slaba cestna infrastruktura in manjkajoče kolesarske poti. ZA VARNOST SI MORAMO PRIZADEVATI VSI Robert Štaba je povedal, da si v njihovem zavodu prizadevajo za ničelno smrtnost na naših cestah. Slovenija je prometno varnost izboljšala, a vsaka žrtev je preveč. Pri tem so prizadeti številni drugi ljudje, kot so člani družine in prijatelji žrtev. Marsikatero nesrečo bi se dalo preprečiti z majhnimi ukrepi in z ne velikimi finančnimi vložki. Prometna varnost zadeva nas vse in na to moramo opozarjati na vsakem koraku. »Zahtevati moramo, da se državne ceste stalno izboljšujejo, da je zgrajenih čim več pločnikov, da so križišča pregledna, da so varne šolske poti ... Mi smo tisti, ki moramo podajati pobude, lo-birati, zahtevati. Moramo se združevati in podajati skupne zahteve,« je med drugim dejal Štaba, ki ima v svoji družini tragično izkušnjo iz prometne nesreče, katere povzročitelj je bil pijan voznik. LAČJA VAS Aparthotel Natura Stečajni upraviteljici Luciji Klampfer tudi na zadnji dražbi ni uspelo prodati aparthotela Natura v Lačji vasi, zato so se v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločili, da bodo Natu-ro prodajali sami. Kot je za Novi tednik povedal Peter Klampfer iz pisarne stečajne upraviteljice, bo postopek za prenos premoženja končan najkasneje v treh mesecih. Hotel je zaprt že štiri leta in v slabem stanju, zato Klampfer meni, da ga bo slabi banki težko prodati za dobro ceno. Prve dražbe, na kateri je izklicna cena znašala skoraj milijon evrov, se ni udeležil nihče. Stečajna upra-viteljica je letos sklenila nezavezujočo pogodbo z ljubljanskim podjetjem Sikom invest, ki je bilo za Naturo pripravljeno plačati 200 tisoč ŠTEVILNE BIROKRATSKE OVIRE Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je dejal, da se župani zavedajo, kako pomembna je ustrezna cestna infrastruktura in prometna signalizacija. Vendar, ko v proračunu že zagotovijo ustrezna sredstva za kakšen ukrep, naletijo na državnem nivoju na številne birokratske ovire. Zaradi teh - dostikrat nelogičnih zahtev - se čas realizacije zelo raztegne, hkrati je za številne zahtevane študije potrebno veliko dodatnih sredstev. S povedanim se je strinjal tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je opisal primer iz svoje občine. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je razpravljala o izdelavi načrta varnih šolskih poti in o tem, da premalo pozornosti v prometu posvečamo tem istim otrokom v času, ko niso na poti v ali iz šole. PROMETNA STATISTIKA LETOS UGODNEJŠA Pomočnik komandirja Policijske postaje Mo- zirje Matjaž Sem, ki tudi sicer redno sodeluje na srečanjih zgornjesavinjskih SPV-jev, je pripravil podatke o prometni varnosti v naši dolini. Ta je letos ugodnejša kot leto poprej. Podatki so zbrani do 20. avgusta. V tem obdobju je bilo obravnavanih 39 prometnih nesreč, kar je 22 odstotkov manj kot v lanskem letu. Med tem ko je bila lani ena smrtna žrtev, so letos zabeležili le eno hudo telesno poškodbo in 29 lahkih telesnih poškodb. Vzrok za nesreče je bila v osmih primerih neprilagojena hitrost in prav tako v osmih primerih nepravilna smer ali stran vožnje. Med vzroki gre opozoriti na vinjenost, kar je bilo v petih primerih. »Torej je delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč 12,8 odstotka,« je povedal Sem in dodal, da povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč znaša 1,80 g/kg. Marija Lebar ponudbami evrov. V slabi banki, ki ima svojo terjatev zavarovano z ločitveno pravico, s tem niso soglašali. Potem, ko je soglasje k sklenitvi pogodbe zavrnilo še sodišče, so na DUTB zahtevali dražbo z izklicno ceno 478.500 evrov. Ta je bila zadnja in ponovno brez kupcev. Slaba banka, največja upnica žalskega podjetja Caffe Tropic, sedaj meni, da bo aparthotel lažje prodala kar sama. IS Aparthotel Natura je zaprt že štiri leta in je v slabem stanju, zato v pisarni stečajne upraviteljice menijo, da ga bo slabi banki težko prodati za dobro ceno. (Foto: IS) zanima le kupce z nizkimi 10 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije 21. LENARTOV SEJEM NA RECICI OB SAVINJI Pri kupčijah ciganskega Pavla in Urške posegla tudi policaja Da Rečičane ne zmoti niti deževje, je bil dokaz letošnji Lenartov sejem. Slednjega je Turistično društvo Rečica ob Savinji kljub nekajurnemu dopoldanskemu deževju uspelo izvesti minulo nedeljo. Pri tem so jim pomagali znanci sejmarji, ki se na Rečico vračajo že več kot dve desetletji. Kljub nekaj manjšemu številu ponudnikov izdelkov domače in umetnostne obrti ter kulinarike sejem ni bil preveč okrnjen, temveč še kako živ. BARANTANJE OB JABOLČNIKU IN MOŠTU Sladokusci so posegali po domačih kulinaričnih dobrotah in medenih izdelkih, gospodinje so si oskrbele izdelke za dom in domačo rabo. Malo bolj zvedavi so se lahko preizkusili v piro-grafiji, kvačkanju in se pustili podučiti o filcanju. Za zdravje je bilo moč nabaviti različne tiknture in čaje ter seveda sveže in posušeno sadje. Na svoj račun so prišli kožar, sedlar, oblikovalci lesenih izdelkov za gospodinjstvo in številni drugi rokodelci. Pod rečiški kostanji se je tako baran- Največ pozornosti je požela koza, ki si je želela očisti svoje »čevlje«. (Foto: Marija Šukalo) talo za ceno in količino. Številki izdelki so zamenjali lastnike. Dišalo je po sveže pečenem kostanju in domačem jabolčniku ter moštu. Kulinarične dobrote so hitro dobile svoje kupce. (Foto: Marija Šukalo) REČICO OBISKALI RESNIČNI LIKI IZ PRETEKLOSTI »Tamašne gvante« je oblekla trška gospoda, kmečka družina si je ogledovala štante in kaj malega kupila za dom in sladkanje. Pičkurin je igral igro par-nepar. Med stojnicami se je ob pomoči koze sprehajal slepec. Sejemsko dogajanje sta si od blizu ogledala tudi ciganski Pavel in njegova Urša, ki sta otroke pobrala kar na sejmu, saj nikoli ne vesta, kateri je njun in kje sta ga nazadnje pustila. Sklepala sta tudi številne kupčije (beri kradla), vmes sta morala poseči trška policaja. Slednja sta tako krošnjarje kot vseh vrst kupcev in zijala podučila o sejemskem redu, ki sta ga prebrala ob dvigu trške zastave. Rečica ob Savinji je tako ponovno obudila posebno sejemsko doživetje, kot ga zna obiskovalcem pričarati samo Lenartov sejem. Ta je zaradi neutrudnih organizatorjev in njihove trme »zakorakal« v tretje desetletje. Marija Šukalo USTVARJANJE UPORABNIH PREDMETOV IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV NA RECICI OB SAVINJI Stare pločevinke spremenile namen Medgen Borza je v sodelovanju s Tranpolin Redizajn Timom pripravila ustvarjanje uporabnih predmetov z recikliranjem odpadnih materialov. Delavnico sta vodili Mary Slapnik in Tadeja Hajdu. Po besedah Hajdujeve je bistvo redizajna v spreminjanju namena vsakdanjih predmetov in njihovi predelavi tako, da končani izdelki ustrezajo novemu namenu. Tako lahko vse materiale, ki so vključeni v nove izdelke, ponovno uporabljamo in jim podaljšamo življenjsko Pločevinke so pod spretnimi prsti postale material za ustvarjanje. dobo. Recikliranje ima zelo pozitiven vpliv na okolje, saj poleg tega, da izrablja že obstoječe vire materiala, hkrati zmanjšuje količino odpadkov na smetiščih in prihrani pri energiji, povezani s transportom in sortiranjem odpadkov. Ustvarjalke so stare pločevinke obdelale z različnimi pripomočki in iz njih ustvarile laterne. Nastali so uporabni predmeti z različnim okrasjem, ki pride do večjega izraza, ko se v njej prižge svečka. Marija Šukalo 11 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Oglasi, Kultura MOZIRJE V izgradnji nov turistični objekt s prostori za fitness in wellness V četrtek, 18. avgusta, se je v Mozirju odprlo še eno gradbišče. Objekt v izgradnji se nahaja tik ob regionalni cesti nasproti glavne avtobusne postaje. Investitor Goran Krebs, samostojni podjetnik iz Mozirja, je začel z gradnjo poslov- Investitor Goran Krebs, samostojni podjetnik iz Mozirja Skica objekta, v katerem bo pet apartmajev, fitness center, salon za masaže in manikuro, pisarna ter wellness s savno in jacuzzijem. no turističnega objekta s prostori za fitnes. V objektu bo pet apartmajev, fitness center, salon za masaže in manikuro, pisarna ter wellness s savno in jacuzzijem. Projekt je projektiralo podjetje Roking, Rok Bri-novšek s. p. iz Ljubije. Zemeljska dela je izvedlo podjetje Andrej Rih-ter s. p. Gradbena dela izvaja podjetje Splošne gradnje Husein Hod-žič s. p. iz Velenja, elektroinštala- cije pa podjetje Elektro Ugovšek iz Okonine. Predviden zaključek grobih gradbenih del je konec decembra 2016. Zaključek gradnje in sprejem prvih obiskovalcev pa je predviden za konec leta 2017. Objekt bo s svojo arhitekturno zasnovo, vsebino, zunanjo podobo in lokacijo na samem vhodu v Mozirski gaj prava turistična pridobitev za Mozirje in še en okras kraja. GK Objekt v izgradnji se nahaja tik ob avtobusne regionalni cesti nasproti glavne postaje. DRETA RIVER BAND Predstavitev pesmi s prvega »live« albuma V okviru občinskega praznika občine Nazarje so člani Dreta River Banda v Domu kulture Nazarje predstavili pesmi, ki jih bo moč najti na prvem »live« albumu, ki bo v fizični obliki kmalu ugledal luč sveta. Sicer je bilo načrtovano, da bo na samem dogodku obeležen tudi izid zgoščenke, a včasih zaradi tehničnih zapletov pride do manjših časovnih zamikov. RAZNOLIKOST IN PESTROST GLASBENEGA IZBORA Na albumu bodo zbrane njihove avtorske pesmi, nekaj bo tudi tujih, tako v angleškem kot hrvaškem jeziku. Odlikuje jih raznolikost in pestrost glasbenega izbora, ki ga imajo pripravljenega za različne priložnosti, včasih pa na svojih koncertih izvedejo tudi akustične verzije pesmi. Vse je pogojeno s samim dogodkom, željami naročnika in seveda zmožnostmi članov Dreta River Banda, ki imajo na vokalu in bas kitari novega člana, ki prihaja iz Trbovelj. S PRIHODOM NOVEGA ČLANA NOVA ENERGIJA Ante Rota je multiinštrumentalist, igra namreč kitaro, bas kitaro, pozavno, klaviature, je tudi organist v cerkvi, poje v pevskem zboru in še bi lahko naštevali. Z njegovim prihodom je v skupi- ni nastala pozitivna energija, fantje delajo na novih avtorskih pesmih, band je pridobil na repertoarju in s tem izboljšal svoje možnosti za kon-certiranje. V DOLINI NI POSLUHA ZANJE Žal v naši dolini ni posluha zanje, z izjemo glasbeno obarvanih dogodkov v Kokarjah, zato tudi, kadar sami organizirajo nastope v Nazarjah, kjer je tudi njihov sedež, velikega obi- ska ni. Iz tega razloga so še posebej hvaležni za podporo tistim, ki jih vedno obiščejo, če le imajo možnost priti. Vsaka podpora šteje, četudi je še tako maloštevilna. Če jih boste želeli slišati in videti nastopati v živo, se bo verjetno potrebno odpeljati iz naše doline, razen če se organizatorji v bližnji okolici odločijo in povabijo »old school rock« glasbeno skupino Dreta River Band na katerega izmed prihajajočih dogodkov. Irena Budna Člani Dreta River Banda so v nazarskem domu kulture predstavili pesmi, ki jih bo moč najti na prvem »live« albumu. (Foto: Irena Budna) 12 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Zgodovina in narodopisje O Vodovnikovih pesmih (7) Piše: Aleksander Videčnik POTOPISEC I. G. SEIDL (NADALJEVANJE) Spomini na Seidlov studenec Za Celje je pomenil ta studenec nekaj posebnega. Marsikateri meščan je rad nalil vodo iz tega studenca, saj je bila naravno izvirna. Tedanje mesto je lepo skrbelo za urejenost pri samem studencu. Že v osnovni šoli so nas podučili o Se-idlu kot tistemu izobražencu, ki je ta vodni izvir izpod Anskega vrha tako lepo uredil. Naš učitelj se je pisal Miloš Prelog. To je bil priljubljen šolnik, ki je slovel po tem, da je bil odličen telovadec pri tedanjem TD Sokol. Ob njegovih pripovedovanjih o studencu ni manjkalo nasvetov, kako moramo za ta studenec skrbeti in ne odlagati raznih odpadkov, skratka mora ostati biser Celja, je večkrat rekel. Tiste čase, ko sem odraščal, je bilo na koncu mestnega parka dvoje kopališč, in sicer najprej žensko in malo višje moško. Nad moškim v hribu je bila gostilna, ki se je imenovala »Gozdna restavracija«. Če si šel proti Liscam, sta bili kopališči na desni strani sprehajalne steze ali na desnem bregu Savinje. Nasproti, na levem bregu Savinje je bilo večje prodišče z grmovjem. Tam smo se kopali predvsem mladi ljudje in tisti, ki niso imeli dinarje za kopališko vstopnino. Savinja je bila čista, da so ljudje rekli »čista, da jo lahko piješ«. Moško kopališče je imelo prav globoko strugo in desko za skakanje v vodo. Tu so kazali svoje sposobnost mnogi znani mladi Celjani. Mi pa smo občudovali te drzne skoke v Savinjo. (Aleksander Videčnik). Še posebna zanimivost Vodovnikove pesmi so vse bolj postajale zanimive po drugih krajih, ne le na Pohorju. Tako je znani skladatelj tistega časa prof. Vasilij Mirk uglasbil pesmi »O pohorskem kmetu« in »O sedanjem času«. Priobčil jih je v zbirki »Naša pesem v Podravju« za moški zbor (izdaja in tisk Mariborske tiskarne). Pesem o pohorskem kmetu je skladatelj priredil tudi za troglasni ženski oziroma mladinski zbor, objavil jo je skladatelj Luka Kramolc v zbirki »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«. Dr. Mišič je objavil tudi notni zapis za ob zgoraj omenjeni Vodovnikovi pesmi. O POHORSKIH MEDVEDIH Dr. Franc Mišič je zelo duhovito opisal medvede na Pohorju. Takole je začel poglavje o njih: Danes jih žal ni več. Zadnji so bili ustreljeni sredi prejšnjega stoletja, ko so se zaradi delovanja mnogoštevilnih steklarn in zaradi cvetoče lesne trgovine začeli dotedanji pohorski pragozdovi redčiti vedno bolj, dokler ni ogromno Pohorje po svojih širokih, dolgih hrbtih, še bolj pa po svojih rebrih in pobočjih pokazalo veliko golih jas. Spomin na velikega prijatelja medu, sadja, ovsa in drobnice, spomin na godrnjavo zver, ki jo domačini zalezujejo z veliko vnemo in brez strahu, se z njo junaško borijo in premetavajo, da jim vedno podleže, spomin na kocastega »toca«, nerodnega podplatarja, pa še živi ne le v znanih Medvedjih jamah, brlogih in ravnah, temveč tudi v pohorskih vaseh, celo v neposredni bližini Maribora. Moč medveda Pohorski medved ima moč dvanajsterih krepkih mož; je sploh primer velike telesne moči in krepkih mišic. Pritepe se v sadovnjak ob gozdu, se postavi na zadnje noge in začne tresti debelo staro hruško, da zreli sad kar dežuje na tla. Ko ga pobira, prihiti kmetič s kolom ter ga pogumno prepodi; enako tudi, kadar mu v čebelnjaku krade med, kadar mu ob ovseni njivi smuka lečo in oves ali kadar koplje s svojimi srpasto zakrivljenimi kremplji dišeč krompir. Ob gornjem koncu strme ovsene njive, obdane z lečo, sede pohorski sladkosnednež na tla in smuči po zadnjici proti njenemu spodnjemu koncu; pri tem se drži pokonci, zbira in pripogi-blje s prednjimi šapami latje h gobcu ter smuka z njega zrelo zrnje. Ko tako pridrči na spodnji konec njive, vstane, taca po vseh štirih zopet nazaj in prične znova svoje škodljivo opravilo. Če je oves že požet in snopovje zloženo v visoko kopo, trga kopo in zoblje s snopa zrnje. Pohorski kmetič pred l. 1848 proti takemu početju mrmravega podplatarja nima drugega sredstva kot kol in zvijačo. Kmet postavi ovseno kopo na spodnji del njive tik nad globok prepad; zraven pa priveže s tanko trto na količ gare-dvo-kolnice. Težki in neumni podplatar se seveda takoj spravi na nastavljeni voziček, da bi lažje prišel do ovsenega snopja. Trta se pretrga in medved trešči z vozilom vred v prepad. Omamljen obleži poleg dvokolnice v globočini. Ko se zopet zave in zagleda gare, jih zgrabi s prednjimi tacami ter jih razdrobi na kose. Nato odgodrnja, a na tisto njivo ga ni več. Plašilne naprave S posebnimi plašilnimi, glasno ropotajočimi napravami skuša pohorski kmet odvrniti medveda od svojega doma, od njiv, drobnice in sadnega drevja. Pri taki leseni napravi žene in vrti voda veliko kolo, kladivo pa udarja enakomerno kot v kovačnici in posnema ropotanje fužine, ki v njej kujejo in izdelujejo sekire, lopate, krampe, srpe in drugo železno orodje. Pohorski medved pa ni samo divja in krvoločna zver, temveč tudi ukaželna glava. Ko zagleda takšno ropotajočo napravo, stopi bliže, si jo ogledava od vseh strani, od spodaj, od zgoraj, tipa, voha, prisluškuje in preiskuje kakor otrok novo igračko. Tedaj ga udari kladivo po gobcu ali po ušesu. Ves razjarjen se požene kosmatinec na leseno napravo, na kolo, na kladivo, trga, grize, tepta, lomi in besni, dokler vse naprave ne podere in razruši do tal. Srečanje z medvedom V začetku 19. stoletja je živel po vzhodnem Pohorju znani glažutar Francelj, rodom Nemec s Češkega, zaposlen v steklarni »Zgornji Limbuš« pod Sv. Arehom. Na sedaj Reiserjevim posestvu nad Pekrami zalezuje medveda. Kmalu se srečata. Strel zadoni, a edina krogla zadene slabo. Mogočno se zravna medved; Francelj zbeži in beži, dokler se ne čuti varnega za zaprtimi hišnimi vrati pri kmetu Trbisu. Skupno z domačimi gredo gledat. Na mesto najdejo medveda mrtvega; okoli njega pa vse mlade bukve in smreke pregriznene, prelomljene ali izruvane, vse poho-jeno in pomandrano. V tajinstveni »Pošteli«, pičlo uro hoda od Maribora, kjer so nekoč bivali Ilirci in Kelti, v njenem gradišču, so trije lovci iz bližnjega Radvanja pre-žali vsak zase na medveda. Prvi lovec ga zapazi ter ustreli nanj. Medved nekoliko zagodrnja, pa stopa mrmraje mirno dalje v smeri proti Razva-nju blizu mimo drugega in še tretjega lovca, ki mrzlično stiskata puške ob drevo, pa se jih ne upata sprožiti in streljati na sicer ranjeno zver. Radi nastale noči se vrnejo v Razvanje. Ko gredo dva dni pozneje zopet na »Poštelo«, najdejo medveda mrtvega v gozdu pod gradiščem blizu gradu Betnava. To je bilo l. 1840. Drugo srečanje z medvedom Lovec Medved je v l. 1800 hodil v pohorskem gozdu nad gornjeradvanjskim gradu na lovu z drugimi. Slabo zadene medveda. Obstreljena zver se hoče zagnati vanj; tedaj prihitijo na njegov obupni klic tovariši, ustrele krvoločno žival in tako rešijo Medveda pred medvedom. V 17. stoletju Ko so v 17. stoletju laški kupci in trgovci sekali gozdove v Vrhovem dolu blizu Limbuša, je v gozdu kmeta Marina italijanski delavec s sekiro ubil spečega medveda, prežeč nanj z drevesa; zavratno, prav po italijansko! Po slovensko sta se v tako zvani »Klavži«, v divje razo-ranih jarkih in jarugah severne pohorske Bistrice in v bližnjem Loškem jarku l. 1790 metala s kosmatincem brata Kolt iz Bistrice. Blizu gla-žute ju napade medved, a onadva ga premagata v borbi za življenje samo z navadnim lovskim nožem. L. 1780 je neki Bistričan tudi v Loškem jarku blizu Čandrove žage obstrelil medveda. Medved spravi lovca pod se, a spretni in duha prisotni pohorski lovec ga zabode z nožem in zakolje. Nadaljevanje prihodnjič. 13 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Nasveti, Ljudje in dogodki Ureditev sečišča in lubadar MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Takoj po končani sečnji v gozdu mora lastnik poskrbeti za ureditev sečišča. Za to pogovorno še vedno uporabljamo star izraz gozdni red. Namen ureditve je ustvariti pogoje, da ostane gozd zdrav v najširšem smislu. Kako mora biti se-čišče urejeno, zelo podrobno določa Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimen-tov. V odločbi za posek, ki jo Zavod za gozdove Slovenije izda lastniku gozda, so navedena vsa pomembna določila tega pravilnika, zato je dobro, da jih lastnik podrobno prebere in upošteva. Zlasti sedaj, ko gozdove ogrožajo smrekovi lubadarji, je dosledna ureditev sečišča nujna, ker z izvajanjem teh ukrepov zmanjšujemo populacijo lubadarjev. Dodatne ukrepe za obvladovanje podlubnikov opredeljuje tudi Pravilnik o varstvu gozdov. V odločbi za sanacijo žarišča so dodatni ukrepi posebej navedeni. PRAVILNO ZLAGANJE SEČNIH OSTANKOV JE NUJNO Ko govorimo o pravilnem ravnanju s sečnimi ostanki, mislimo predvsem na zlaganje tistih delov dreves, ki ostanejo v gozdu, ko iz gozda spravimo hlodovino in oblo- vino. To so veje, vrhači (vrhovi) dreves ter tržno nezanimivi (neuporabni) kosi debel zaradi gnilobe, rasti (hlače, krivine) ali poškodb, na primer prelomljeni deli ob padcu drevesa. Nekateri lastniki z manjšim posekom spravijo iz gozda tudi te sečne ostanke, drugi jih v celoti zmeljejo za sekance, pri večini ostanejo v gozdu. Za uspešno zatiranje smrekovih lubadarjev je treba sečne ostanke smrekovih dreves, ki ostanejo v gozdu, pravilno zložiti v kupe ali redi. S tem preprečimo, da bi lubadarji različnih vrst, zlasti pa šesterozobi ali mali smrekov luba-dar ter osmerozobi ali veliki smrekov lubadar, ki sta najbolj nevarna, v njih odložila zalego oziroma, da bi se že odložena zalega razvila v hrošče. Kosi debel, vrhači in debele veje so za razvoj podlubnikov najugodnejši, zato jim posvetimo posebno skrb. Najboljše je, da jih razžagamo. Potem jih prekrivamo sprva z debelimi konci vej, nato z vedno tanjšimi vejami. Veje nalagamo tako, da novi sloji prekrivajo debelejše konce spodnjih slojev. Na vrhu kupa so torej najtanjše veje. Debelejše konce vej, ki štrlijo iz kupa, ki je prikazan na fotografiji, moramo porezati in zatlačiti v notranjost kupa. V tako sestavljenem kupu se v njegovi notranjosti razvijeta visoka vlaga in temperatura, kar ni ugodno za razvoj zalege podlubnikov, zato ta odmre. S tem smo preprečili nov roj. Kupe postavimo tako, da čim manj oviramo obnovo gozda in morebitno spravilo lesa. ENO NAJPOMEMBNEJŠIH OPRAVIL UREDITVE SEČIŠČA Pravilno zlaganje sečnih ostankov v gozdu je eno najpomembnejših opravil ureditve sečišča na žarišču podlubnikov. Žal vse prepogosto ugotavljamo, da ga lastniki gozdov ne izvajajo pravilno. Vse prevečkrat puščajo nepokrite ostanke debel, vrhače zelo radi postavijo na vrh kupa, za utež, vejevi-na leži na vlakah in na mladju. To vsekakor ni dobro, saj s tem skrbijo za ohranjanje lubadarja, ne pa za njegovo zatiranje. Zato je bilo v preteklem obdobju kar nekaj lastnikov kaznovanih. Verjamemo, da v prihodnje to ne bo več potrebno. V kup zloženi sečni ostanki (Foto: Marijan Denša) NAMESTO KLEPETA - KLEPET Druženje s pilotom in biologom Matevžem Lenarčičem V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so pripravili klepet s pilotom, fotografom, piscem, biologom Matevžem Lenarčičem. Zaradi maloštevilnega občinstva je sicer odpadel načrtovani moderira-ni pogovor, a so prisotni ostali na neformalnemu klepetu, med katerim so Lenarčiču zastavili številna vprašanja. O POGLEDIH NA LJUDI IN ONESNAŽENOST ZEMLJE Tako je pilot, ki je aprila v okviru projekta GreenLight WorldFlight poletel okoli sveta, na poti pa meril koncentracije črnega ogljika, pojasnjeval svoje poglede na življe- Matevž Lenarčič je predstavil svoj pogled na življenje, prepričan, da so meje samo v naših glavah. (Foto: Marija Šukalo) nje, ljudi in onesnaženost zemlje. lot sam nad morjem in je za njim Govoril je o letenju ter o počutju in ter pred njim nekaj tisoč kilometrov delu v letalu v času, ko ostane pi- do kopnega. MEJE MED DRŽAVAMI VIDNE SAMO V NAŠIH GLAVAH Ko si v zraku, je po njegovem pripovedovanju največje presenečenje dejstvo, da na zemlji niso vidne meje med državami. »Torej so meje samo v naših glavah,« je dejal Lenarčič ter dodal, da je človek doma tam, kjer se tako počuti. Hkrati je priznal, da je v njegov način življenja močno vpeta njegova družina. Poudaril je, da vsak človek v življenju potrebuje tudi srečo - kot jo je imel pred časom sam, ko je na avtocesti zaspal za volanom. Marija Šukalo 14 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Gospodarstvo, Organizacije POLEG ZGROŽENOSTI ZAPOSLENIH V PUP-SAUBERMACHERJU NAJDBA POVZROČILA NEMALO TEŽAV V sortirnici med embalažo naleteli na glave srnic no se najdejo svinjske glave, živalske kože ali črevesje, ovčja volna. Ker je odlaganje odpadkov živalskega izvora pri nas urejeno le za podjetja in lovske družine, se posamezniki znajdejo vsak po svoje. Večina odpadke vsaj zakoplje, je dejala Centrih Ocepkova, se pa ga izvora je vseslovenski problem. Za pravne osebe družba KOTO izvaja prevzem in predelavo živalskih stranskih proizvodov. Kot koncesionarju lahko živalske ostanke povzročitelji oddajo na prevzemnih mestih in v zbiralnicah. Prav tako KOTO zbira živali v Ko so naleteli na glave srnic, so bili v sortirnici primorani zaustaviti trak, ga dezinficirati, prostore prezračiti in pregledati zaposlene. (Fotodokumentacija PUP-Saubermacher) Iz podjetja PUP-Saubermacher, ki skrbi za odvoz smeti v petih zgor-njesavinjskih in treh šaleških občinah, za mozirsko Komunalo pa odvažajo zbrano mešano embalažo, so nam poslali fotografije, kakršnih si nihče ne želi videti. Med embalažnimi odpadki oddanimi v sortir-nici so namreč našli odrezane glave srnic. Kje točno so bile odvržene, v podjetju ne vedo. POSLEDICA KRIVOLOVA? Po besedah predstavnice podjetja Alenke Centrih Ocepek so le-te najverjetneje posledica krivolo-va. Glave so končale med embalažo in poleg zgroženosti zaposlenih v PUP-Saubermacherju v sortir-nici povzročile nemalo težav. Tam osem do dvanajst oseb ročno sortira posamezne vrste embalaže. Ko so naleteli na glave srnic, so bili primorani zaustaviti trak, ga dezinficirati, prostore prezračiti, zaposlene pregledati. Pojavili so se nepotrebni stroški, ki jih ob doslednem ločevanju odpadkov ne bi bilo. NAJDENI TUDI DRUGI ŽIVALSKI ODPADKI To ni bila prva takšna najdba, ki jo beležijo. Pred leti so med odpadki naleteli na mlade pujske, občas- najdejo tudi takšni, ki živalske odpadke, ki spadajo pod kadaver, odložijo v skupne zabojnike v zbiralnicah, kjer jih je potem težje izslediti. VEČINA OSTANKE ZAKOPLJE Odlaganje odpadkov živalske- primeru pogina, ko jih o tem obvesti pristojna veterinarska služba. Večji problem je oddaja s strani posameznikov, saj to zakonsko ni urejeno oziroma je na tem področju premalo informacij, se pa po besedah Centrih Ocepkove naj- večkrat poslužujejo zakopavanja ostankov. POOSTREN NADZOR Po tej najdbi, ki se je zgodila sredi septembra, bodo v PUP-Sauber-macherju pričeli s pregledom zabojnikov in vrečk. V kolikor bodo naleteli na nepravilno ločevanje odpadkov, bodo stranke najprej opozorili. Če se bo to ponavljalo, jih bodo obiskali skupaj z inšpektorjem. Na področjih blokovnih gradenj je ob pregledu že sedaj prisoten inšpektor. Globa za nepravilno ločevanje odpadkov za fizične osebe je dvesto evrov, za pravne osebe pa do 1.400 evrov (odvisno od posamezne občine). NAJVEČ TEŽAV Z MEŠANO EMBALAŽO Na največ nepravilnosti po ugotovitvah PUP-Saubermacherja naletijo pri zabojnikih ali vrečkah z mešano embalažo (plastična in kovinska embalaža ter tetrapaki). Le-ta naj bi bila izpraznjena in stisnjena, a ljudje še vedno odlagajo embalažo z vsebino, mešane komunalne in biorazgradljive odpadke, zato bo tudi na tem področju poostren nadzor. Štefka Sem KOKARJE Neznani storilec tedensko odmetava smeti pod most V Kokarjah, pod mostom preko Drete, se iz tedna v teden pojavljajo novi kupi odpadkov, ki jih za zdaj neznani storilec meče z mosta. Ker marsikomu ni vseeno, kakšna je Dreta, ki je po vseh merilih od izvira do izliva v Savinjo čudovita, bogata in v marsičem še vedno prvinska reka, jo ribiči vsak teden čistijo. Nabrežja očistijo enkrat letno na spomladanski očiščevalni akciji. Vsak teden pa mora nekdo pod most, na brežino, saj je tam vedno znova kup plastenk, pločevink od piva in ostalih konzerv. Nekdo tam odpadke odmetava zanalašč, najverjetneje kar skozi odprta avtomobilska okna. Ribiči čakajo, da bo za sabo pustil še kakšno bolj prepoznavno sled. Takrat bodo lahko ukrepali uradno. V dobrobit ribjega življa, živalskih prebivalcev nabrežja, in konec koncev občanov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Benjamin Kanjir Nekdo odpadke meče zanalašč, najverjetneje kar skozi odprta avtomobilska okna. 15 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Kultura, Organizacije POGOVOR Z DR. PETROM WEISSOM NA RECICI OB SAVINJI O zgodovini Gornjega Grada z okolico Kulturno-umetniško društvo Utrip je pripravilo pogovor z dr. Petrom Weissom. V Medgen borzi so obiskovalci prisluhnili zgodovini Gornjega Grada z okolico. Ker je skoraj tisočletna zgo- dovina tega kraja razgibana in nadvse zanimiva, je po mnenju Weissa vsega veliko preveč, zato se je osredotočil le na nekaj krajev ter dogodkov in osebnosti. Spregovoril je o višinski nasel- DEDIŠČINA GRE V SOLO V LUCAH Drobci dediščine in 115-letnica rojstva skladatelja Blaža Arniča V petek, 7. oktobra, ob 11. uri bodo pred Juvanovo hišo v Lučah v okviru projekta Dediščina gre v šolo predstavili drobce kulturne dediščine v domačem kraju. V projektu že nekaj let sodelujejo otroci, učenci in uslužbenci ter tako ohranjajo spomin na bogato izročilo prednikov. Letos so učenci s poudarkom na kulturi risali arhitekturne detajle iz Luč, glasbene instrumente, detajle na domačiji skladatelja Blaža Ar-niča, o mladostnih letih skladatelja pa so ustvarili kratek film. Vodja projekta je bila mentorica Karmen Oset. Ob 115-letnici rojstva skladatelja Blaža Arniča, po katerem nosi ime osnovna šola, bosta petkov dogodek s prisotnostjo počastila skladateljeva hči in sin, Blaženka in Lovrenc Arnič. Ob slovesnem dogajanju bodo prisotni še Barbara Klanšek iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS Celje, predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt, iz ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa naj bi prišla Neda Marunica. Povabilu na dogodek sodelujočih, ki bo v primeru slabega vremena v kulturnem domu, se pridružuje ravnateljica OŠ Blaža Arniča Luče Andreja Urh. Slavica Tesovnik Dr. Peter Weiss je na zanimiv način predstavil nekaj zgodovinskih osebnosti in krajev. (Foto: Marija Šukalo) bini nad Zagradiščem med Gor- je predavatelj predstavil tudi gav- njim Gradom in Bočno s konca rimskega obdobja. Dotaknil se je benediktinskega samostana, ki je v Gornjem Gradu deloval več kot tristo let. Za krqj in njegovo okolico je po mnenju predavatelja pomemben tudi Gornje-grajčan Benedikt Kuripečič, ki je napisal potopis o svojem potovanju v Carigrad, ter njegov sodobnik, vojaški poveljnik Ivan Kacija-nar. Slednji sicer ni živel v naših krajih, a je v Gornjem Gradu pokopan. V skoraj dvournem pogovoru ge (vislice). Poudaril je, da je v času njihove postavitve zadrečko središče sodno oblast čedalje bolj izgubljalo, tako da na vislicah menda ni bil usmrčen nihče, a so bile oblastni simbol moči in molčeča grožnja zločincem. Na koncu so poslušalci v debati opozorili še na nekatere druge zgodovinske dogodke iz Zgornje Savinjske doline. Neznano zgodovino je namreč treba odkrivati, znano pa ohranjati v spominu, da ostaja živa. Marija Šukalo 7. sadjarska razstava v Mozirju Kljub zelo slabi letini sadja je Sadjarskemu društvu Franca Praprot-nika Mozirje uspelo pripraviti zanimivo razstavo starih in novih sort jabolk ter hrušk. Kulturni utrip razstave, obogatene s številnimi bogastvi narave in z njo povezanimi izdelki, so še oplemenitila razstavljena slikarska dela slikarja samouka Jožeta Krambergerja. Organizacija sadjarske razstave, ki je bila na ogled postavljena od četrtka, 29. septembra, do ponedeljka, 3. oktobra, je potekala v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje. TG Deset let upravnega centra v Mozirju V četrtek, 29. septembra, je v prostorih mozirskega upravnega centra potekala priložnostna slovesnost. Pripravili so jo ob jubileju centra, saj je minilo deset let, od kar so začele pod skupno streho delovati različne službe, ki so prej poslovale na raznih lokacijah v Mozirju. Za zaposlene in še posebej za stranke iz celotne Zgornje Savinjske doline je bila to velika pridobitev. ML V_ Spominska slovesnost na Čreti Pri cerkvi sv. Katarine na Čreti je bilo v soboto, 1. oktobra, tradicionalno srečanje borcev in njihovih simpatizerjev. Spominsko slovesnost so pripravili v počastitev na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem oktobra 1941. Številne obiskovalce je nagovoril slavnostni govornik dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. MŠ Najlepša v okolici Mozirja je Vrhovnikova domačija Člani Turističnega društva Mozirje so ob svetovnem dnevu turizma 27. septembra v Mozirskem gaju organizirali prireditev, namenjeno vsem domačinom. Ob tej priložnosti so podelili plakete in priznanja izbranim na letošnjem tradicionalnem ocenjevanju najbolj urejenih domov. Komisija TD Mozirje je ocenjevala v zaselkih Loke, Dobrovlje in Lju-bija. Zlato plaketo so podelili domačiji Vrhovnik, Loke 36, srebrno družini Trbovšek, Dobrovlje 16, bronasto pa družini Parašuh, Ljubija 17. BK Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. 16 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Oglasi PODKRJZNIK 4 golte -M^U- fti—i lif ff« J» ; Cihvmi UtiJ fiohač Mfe! v""rk KJ nah (ž/m), ne glede na spol. Predlagani bodo tudi kandidati za »fair play« v športu (ne glede na športno zvrst). Izbirali bomo najboljšega organizatorja športnih prireditev, morda tudi kandidata za življenjsko delo v športu. Več bo znanega v naslednjih objavah. ORGANIZATOR PRIČAKUJE ŠE VEČJI ODZIV POKROVITELJEV Kot je bilo slišati na sestanku v Mozirju, je sodelovanje izkazalo že več uspešnih družb iz doline, veseli bi bili še novega sodelovanja in podpore športnikom vsaj iz okolja, od koder bodo nominirani kandidati. Organizatorji pričakujejo tudi množičen odziv z glasovnicami, ki bodo objavljene ob člankih od 4. novembra dalje. Ob priznanjih bodo prejemniki dobili unikatne, umetniško oblikovane, lesene pokale, saj je v dolini le- ORGANIZATORJI Z VELIKO ZAVZETOSTJO URESNIČUJEJO SVOJE NALOGE Čeprav je do načrtovanega dogodka v športni dvorani v Mozirju še dobrih enajst tednov, so organizatorji opravili že precej dela. Zapišemo lahko, da dovolj, da se priprave vse do 29. decembra ne bodo ustavile. Ivo Milovanovič je 30. septembra sklical prvi sestanek z izbranimi člani strokovne skupine s strani vseh občin. Poročal je o uspešnem tržnem pristopu in predstavil vstopnice, ki jih bodo po svoji presoji razdelili v občinah (razen, kot za zdaj kaže, v Gornjem Gradu). PREDLAGANI PRVI KANDIDATI V KONKURENCI ZA ŠPORTNIKE LETA 2016 Evidentiranje kandidatov za javno glasovanje v lokalnem časopisu Savinjske novice še ni zaključeno. Na sestanku so oblikovali več predlogov, ki bodo kmalu predstavljeni javnosti. Bralci Novic boste lahko izbirali najboljša športnico in športnika v mladinski ter odrasli konkurenci, tri najboljša moštva v katerihkoli športnih discipli- Zupan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj: »Lahko rečem, da sem podoben dogodek, kot je izbor športnika leta v naši dolini, kar nekoliko pogrešal.« sa potrebno izkoristiti promocijo na vsakem možnem nivoju. Na predlog šolskih športnih pedagogov šolska športna društva ne bodo nomini-rana, ker imajo na državnem nivoju med šolami svoj tekmovalni sistem. ŽUPANJA IN ŽUPANI VEČINSKO PODPIRAJO POBUDO IN IZBOR ŠPORTNIKOV Kot kažejo prvi pogovori organizatorja, že zdaj pa tudi izjave za javnost županje in županov, je podpora izbiranju, glasovanju in končne- mu izboru na ravni občin visoka. O pripravah na prijetno športno in zabavno prireditev koncem leta smo se pogovarjali tudi z županom občine Rečica ob Savinji Vinkom Jerajem. Povedal je: »Ker spremljam delo in dogajanje v drugih občinah izven meja Zgornje Savinjske doline, lahko rečem, da sem podoben dogodek, kot je izbor športnika leta v naši dolini, kar nekoliko pogrešal. V mladih letih sem se intenzivno ukvarjal s športom, seveda zgolj na ljubiteljski ravni. Sedaj moram žal priznati, da zaradi različnih razlogov športno dogajanje spremljam bolj preko medijev, hkrati pa kot župan občine Rečica ob Savinji poskušam kar najbolj podpirati športno delovanje v naši občini. V posebno veselje mi je pogled na rečiško igrišče ob koncih tedna, kjer športniki merijo svoje moči v malem nogometu, tenisu, odbojki, najmlajši pa prva športna spoznanja osvajajo na igralih. Zares imenitno!« USPEŠNI ŠPORTNIKI NE MOREJO BITI LE LOKALNA OBČINSKA ATRAKCIJA Ob pogovoru z rečiškim županom smo izvedeli še njegovo mnenje o nameravani prvi tovrstni prireditvi v dolini. Če bi si jo ljudje želeli tudi v prihodnje, če bi združevali moči, bi morda lahko postala vsakoletna manifestacija športa in zdravega načina življenja. Zato, kot meni tudi pobudnik Ivo Milovanovič, je na to treba razmišljati plansko, pravočasno in v duhu združevanja. Jeraj pa o tem takole: »Zavedam se pomena rekreacije in ljubiteljskega športa, hkrati se vedno veselim dosežkov profesionalnih športnikov iz naše doline. Imam občutek, da smo doslej posebne uspehe posameznikov proslavljali le v njihovi matični občini. Zato sem mnenja, da je posebna prireditev z razglasitvijo najboljše športnice, naj športnika ter ekipnih športov naše doline še kako dobrodošla. GRE ZA MOTIVACIJO MLADIH IN ZAHVALO ŠPORTNIM AMBASADORJEM Gre za posebno spodbudo mladim, ki preživijo veliko ur na različnih treningih, pripravah, tekmovanjih in še kje. Osebno se vsem športnicam in športnikom, ki se odrekajo in trudijo v želji po velikih uspehih v naprej zahvaljujem za njihov trud in entuziazem ter upam, da bodo v svojih prizadevanjih dosegali visoke cilje z geslom Višje, hitreje, močneje. Ob tej priložnosti naj povem, da sem ponosen tudi na naše občane, ki dosegajo lepe uspehe, in upam ter verjamem, da bodo na prireditvi Športnik leta 2016 v Zgornji Savinjski dolini dobili ustrezno podporo,« je zaključil pogovor župan Jeraj. Tekst in foto: Jože Miklavc 1 Obisw GtwflJI Gfacl Obinsl u&nn QWirui l.uiu OSičing Mnpiqa Obi Msiifjs Obiiri Rfjfica eb Suvinii on. SoK'"^ 17 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije GOLTE Mladi gasilci iz vse Slovenije so se pomerili v orientaciji Mladinski svet Gasilske zve- Po končani vaji so se z gondo- ja tekmovanja Jože Lenko, je tek- vali tako člani mladinskih komisij ze Slovenije je na Golteh organiziral državno prvenstvo v orientaciji. Vsako izmed 190 ekip so zastopali po trije mladi gasilci, medtem ko so z najmlajšimi pionirji in pionirka- lo odpeljali na Golte, kjer je sledila tekma v orientaciji. Tam so mlade gasilke in gasilci morali preteči pet-kilometrsko progo, na kateri so jih čakale vmesne točke z vajami. Na Tekmovalke in tekmovalci so najprej opravili različne vaje z gasilskim orodjem. (Foto: Primož Vajdl) mi tekmovali tudi njihovi mentorji. Tako se je na pravem gasilskem prazniku na Golteh zbralo več kot 700 gasilk in gasilcev. NAJPREJ VAJE, NATO ORIENTACIJA Tekmovanje je bilo razdeljeno v dva sklopa. Najprej so se vsi tekmovalci zbrali v Žekovcu, kjer so morali opraviti različne vaje z gasilskim orodjem. Pionirji in mladinci so se pomerili v vaji z vedrovko, medtem ko so pripravniki morali postaviti orodje za napad z motorno brizgalno. movanje potekalo tekoče, za kar gre zahvala vsem gasilcem iz Zgornje Savinjske doline. Pri organizaciji in izvedbi so sodelo- kot tudi člani poveljstva, prav tako so gasilci sodelovali kot člani reševalnih služb. Primož Vajdl PREDSTAVITEV KNJIGE CUKINI, PIRA, MAK IN PITE V GORNJEM GRADU Knjiga receptov obogatena s čudovitimi fotografijami teh točkah so vezali vozle, navezovali gasilsko orodje, spajali in zvijali cevi ter se preizkušali v prepoznavanju topografskih znakov in praktičnih vajah s kompasom. Časa vaje v Žekovcu in teka na Golteh sta se ob koncu seštela in dala končne zmagovalce. Vsaka napaka na vmesnih postajah orientacije se je štela kot pribitek časa. PRI ORGANIZACIJI SODELOVALI GASILCI IZ CELOTNE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kot sta povedala organizatorka dogodka Darja Acman in vod- Tatjana Krejan Košan je v Gornjem Gradu predstavila svojo knjigo Cukini pira, mak in pite, v kateri so zbrani številni preizkušeni recepti. Njene dobrote iz omenjenih sestavin je bilo možno tudi poskusiti. Za prijetno druženje se je avtorici zahvalila Tatjana Bezovšek, predsednica tamkajšnjega kulturnega društva, ki je organiziralo pre- ničnik, je spregovorila o enostavnem gojenju buč, o tem, kako vemo, kdaj je buča zrela in tem, da cukine oziroma zgodnje bučke lahko pridelamo tudi na vrtu. RECEPTE PRILAGAJAJTE SEBI Ker tudi sama seje piro, je dodala nekaj podatkov o piri in pirini moki, za konec je omenila pomen ma- Dobrote avtorice knjige Tatjana Krejan Košan (desno) je bilo možno tudi poskusiti. (Foto: Štefka Sem) Mlade gasilke in gasilci so morali na Golteh preteči petkilometrsko progo, na kateri so jih čakale vmesne točke z vajami. (Foto: Primož Vajdl) davanje. V dar ji je podarila knjigo o jedeh v Zgornji Savinjski dolini. LJUBITELJICA BUČ Tatjana Krejan Košan je ljubiteljica buč, pire in maka, po poklicu agronomka. Najbolj obožuje buče in bučke oziroma cukine. Na njeni njivi raste ogromno vrst buč in za vsako ve, za kaj je najboljša, za juho, omako ali pito. Ob predstavitvi knjige, za katere je fotografije prispeval znan fotograf Tomo Jese- ka in njegovo uporabnost v kulina-riki. Vse skupaj je povezala s pitami, ki so lahko z dodatkom bučk, sadja, maka, lahko so tudi iz pirine moke. Krejan Košanova, ki uživa v pripravi raznovrstne hrane iz omenjenih sestavin, je še povedala, da so pri pripravi bučk zelo pomembna tudi zelišča in da recepti niso zakon. Zakone je treba upoštevati, recepte pa lahko prilagajamo svojim željam in okusom. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Organizacije ŽUPNIJA MARIJA NAZARET V Župnijski dan popestrili s kvizom Na prireditvi ob župnijskem dnevu v prostorih frančiškanskega samostana v Nazarjah so med drugim pripravili dobrodošlico novima patroma, župniku Andreju Pollaku in kaplanu Tomažu Pin-terju. Dogodek je organizirala nazarska župnija in Kulturno društvo sv. Martina Marija Nazaret. KRONOLOŠKI PREGLED LANSKEGA LETA Številni obiskovalci so lahko slišali, da je bilo minulo in del letošnjega leta za župljane zelo razgibano, saj so se udeleževali številnih dogodkov in romanj. Člani pevskega zbora sv. Martina so obiskali bližnje domove za starejše občane in jim s svojimi nastopi polepšali bivanje v domu. Z obiskom festivala Stična mladih ter enotedenskega letovanja v Strunjanu so v župniji poskrbeli tudi za mlajši del prebivalstva, niso pa pozabili niti na starejše občane, saj so jim namenili veliko srečanj. KULTURNI PROGRAM Za popestritev je na dogodku zapel zbor sv. Martina, otroci so skupaj s patroma zapeli ora-torijsko pesem. Avtorske pesmi sta recitirali Ana Remic in Tončka Horvat. Nekaj besed v spomin so namenili pokojnemu Romanu Krajnerju, dolgoletnemu članu, predsedniku domačega gasil- skega društva in aktivnemu članu župnijskega pastoralnega sveta. KVIZ MED ZASELKI IN POGOSTITEV Na kvizu so sodelovale ekipe Zavodic, Priho-ve, Nazarij, Zagradišča, Dobletine, Kokarij, Žlab-ra, Spodnje Rečice in ekipa patrov. Vprašanja so se nanašala na zanimivosti posameznih zasel- kov. Ekipe so si bile zelo blizu. Največ znanja je pokazala ekipa Kokarij, drugo mesto sta osvojila patra, na tretje pa so se uvrstile kar tri ekipe, in sicer Prihova, Nazarje ter Dobletina. Ker je bil dogodek namenjen druženju in zabavi, so pripravili tudi pogostitev, tako je bila vesela družba skupaj še dolgo do večera. Erika Prislan Na kvizu so sodelovale ekipe Zavodic, Prihove, Nazarij, Zagradišča, Dobletine, Kokarij, Žlabra, Spodnje Rečice in ekipa patrov. (Foto: Erika Prislan) SPREHOD SKOZI GOZD Z GOZDARJEM V tišini spoznali zvoke gozda, avtohtono in tujerodno rastlinstvo ter živalstvo Na povabilo Medgen borze Rečica ob Savinji so se prijazno odzvali v nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije in na Rečici ob Savinji pripravili sprehod skozi gozd. Udeležence druženja je po gozdu popeljal predstavnik na-zarske območne enote Marijan Denša. UGOTAVLJALI PESTROST RASTLINJA IN ŽIVALSTVA Namen sprehoda je po njegovih besedah spoznati gozd v vseh njegovih prelestih. Kakšen je lokalni gozd v Blatah v neposredni bližini Rečice ob Savinji, so spoznali tako otroci kot njihovi starši ter drugi udeleženci. V dobri uri so kljub dežju ugotavljali pestrost rastlinja in živalstva na tem območju tako skozi pogovor kot tudi skozi igro. INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE MOTIJO NARAVNE ZAKONITOSTI Gozdar Denša je potem, ko so pohodniki za par minut v tišini poslušali glasove in zvoke gozda, pokazal še številne druge zanimivosti, ki jih sprehajalci niti ne opazijo. V klepetu so spregovorili o različni rasti dreves in naravnem sobiva-nju več drevesnih vrst, opazovali so ribnike in življenje v njih, spoznavali pripravo živali na zimo, pogosto pa so se vračali k invazivnim tujerodnim vrstam, ki motijo naravne zakonitosti. Zagotovo sta invazivni tudi zlati ribici, ki sami zagotovo nista našli poti v potok v Blatah. GOZD JE POTREBNO OHRANJATI V zanimivi izmenjavi mnenj o avtohtonem in invazivnem rastlinju in živalstvu, med udeleženci so bili namreč tako biologi kot tudi čebelarji in lovci, so bile predstavljene različne izkušnje. Vsi so bili mnenja, da je gozd potrebno ohranjati in zanj skrbeti, da ne bi postal odlagališče smeti. Slednje, sicer delno sanirano, je bilo opaziti tudi v Blatah. Marija Šukalo Kakšen je lokalni gozd v Blatah v neposredni bližini Rečice ob Savinji, so spoznali tako otroci kot njihovi starši in drugi udeleženci. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 19 Ljudje in dogodki VRTEC LJUBNO Otroci iščejo presenečenje Okolica našega vrtca je res zanimiva. Male nogice odkrivajo zaklade, ki se skrivajo na Ljubnem. Z otroki iz skupine Ježki smo se odločili poiskati jesensko presenečenje. Preko brvi, ki povezuje levi in desni breg reke Savinje, smo se odpravili na pot. Mnogo stvari smo opazili, kar bi lahko bilo presenečenje. V daljavi smo zagledali rumeno čudo. Prijazna gospa Brigita iz Kolovrata nam je prišla nasproti. Razkazala nam je čudovite buče, med njimi tudi rumeno čudo - bučo velikanko. »Težka je,« so komentirali fantje. Koliko pa je v resnici težka, bomo izvedeli kasneje. Ob povratku smo si pri gospe Majdi ogledali še zajčke, račke in kokoši s petelinom. Marjeta Sedovšek in Bojana Ermenc V Kolovratu smo si ogledali bučo velikanko. 11. LIKOVNA KOLONIJA OTROK V MOZIRSKEM GAJU Risali so cvetje, kapelo, star kmečki mlin, stolp, gredice ... Na zadnjo septembrsko soboto je v Mozirskem gaju potekala enajsta likovna kolonija vrtčevskih otrok. Udeležilo se je je kar 37 malih slikarjev, ki so ustvarjali v vseh mogočih likovnih tehnikah. Otroke je spremljalo sedemnajst mentorjev, ki so prišli iz vseh vrtcev Zgornje Savinjske doline ter iz velenjskih in žalskih vrtcev. Motivov v tem jesenskem času ni manjkalo, dodatni so bile tudi buče, razstava katerih je potekala ravno v tem času. Otroci so risali cvetje, ka- pelo, hvaležen motiv je bil tudi star kmečki mlin, podobno stolp in gredice okoli njega. Po končanem ustvarjanju so zaposlene v Vrtcu Mozirje za otroke odigrale lutkovno igrico z naslovom Zrcalce. Bila je malce drugačna, saj so se akterji sporazumevali brez glasov, zgolj z uporabo pantomime. Ustvarjena likovna dela so postavljena na ogled v prostorih Vrtca Mozirje. Benjamin Kanjir Na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu so organizirali kulturni dan, na katerem je 82 učencev od prvega do petega razreda likovno ustvarjalo. Najprej so prisluhnili zgodbi o velikanu Rogatcu, ki je živel na Menini planini. Bil je prijazen, a osamljen in rad je opazoval vile, kako so plesale. Ker si je strašno želel vilo za družico, je eno ukradel. A preostalim to ni bilo všeč, zato so ga ujele in ga uročile, da je okamnel. Tako je nastal Rogatec in otroci so svojo domišljijo prenesli na slike. Najmlajši v učilnicah, kjer so nastale številne slike vil in velika- na, četrto- in petošolci pa so se podali na igrišče in se poleg podob iz zgodbe odločali tudi za slikanje okolice in katedrale. Pri ustvarjanju jim je pomagala akademska slikarka Terezija Ba-stelj, ki je uživala v družbi otrok in jim svetovala pri delu. Predvsem je bila vesela, da so z veseljem popri-jeli za delo in izkoristili možnost, da se umetniško izražajo. Pozdravila je tudi odločitev šole, da se prijavi na razpis občine in pridobi sredstva, s katerimi jim je bil omogočen malo drugačen dan, dan za umetnost. Štefka Sem LIKOVNE DELAVNICE Z AKADEMSKO SLIKARKO TEREZIJO BASTELJ Učenci OŠ Gornji Grad prenašali zgodbo in okolico na papir Otroci so med slikanjem različnih motivov zelo uživali. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Šport, Prejeli smo MARATON V MOSKVI Bernarda Zvir z osebnim rekordom do drugega mesta v svoji kategoriji Zadnjo septembrsko soboto je v prestolnici Rusije potekal Moskovski maraton 2016, ki se ga je udeležilo 28 tisoč tekačev iz 70 držav. Med njimi je bilo več kot 60 Slovencev in tudi Bernarda Zvir iz Šentjanža, ki je v letošnjem letu pred tem pretekla že dva maratona in tri ul-tramaratone. Moskovski maraton je pretekla v času 3 ure 30 minut in 13 sekund, kar je pomenilo odlično 2. mesto v njeni kategoriji ter osebni rekord. ČUDOVITA TRASA MARATONA Proga moskovskega maratona je vodila mimo številnih veličastnih zgradb, ki pričajo o bogati zgodovini ruske prestolnice. Štart in cilj maratona je bil v športnem parku Lužniki ob reki Moskvi, kjer se nahaja tudi olimpijski stadion. Krožna pot je tekače vodila mimo številnih znamenitosti, med drugim tudi mimo sedeža ruske vlade (Bele- Za Bernardo Zvir je bil maraton v Moskvi eden najlepših maratonov, ki jih je do sedaj pretekla. ga doma), modernega, poslovnega dela Moskve (Moscow Cityja), Bolšoj teatra, stavbe bivšega KGB--ja, mimo štirih od skupno sedmih Stalinovih nebotičnikov, Kremlja, katedrale Kristusa Odrešenika, ki je s svojimi 103 metri najvišja pravoslavna cerkev na svetu, in tovarne Rdeči oktober, nekoč tovarne čokolade, danes pa v njej domujejo številni klubi, restavracije in muzeji. LAHKO BI BILA ŠE HITREJŠA Bernarda Zvir je bila zelo zadovoljna z organizacijo in izvedbo maratona ter navdušena nad Moskvo: »To je bil eden izmed mojih najlepših maratonov, ki sem jih do sedaj pretekla. Široke moskovske ulice in pogled na veličastne stavbe ob progi - enkratno! Tu sem dosegla tudi osebni rekord, čas pa bi lahko bil še boljši, če bi imela boljše štartno izhodišče. Morala sem prehitevati tekače pred seboj, kar pa v gneči ni prav lahko. Na ta maraton in na drugo mesto v kategoriji bom imela lepe spomine.« Bernarda se je od Moskve poslovila z željo, da se še kdaj vrne in maraton znova preteče. Tekst in foto: Natalija Plankl Vaša pošta SVETOVNO PRVENSTVO ARROWHEAD V DUBLINU Tina Gutman bronasta s slovensko žensko ekipo Prvi oktobrski vikend se je na Irskem odvijalo svetovno prvenstvo v lokostrelstvu, katerega se je udeležila tudi Tina Gutman iz Bočne, članica Lokostrelskega kluba Gornji Grad. V malem finalu ekipnega tekmovanja je Gut- manova skupaj s Tojo Ellison in Ano Umer premagala italijansko ekipo in se razveselila bronaste medalje. Ista ekipa je v preteklem letu osvojila bron na evropskem prvenstvu. Štefka Sem V malem finalu ekipnega tekmovanja je Tina Gutman (na sliki) skupaj s Tojo Ellison in Ano Umer premagala italijansko ekipo in se razveselila bronaste medalje. 21 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Šport, Organizacije SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Presečnik državni podprvak, tekmovalci uspešni tudi na Ljubnem Pretekli torek so se na ljubenskih skakalnicah pomerile kategorije dečkov in deklic od 9 do 13 let. Organizatorji so pripravili uspešno tekmovanje za regijski pokal Cockta, ki so ga obogatili domači skakalci na stopničkah. Konec tedna se je za ljubenske skakalce uspešno odvila tudi tekma za državnega prvaka, v kateri je v kategoriji do 15 let Jernej Presečnik dosegel drugo mesto. REGIJSKA TEKMA NA LJUBNEM Na Ljubnem ob Savinji je bil najuspešnejši tekmovalec Marcel Černivšek, ki je v kategoriji dečkov do 10 let zmagal, na drugem mestu mu je sledil Gašper Presečnik, sedmi je bil Luka Pek. Med deklicami do 11 let so drugo, četrto in peto mesto zasedle Naja Žerovnik, Tinkara Žehelj in Zala Krebs. Med deklicami do 13 let je bila Ni-ka Krašovic peta. Med cicibani do 9 let je Jaka Kramer osvojil sedmo, Janez Korent osmo, Nej Mlinar Kopriva enajsto in David Pek 19. mesto. PRESEČNIK DRŽAVNI PODPRVAK Jernej Presečnik je v kategoriji dečkov do 15 let osvojil drugo mesto, stopničke pa so se za las izmuznile Karlu Vodušku, ki je tekmo zaključil na četrtem mestu. Med dečki do 14 let je 12. mesto zasedel Gorazd Završnik, 20. Lenart Pre-sečnik. V obeh kategorijah je bilo preko štirideset tekmovalcev. Ti štirje tekmovalci so bili na ekipnem tekmovanju do 15 let nepremagljivi in postali državni prvaki. Skupaj z njimi se je veselil tudi njihov trener Miha Sušnik. ALPSKI POKAL Tekme alpskega pokala so zadnji vikend priredili v Hinterzartnu. Odlično se je na prvi tekmi odrezal Timi Zajc, ki je osvojil drugo mesto, na drugi tekmi je bil sedmi. Zajc je v skupnem seštevku alpskega pokala na šestem mestu. Štefka Sem Jernej Presečnik (levo) je v kategoriji dečkov do 15 let osvojil drugo mesto, Karel Vodušek (desno) je tekmo zaključil na četrtem. (Fotodokumentacija SSK Ljubno ob Savinji BTC) DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Balinarji dokončali ureditev prostora Zadnji ponedeljek v septembru so se na gornjegrajskem balinišču zbrali najbolj zagnani balinarji. Le-ti so od maja, ko je bilo balinišče predano namenu, pridno in skrbno ure- RADEGUNDA, GOLTE Udarniška delovna akcija To soboto bodo člani smučarskih klubov, društev, prostovoljci in zaposleni na Golteh z udarniškim delom poskrbeli za ureditev okolice smučišča. Zbrali se bodo na spodnji postaji nihalke ob 8. uri. Urejali bodo njeno okolico, smučišča na Golteh, Koče na Treh plotih, hotela in njegove okolice. Prostovoljci naj s sabo prinesejo rokavice, vreče, grablje, »laksarce«, grebljice, žage, čopiče in drugo delovno orodje. Po končani akciji, predvidoma ob 14. uri, prejmejo sodelujoči brezplačno toplo malico (enolončnica) v restavraciji hotela Golte. Ves čas delovne akcije bo na delovnih točkah na voljo topel čaj. NM jali balinišče, njihovo leseno brunarico in okolico. Končno so z deli zaključili in si ob tej priložnosti privoščili zaključek, na katerem seveda ni šlo brez balinanja. V družbo tudi na balinišče so povabili Francko Voler, direktorico gornjegrajskega centra starejših, ki je za balinišče odstopil prostor. Pridružil se jim je tudi predsednik Društva upokojencev Gornji Grad Toni Rifelj. V senci drevesa so si privoščili piknik, vzeli pa so si tudi čas za balinanje in o tem športu poučili Volerjevo. Balinišče v Gornjem Gradu je tako rekoč polno zasedeno. Številni upokojenci, ki so bili pobudniki zanj, redno mečejo krogle. Svoj termin imajo tudi stanovalci centra starejših. Sedaj so se nad balinanjem navdušili še člani športnega društva in gasilci. Upokojenci vse radi sprejmejo, da sta le balinišče in okolica vedno urejena tako, kot morata biti. Štefka Sem Ekipa balinarjev, ki vzorno skrbi za urejenost balinišča v družbi direktorice Centra starejših Gornji Grad Francke Voler (stoji druga z leve) in Tonija Riflja (stoji prvi z desne). (Foto: Štefka Sem) 22 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Šport, Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Začetek sezone za ljubenske odbojkarice Ljubenske odbojkarice se pripravljajo na začetek nove tekmovalne sezone. V sezoni 2016/2017 bodo selekcije kluba v okviru Odbojkarske zveze Slovenije nastopile v naslednjih kategorijah: članice, kadetinje, starejše deklice, mlajše deklice, mini odbojka in v pokalnem tekmovanju. V članski 3. DOL vzhod bo v letošnji sezoni nastopalo enajst ekip, cilj ekipe KLS Ljubno pa je uvrstitev pri vrhu lestvice. V mlajših kategorijah je želja odigrati čim več tekem, s katerimi bodo mlajše igralke pridobile potrebne izkušnje in znanje. S pripravami so prve začele članice v mesecu avgustu, ko so tre- ningi potekali na prostem, v mesecu septembru pa v dvorani Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Odigrale so nekaj prijateljskih tekem in nastopile na mednarodnem turnirju v Celju. Prvi nastop v okviru zveze bodo imele članice, ki bodo v prvih dveh krogih gostovale najprej pri drugi ekipi iz Puconcev in zatem pri ekipi Murania iz Lendave. V tretjem krogu bodo na prvi domači tekmi gostile ekipo Turbine iz Ruš. Pri mlajših kategorijah bodo prve nastopile kadetinje na turnirju v Šempetru, kasneje še starejše deklice na turnirju, ki bo potekal na Ljubnem. Franjo Atelšek IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POŠKODOVANA TUJA PLANINKA Luče: 28. septembra ob 15.27 se je na planinski poti iz Luč na Kočo na Loki poškodovala tuja državljanka. Posredovali so reševalci GRS Celje, ki so poškodovano oskrbeli in odpeljali s terenskim vozilom v dolino. Svojci so poškodovano sami odpeljali k zdravniku. • NAJDEN MOBILNI TELEFON Ljubija: V dopoldanskem času 1. oktobra je občan na PP Mozirje prinesel GSM telefon znamke Samsung b 2100, ki ga je našel na regionalni cesti izven naselja Ljubija, na križišču za TK Korošec. Lastnik ga lahko ob predložitvi dokazov o lastništvu prevzame na PP Mozirje. • PLANINKA S POŠKODOVANO NOGO Podvežak: 1. oktobra ob 13.51 si je na Planini Podvežak planinka pri hoji poškodovala nogo. Planinko so na kraju oskrbeli reševalci GRS Celje, ki so jo prenesli v dolino in jo predali v oskrbo zgor-njesavinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči, ti pa so jo prepeljali v bolnišnico Celje. Trdo delo in trpljenje spremljalo te je vse življenje, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Nas zdaj spremlja žalost, bolečina, v tvojem domu ostala je praznina. A v naših srcih za vedno boš ostal. Še enkrat ljubi mož, ati in dedi, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA ob smrti dragega moža, očeta, dedija Alojza FRICLJA 30. 12. 1949 - 19. 9. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala duhovnikoma in diakonu za opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi. Še posebej se zahvaljujemo PGD Gorica ob Dreti, KS Kokarje, praporščakom, osebju ZD Nazarje ter reševalni postaji. Žalujoči žena Vika ter hčerke Marjana, Valerija in Martina z družinami KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Kristian Lundberg: Yarden Šved Lundberg je avtor številnih pesniških in proznih del ter prejemnik najvišje švedske literarne nagrade. Največje pozornosti literarnega sveta je bil deležen njegov avtobiografski roman Yarden, v katerem si avtor skozi pretresljivo lastno zgodbo poskuša odgovoriti na več temeljnih vprašanj, med njimi tudi »Kaj je tisto, kar te naredi človeka?«. Pisatelj, ki ostane brez službe in se nazadnje znajde med pristaniškimi delavci, na svoji koži občuti krute meje med razredi, ki naj bi bile v sodobni Švedski zabrisane. Bralec skozi njegovo pripoved spozna življenje večinoma priseljencev, ki delajo v hudem mrazu, pogosto z nevarnimi snovmi, v več izmenah. Tukaj se hitro pokaže, kaj je morala, solidarnost, kaj so izdaje, boj za preživetje in boljšo službo. Roman je pisan naturalistično, brez sledu idealizacije. www.savinjske.com 23 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Za razvedrilo Cvetke RESNO O NETOPIRSKI METODI GNOJENJA Da se je Darko Bele (levo), šef Mozirskega gaja, resno zamislil o teoriji nekdanjega smučarsko-skakalnega šampiona Primoža Ula-ge o gnojenju v parku cvetja, je videti na izrazu. Podjetnik Ulaga mu je razložil učinkovitost gnojila iz avstralskega ekološko »pridelanega« gnoja tamkajšnjih velikih netopirjev. Darko pa je morda pomislil, da bi kar sami vzgajali te »šišmiše«, ki bi naravno gnojili Gaj. A je morda pozabil, da ti vse živo najprej požrejo, šele nato serjejo. KAKO ZADEVO PRIVITI NAZAJ? Predsednik Ovčerejskega društva Raduha in mesar Ivan Pečov-nik: »Vidiš, to kost samo »odšraufaš« in jo dobiš ven.« Nejc Slapnik, moderator Festivala ovčje volne Bicka v Solčavi: »Ne govori mi, da samo »odšraufaš«, kako jo pa dobiš nazaj?« Pečovnik: »Tega znanja še nima, se bom posvetoval s kakšnim kirurgom.« CE PO ASFALTU SEJEŠ, ASFALT ZANJEŠ Vaški posebnež na Lenartovem sejmu (Marjan Šinkar, levo): »Pohiti, slepec (Jože Korenjak), s svojim živinčetom, sedaj v jeseni morava posejati posebno vrsto rečiške koruze!« Ciganska Urša (Tina Polčnik): »Nikar ne hitita! Počakaj, da slepcu prerokujem, ali bo spregledal, še preden bo seme vzkalilo, ali pa ga bosta posejala kar tu po asfaltu.« 24 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Križanka, Oglasi sestavil: peter udir izdelovalec okvirov kar je posledica kakega dela, prizadevanja OPIS. PRIKAZ gledališče ozek koničast meč ameriška igralka (lisa) manjši jadranski otok pri zadru kanadski glasbenik (young) letni pridelek razjeda, ki jo povzročajo nek. spolne bolezni pokveka, klečeplazen človek južnoameriška kukavica z gr basti m kljunom računalniški posne-movalnik oranje, orna zemlja rakavo tkivo narkotik ali topilo. dieti let er neurejena, strnjena skupina izdelovalec omar vojaški vpad mesto na jugu poljske, obzg toku vi sle soünikv islamu slovenski pisatelj (miha) burkež, komedijant nalivno PERO pentatevh, petero-knjlije reka evrotas acetil-sa lic il na kislina anton vodnik sl. smučarka (drev) viučasta ribja koščica človek, ki gre na božjo pot, božje potnik težke moreče sanje ribiške vilice urbančtč, ivan erjavec, anton nekdanji kancler nemčije (konrad) živčna celica z vsemi svojimi izrastki ženska. ki lovi rake starodavni indijski sistem obredov in tehnik S SKUPNIMI MOČMI ZMOREMO VELIKO IN SE VEČ! VABILO VZDRAV5TVENEM DOMU NAZARJE LET05 PONOVNO V SKLOPU CINDI DELAVNIC PRIČENJAMO Z BREZPLAČNO DELAVNICO HUJŠANJA IN SICER 17. 10. 2016. VSE ZAINTERESIRANE VABIMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE. PRIJAVE NA KONTAKTNO ST. 031 640-234 ali ELEKTRONSKI NASLOV: sasa.podpecan@zd-mozirje.si Slovarček: BONET - ameriška igralka (Lisa); EMULATOR - računalniški posnemovalnik; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PLAST, MREST, ROBESPIERRE, EPIK, RANGER, PAS, ZAMA, ČA, GORAZD TIRŠEK, FAN, LARI, DELO, S ERRAT, GIPS, GOT, TRAN, UKAZ, OPAVA, REN, AZOT, ODEV, OVČAD, ZASTRTOST, FAETUSA, DIGESTE, ANKETAR, SPARTAK v_s KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 11.00. Pred Juvanovo hišo v Lučah Prireditev Dediščina gre v šole in 115-letnica rojstva skladatelja Blaža Arniča Petek, 7. oktober ob 19.00. Kulturni dom Bočna Oj , lepo je res na deželi - prireditev s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Pogovor z Marko Jenšterletom, avtorjem knjige Intervjuji - Latinska Amerika skozi pogovore Sobota, 8. oktober ob 8.00. Titov trg v Velenju 13. Jesenski sejem lepot in dobrot ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir: ND Mozirje, ND Polzela, NK Ljubno, NK Rudar B (ml. cicibani) ob 9.00. Galerija Štekl Gornji Grad Razstava gob ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Zlatorog Laško B Nedelja, 9. oktober (st. pionirji) ob 14.00. Galerija Štekl Gornji Grad Obeležitev 20-letnice Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad ob 16.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Posavje Krško (mladinci) Ponedeljek, ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 10. oktober Gong - zvočna kopel ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Torek, 11. oktober ob 10.30. Slomškova dvorana v Mozirju Slovesna akademija ob 10. obletnici delovanja Materinskega doma Mozirje ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Test hoje na 2 km in predavanje Dejavniki tveganja ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Sreda, Ura pravljic: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti 12. oktober ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Mamica, kje si? Četrtek, ob 18.00. Knjižnica Nazarje 13. oktober Ura pravljic: Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti ob 18.30. CDM Rečica ob Savinji Joga ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče ŽIVALI - PRODAM gsm 031/223-484. Prodam breje telice, rj pasme, bikce ck in ls pasme in teličko, pasme rj/ lim; gsm 031/501-250. Kozo srnaste pasme za mleko prodam; gsm 031/764-911. Prodam pašno telico čb, brejo 7 mesecev, rezalec silaže bider in molzni stroj; gsm 041/466-720. Prodam prašiče, od 25 do 250 kg in starejše svinje, možna dostava; Prodam peteline 041/533-583. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ OBŽAGOVANJE IN PODIRANJE DREVES Pokličite na gsm 041/216-214. Andrej Terglav s.p., Andraž nad Polzelo 96b. 051/825-988. 992 ali 58-35-115. Prodam pujse, 20-25 kg, cena od 2,5 do 2,7 eur; gsm 031/302-173. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 031/296-012. Prodam 2 telici simentalki, breji 7 in 8 mesecev; gsm 051/353-369. Prodam telički rj/ls in čb, stare 3 mesece; gsm 031/765-605. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 040/256-652. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim posavko, staro eno leto; gsm 041/533-583. Suha bukova drva, metrska, prodam, možen razrez in prevoz; gsm 041/980-981. Prodam otroški gokart na el. polnjenje, za starost od 2 do 5 let, cena 60 eur; gsm 031/419-945. Otroško kolo, znamke »taifun«, 14 prestav, menjalnik shimano, 20 col, dobro ohranjen, prodam; gsm 041/519-507. Prodam odlično ohranjen pograd alples, ležišči, lučki, cena po dogovoru; tel. št. 839-50-14. Prodam jeklena platišča + gume (dim. 195/65/15, cca 6 mm profila); gsm 041/962-546 (Marko). DRUGO - IŠČEM DRUGO - KUPIM Teličko lisko, staro 12 tednov, in forda s max, 20 tdci, 2009; gsm 070/870-321. Štajerce; gsm Kupim traktor za lastno uporabo, od lastnika; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Kupim kozolec »toplar«, notranje mere 10 m x 20 m; gsm 041/716210. Iščem zanesljivo gospo za pomoč v gospodinjstvu, starejši ženski, možnost sostanovanja; gsm 041/797235. NEPREMIČNINE Prodam teličko simentalko, staro 3 tedne; gsm 031/295-331. Prodam dva bikca simentalca, stara 6 in 7 mesecev; gsm 041/550-825. Prodam pujse, stare 10 tednov; gsm Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Iščem stanovanje v Mozirju ali bližnji okolici; gsm 051/356-369. DRUGO - PRODAM OSEBNI STIKI Prodam krompir bel in rdeč, 60 centov; gsm 041/354-568. Prodam fižol sivček; tel. št. 030/914- Veliko sem v življenju pretrpel, zvesto dekle bi rad imel; gsm 041/240403. 26 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 Oglasi, Čestitke Ponudba domačih kmečkih izdelkov tudi v Šoštanju, kjer se je ob koncu maja odprla nova pokrita tržnica. Krajevna skupnost Šoštanj vabi vse zainteresirane, ki bi sodelovali na naši tržnici, d d nas kontaktlrate na spodaj zapisane kontakte, kjer boste dobiii podrobnejše informacije. Pogoj za sodelovanje je urejena registracijska dokumentacija. Prijave zbiramo na rnail. trznica.sostan j (pgmail.com ali na telefon: 031 740 494. Vabljeni k sodelovanju. 27 Savinjske novice št. 40, 7. oktober 2016 ZA VAS PRIPRAVLJAMO POPOLNO PRENOVO MARKETA KEA LUČE zato bo le ta zaprt predvidoma do 10.10. 2016, ko vas znova vabimo, da nas obiščete ra .mm 'S. c ra .O fO C "d c ra o £ 03 ro hA •i_> O £ o o • ci- o. cl a>ifl O co 03 to QJ u m CO TO CO 2 o CL OJ TO I? O a) w Ü5 c '> E •3 2 (O ni < "ê Q a> (TJ "O ca > o M Q. »<_; E S S 3 to (J C £ .cu o Q. 03 O £o£tifče GRAD VRBOVEC Freier GOSTINSTVO. Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4.3331 Nazarje Telefon: 03/58 32-800 evne malice in kosilo Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Dehvm tay Organiziramo tudi čisto Ponedeljek čet,trk: od 10. do ¡7 ure prQyg ,,, nep0ZQ})n0 >Vir*. od 10. do ¿2. ure r . * Sobota: itd I1. do 22. ure grajSKO VCČCrjo! Nedelja. la organizirane druibe (nad 10 oseb)