fW Amerikanski Slovenec rpr mm*3 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI C Geslo: Za vero in narod — ta pravico in ranico — od boja do zmage! vln«^ LETkSIoSdV0J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA | A*™tL I * CHICAGI; ZAFADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLA, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ""^SJ^J**1™ STEV. (NO.) 56 CHICAGO, ILL, PETEK, 14. JULIJA — FRIDAY, JULY 14, HMT^ LETNIK (VOL.) LH1 Prehod v civilno produkcijo PRIDOBITEV SAIPANA STALA^ 15,053 NEZGOD Washington, D. C. — Ko so pred kratkim Amerikanci do-bili v svoje roke celi otok Saipan na Zapadnem Pacifiku, so zadeli več kot terno. Kot najvažnejše oporišče na tisti strani, je otok neprecenljive vrednosti za Zaveznike. Japonci bi ga bili radi obdržali po vsej sili in so - strašno veliko žrtvovali zanj v moštvu in brodovju. Amerikanci so plačali zanj z 2,359 ubitimi, 11,481 ranjenimi in 1,213 i pogrešanimi. Japonci so imeli tam nad 20,000 vojakov. Od teh so jih Amerikanci 1,000 ujeli, druge pa pobili. Zaprli so i tudi 9,000 japonskih civilistov. Sami morajo pokopavati ubite Japonce; do ponedeljka so jih < . pokopali okrog 12,000, pa je i še mnogo dela ostalo. London. — Amerikanci na Francoskem se borijo zdaj za i mesto St. Lo, ki mora vsak čas s pasti. Besni nemški protinapa- < di, ki so trajali brez presledka j dva dni in dve noči ter niso \ prav nič zaostajali za bojeva- i njem na prvi dan vpada, so za- č čeli polagoma pojemati, delo- 1 ma zato, ker ^e sovražnik jen, deloma pa zato, ker so naša artilerija, letalstvo in skupine z bazukami razbile 154 nemških tankov. Tudi pri mestu Caen, kjer se borijo Angleži, so Nemci odnehali. Berlin poroča, da so sile generala Montgome-ryja prevzele ofenzivo na celi 120 milj dolgi fronti, kjer imajo 32 prvovrstnih in najboljše opremljenih divizij v 1. britiški in 2. ameriški armadi, ki delujeta v popolnem soglasju. Rusi so začeli velikansko o-fenzivo vzhodno od Latvije v smeri proti Baltiškemu morju, da poženejo Nemce iz zadnje* ga koščka zemlje, ki je pred vojno spadal pod Rusijo. Na 93 milj dolgi fronti so predrli nemško obrambno črto 22 milj daleč. Vsak čas bodo v vzhodni Pftisijr. —••<■• * ^ 15. AVGUSTA SE ZAČNE DOMAČA PROIZVODNJA! Washington, D. C. — Donald M. Nelsonov program za "zo-petno preosnovo v majhnem", proti kateremu se je upirala naša vojska in mornarica in ki je povzročil enqga najhujših spopadov med različnimi zastopstvi v Washingtonu, se bo deloma začel izvajati že to soboto, popolno- ----- ma pa dne 15. avgusta. Del ameriške industrije se bo po stopnjah preosnoval nazaj za proizvajanje blaga za civiliste. Predvsem si bo treba spet omisliti orodje in stroje za tako proizvajanje, potem bo pa treba računati tudi s tem, da bodo imeli delo številni delavci, ki bodo odpuščeni, kakor hitro pade Nemčija; ko se bo to zgodilo, bo tudi proizvodnja vojnega blaga v velikanski meri znižana. Do novega . programa bodo prišli stopnjema, vsak teden malo dalje. Prehitro ne sme iti, ker se bojijo, da bi potem primanjkovalo delavcev za vojno proizvodnjo, kjer jih bodo še vedno potrebovali. Po malem bomo torej začeli dobivati nekaj več blaga za domačo uporabo, ki ga bodo napravile tiste tovarne in tisti delavci, ki ne bodo več potrebni v vojni produkciji. Najprej bo prišlo na vrsto 124 vrst civilnih predmetov, ki jih najbolj primanjkuje, kakor kopalne banje, šivalni stroji in tako naprej do strojčkov za striženje las in samdpojnih peres. GLEDE PODPREDSEDNIKA SE NE MOREJO ODLOČITI Washington, D. C. — Sedanji podpredsednik Wallace ima pred seboj tri možnosti: 1) da se zanaša na predsednikovo priporočilo, 2) da odstopi od kandidature, in 3) da kandidira popolnoma neodvisno in brez strankine podpore. Čisto gotovo je, da je Roose- -- velt, kar se njegove lastne osebe tiče, za Wallacea. Prav tako gotovo pa je tudi, da je mnogim odličnežem v demokratski stranki Wallace le trn v peti ali pa smet v očesu, ker je zelo radikalen in se noče nobenemu podati. Wallace ve, da ne bo izvoljen, ako se Roosevelt z vso močjo ne potegne zanj, kar pa ta mogoče ne bo storil, ker bi rad združil vse posamezne stru-je v svoji stranki, da bi imel mir; verjetno pa je, da skuša in bo skušal prepričati vodilne demokrate in delegate, da je Wallace najboljša moč za podpredsedniško mesto. Pravijo, da sta Roosevelt in Wallace imela skupaj kosilo, ko je slednji te dni prišel domov iz Kitajske. Gotovo sta se kaj pogovorila tudi o volitvah. Kasneje je imel Mr._ Roosevelt konferenco v Beli hiši z zastopniki stranke. Zraven je bil baje tudi chicaški župan Edward J. Kelly, ki ni Wallaceov nasprotnik. Zdi se, da ima po tej konferenci Henry A. Wallace trdnejše stališče, to pa zato, ker se ne morejo zediniti, kdo drugi naj bi prevzel njegovo mesto. Eden se jim zdi prestar, drugi preveč od rok, tretji ni priljubljen v gotovih i PRESENEČENJE Zjfc NAZIJE N azijski uj.taiki. ki ,o jih x.T«miki vojski p o. frill «b »lenL potem ko „ jih uieli t ilmliia« »kwn mestu Terracina, »o mislili, dm bodo Dostr.li.ni sui« JuiT - -7? 1 txalij«n- Ud rojaki samo izpr.iali, naio p. dali ~ NIČ VEČ UPANJA ZA 66 RUDARJEV Batlaire, Ohio. — S tri inče ! debelim svedrom so končno predrli 500 čevljev globoko v tisti kraj, kjer je bilo zadnji teden 66 rudarjev živih pokopanih, ko je izbruhnil požar v Powhatan premogovniku. Skozi odprtino so spustili doli kanarčke in so jih čez pet minut spet potegnili ven. Kanarčki so bili še živi, kar je pomenilo, da zrak spodaj ni pokvarjen. Toda ko so spustili doli naprave, ki registrirajo glas ali šum, je bilo vse tiho in mrtvo. Se prej so prevrtali z 9 inčev debelim svedrom kakih 1,200 čevljev stran od druge luknje, toda ker niso našli nobenih znakov življenja, so tisto odprtino spet zadelali. -o- ČUDNO PRIJATELJSTVO Springfield, 111. — Mrs. Robert Steiger; 25, mati štiriletne deklice, je umorila svojo prija-. teljico Miss Helen Hovey, 24; dala ji je sendvič, ki ga je namazala s peanut-maslom, v katerega je namešala mišnico. To je storila iz nerazumljive ljubosumnosti. Miss Hovey je namreč ravno prejela kartico od nekega vojaka na Havajskih otokih. Kartica je bila zaključena z besedicami "With Love". To je privedlo obe ženskiiSo prepira, sledil je pa žalostni zločin. -o- TO STA SVETNIKA! New York. — Pred sodišče sta bila poklicana dva trgovska j mornarja, Ernest Roy Hammond, 31, iz Louisville, ki je priznal, da je iz nekega balona, kakršni služijo za obrambno varstvo, izrezal več po 10 inčev dolgih in tako širokih kosov nepremočnega platna,-da bi si iz njih napravil nekakšno j torbo. Roy'J. Maushardt, 24, iz Baltimore, mu je pa nož posodil. <-Obdolžena sta, da sta iz zlobe uničevala vladno lastnino. Izpuščena sta bila pod $1,000 jamščine. Najvišja kazen, ki bi ju lahko doletela, je 130 let zapora. _ __ ■*■■■■ * 1 * i krajih, itd. Opazovalci sodijo, ,da bo nazadnje obveljalo tako, I kakor bo Roosevelt hotel. KRIŽEM SVETA — South Portland, Me. _ Trinajst oseb je bilo ubitih tukaj v sredo popoldne, ko je ne-jki armadni bombni aeroplan 1 padel na Westbroef taborišče za avtomobilske hišice (trailers) in se užgal. — Chicago, IH. — Demokratski narodni odbor je izjavil, da je izmed 1,176 glasov za nominacijo predsedniškega kandidata do sedaj že 1,048 izrečenih za predsednika Roosevelta. — Ann Arbor, Mich. — A-meriško zračno bombardiranje nadkriljuje sovražne moči v razmerju 50 proti 1. Tako je I povedal te dni Robert P. Pat-j; terson, vojni podtajnik, gradu i- \ rančem višje vojaške šole na i, Michigan univerzi. — Yellow Springs, Ohio. — Mrs. Elenor Roosevelt je te dni med svojim govorom pred Za-j vodom za trajen mir, na An-tioch kolegiju, povedala, da se s Nemčija in Japonska ne bojita ] brezpogojne udaje, pač pa se|] bojita ljudi v tlačenih deželah, j, — London. — Samo v torek ii je šlo iz Londona kakih 41,000*: mater in otrok, tako da skupno < število beguncev iz Londona v s zadnjih šestih dneh znaša 96,- 3 000. Samo eno celo noč ni bilo j nemških letečih bomb zadnje ] dni, potem so pa spet začele ] redno prihajati kakor prej. i — Washington, D. C.—Naj- i bolj važne razdalje v miljah na * današnjem zemljevidu so: Do i [Berlina—iz Caen 630, iz Livor-'-no 640, od reke Bug 435, iz me- J sta Kowel 465; do Tokyo—iz Saipan 1,470,, iz Hengyang 1,730, iz Noemfoor 2,580. — Zav. gl. ' stan, Jugozah. Pacifik. — Poveljstvo armad-jnega zračnega prevoza je na- : pravilo rekordno dolg službeni ] 'polet brez prestanka iz Indije | do nekam v Avstraliji. Polet je bil 3,910 milj dolg, trajal je pa 19 ur in 10 minut. — London. — Gen. Sir Bernard L. Montgomery je povedal svojim četam v Normandiji te dni po radiu naslednje: "Za-i vezniške armade v Normandiji i imajo dobre vzroke, da so lah- i ko močno zadovoljne. Ujeli 3 smo 54,000 ujetnikov. Nemce i sme grozovito namlatili. Smo i trdni in varni." SMRTNA NESREČA NA DNU MORJA Washington, D. C. — Mornarica naznanja, da je po nesreči izgubila 21 let staro 800 tonsko podmornico S-28, ki se \e p*ed kratkim potopila na Pactf* fiku pri vežbalnfh vajah. Poveljnik, 29 let stari Chicažan Lt. Cmdr. Jack Gordon Campbell, ž njim pa vse moštvo — bi-1 lo jih je okrog 60 — so za vedno na dnu morja. Niti ena oseba ni ušla smrti. Voda na tistem mestu je tako silno globoka, da podmornice sploh ni mogoče spraviti na površje. Tudi ni nobenega upanja, da bi se bil mogel kdo rešiti. Mornarica tudi praVi, da se zdaj vrši preiskava glede te nezgode. Kraja ne po- 1 vedo. Lansko leto se je podobna ; | nesreča pripetila na vzhodni '' ameriški obali. H -o- MRLIČ NA JEZERU ji Chicago, 111. — Po Michigan- ! skem jezeru je te dni plavalo 1 mrtvo truplo 23 let starega le- J karnarskega pomočnika James J. Harbacek, ki je prišel do-v mov na 30 dnevni dopust, bolan " za malarijo, potem ko je bil j dve leti na Pacifiku. Na glavi;1 so našli več globokih urezov. Mornar je izginil iz doma svojih staršev na 3923 W. 26. St. pred dobrim tednom. Očetu je povedal, da pride čez nekaj ur nazaj. Domači so rekli, da pogrešajo pri njem $600 v potniških čekih, četudi so našli v nje- < govi obleki gotovine za $125. i Prej je bil v bolnišnici v Kali-forniji. -o- I DNEVI POŽAROV 1 Chicago, 111. — Prejšnje dne- . ve že precej tasa ni bilo dežja, ' zato je bilo vse suho in kakor j nalašč pripravno za požare. V začetku tega tedna je bilo v ' Chicagi v 48 urah šest velikih 3 požarov. Tudi v kino gledališču ! Apollo je bil ogenj in bo mora- j lo biti zaprto vsaj teden dni. ! J o- PURANOV NE BO Washington, D, C. — WFA ji naznanja, da od prihodnjega ] ponedeljka naprej purani izj< farmarskih krajev ne bodo več j naprodaj civilistom, dokler se i ne napolni zaloga za naše vo- S jaštvo prek morja. • ji ROOSEVELT PRIPRAVLJEN SLUŽITI NARODU NADALJE -i- * Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je te dni naznanil, da je pripravljen sprejeti nominacijo za četrti termin od demokratske konvencije prihodnji teden v Chicagi. Na pismo, ki mu ga je poslal Robert E. Hannegan, demokratski narodni vodja, ki je-povedal, da je njegova nominacija zagotovljena, je Predsednik napisal naslednji odgovor, ki je tako j lep in značilen, da ga tukaj po-jdajamo našim rojakom v celoti: . ! "Pisali ste mi, da je bilo večini delegatov priporočeno, naj volijo za mojo zopetno nominacijo za urad Predsednika, in čutim, da sem Vam dolžan, da se odkritosrčno in preprosto izrazim glede svojega stališča. "Če bo konvencija to izvršila in me imenovala za Predsed-1 ništvo, bom sprejel. Če me ljudstvo izvoli, bom služil. "Vsakteri izmed naših sinov,; ki služijo v tej vojni, ima častnike, od katerih sprejema po- j velja. Taki častniki imajo višje častnike'. Predsednik je vrhov-j »lli .poveljnik. tudi on ima; svojega višjega častnika — ljudstvo Zedinjenih držav. | "Sprejel bi in služil, ne bi pa kandidiral v navadnem strankarskem, političnem smislu. Toda če mi ljudstvo zapove, naj bom še nadalje v tem uradu in v tej vojni, imam prav tako malo pravice umakniti se, kakor jo ima vojak zapustiti svoje mesto v bojni vrsti, i "Obenem pa mislim, da imam ; pravico povedati Vam in delegatom na bližajoči se konvenciji nekaj, kar je osebno — čisto osebno. i "Kar se moje osebe tiče, nočem kandidirati. Prihodnjo po-j mlad bom Predsednik in vrhovni poveljnik oboroženih sil 12 let — trikrat me je izvolilo! ljudstvo te dežele pod ameriškim us^vnim sistemom. "Kar se mojega osebnega' stališča tiče, sem prepričan, da 1 je naš gospodarski sistem na i bolj trdni in bolj človekoljubni podlagi, kakor je bil takrat, ko sem nastopil svoje prvo Pred-sedništvo. I "Morda ni potrebno reči, da sem mislil le za dobrobit ameriškega ljudstva. Moj glavni cilj, kakor sami veste, je bil varovati pravice, privilegije «in imetje tistih, ki jih tako primerno imenujejo povprečne ameriške državljane. "Po vseh teh številnih letih javne službe so se moje osebne misli naravnale proti dnevu, ko se bom lahko povrnil v civilno življenje. Vse kar je v meni kli-i če, naj grem nazaj na svoj dom ob reki Hudson, se'ognem javnim odgovornostim in se ognem publiciteti, ki v naši demokraciji sledi vsaki stopinji narodnega najvišjega uradnika. . "Taka hi bila moja izbira. Toda kar nas je te generacije, .slučajno živimo v dnevu in uri, ko je bil naš narod napaden, in ko je njegovo bodoče bivanje in bodoče bivanje našega izbranega načina vlade v nevarnosti. "Da dobimo to vojno v celem obsegu, nepreklicno in kar najhitreje moremo, to je naša naloga, ki je najbolj važna. Da dobimo to vojno na tak način, da ne bo nadaljnih svetovnih vojn v dogledni bodočnosti, to je naš drugi cilj. Preskrbeti zaposlitve in preskrbeti primerno višino življenjenja po vojni našim možem v oboroženih silah in vsem Amerikancem, to so naši končni cilji. "Vsled tega, četudi nerad, toda kot dober vojak še enkrat pravim, da bom sprejel in služil v tem uradu, ako mi tako zapove vrhovni poveljnik nas vseh — neodvisno ljudstvo Ze-dinjenih držav. "Prisrčno Vam udani Franklin D. Roosevelt." DE GAULLE JE ODOBREN KOT CIVILNI POGLAVAR Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je naznanil te dni, da odobrava Francoski odbor narodne osvoboditve, ki mu načeluje Gen. Charles De Gaulle, kot avtoriteto za civilno upravo osvobojene Francije. Novo Rooseveltovo mišljenje o tej zadevi je posledica njegovih po-' govorov z De Gaullejem zadnje tri dni preteklega tedna. V političnih nazorih ameriške vlade ni bilo nobene spremembe, je rekel Predsednik, ker ni pripoznala Francoskega odbora kot začasno ali provizo-rično vlado. Kot "de facto" oblast ali avtoriteta, bo imenovani odbor pod splošnim nadzorstvom Gen. Dwighta D. Eisenhowerja, najvišjega zavezniškega poveljnika. Eisenhower bo odločil, kdaj se za kako mesto ali pokrajino konča vojaška uprava in začne oblast omenjenega odbora. Predsednik se je poslužil iz-jraza "de facto avtoriteta", da ;je s tem označil, kakšno vlogo j bo igral ta odbor, fdokler fran- cosko ljudstvo ne bo imelo prilike, da si izbere vlado kakršno samo hoče. "De facto avtoriteta" kratko malo pomeni, da bo odbor dejansko izvrševal upravno oblast in bo priznan kot tak, toda iz stališča Zedinjenih držav ne bo vlada v diplomatičnem in političnem oziru. De Gaulle je izjavil, da se bo njegov Narodni osvobodilni odbor preselil iz Afrike v osvobojeno Francijo, kakor hitro bo to mogoče. Sam se je podal iz Washingtona na obisk v Kanado, kjer ga je v mestu Ottawa pozdravil ministerski predsednik Mackendzie King. S svojim uspehom v Washingtonu je De Gaulle prav zadovoljen. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 14. julija 1944 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC - se Vrvi in naj stare j H slovenski The first and the Oldest Slovens ra list v Ameriki Newspaper in America. m( Ustanovljen leta 1891 Established 1881 Izhaja Ttak torak In palak Issued ever? Tuesday and Friday ke Izdaja in^iaka: Published by Ve EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ve Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: L 849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročninai Subscription: Za celo leto_______$4.00 For one year--$4.00 Za pol leta_ 2.00 For half a year---2.00 til Za četrt leta_____1.25 For three months -.............— 1-25 V( Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto__44.50 For one year---$4.50 | Za pol leta_2.25 For half a year-— 2.25 Za četrt leta_____1.50 For three months-- 1.50 & ----:------- pi Dopisniki so proi.nl da dopise pošljojo vedno malo projo, kakor zadnj« ure predno je Ust zaključen. Za iorkoro številko morajo biti dopisi v urad* a niitvu najkasneje do petka sjulraj prej sni teden. Za petkovo številko pa r< najkasneje do srede jutra. — Na £opiM bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo na vraža. ^ POZOR! Številke poleg vašega imena na naalovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. P -—--- v Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879.___ £ ARGENTINA IN NEMČIJA ! • i Na neiskreno obnašanje Argentine smo pokazali že v ] enem izmed zadnjih naših člankov. Združene države so j zadnja leta storile vse, da bi Argentino navezale nase, da i bi sodelovala s tako imenovanim ameriškim blokom, v ka- j terem so organizirane vse ameriške republike severnega in južnega kontinenta Amerike. Ta blok ima namen nastopati solidarno v onih mednarodnih zadevah, ki se tičejo mednarodne politike izven ameriškega kontinenta. Uspele pa Zdr. države v tem svojem prizadevanju, da bi pridobile Argentino, niso. Argentinska diplomacija se obnaša kakor jegulja. Ne kaže sicer zob proti politiki ameriškega bloka, toda pridruži se mu pa tudi ne, in kadarkoli pride do tega, da bi se Argentina ubligirala za kako sodelovanje, se 1 izmuzne kakor jegulja in hodi svoja lastna osamljena pota. ' Kaj diktira Argentini to politiko? Argentina je doli »a skrajnem jugu. Organizirana je vi« federativno republiko in njeno ozemlje obsega 1,078,278 > kvadratnih milj. Njeno prebivalstvo šteje 13,130,000 duš. 1 V primeru z Združenimi državami, ki obsegajo'3,022,387 ' kv. milj, je po zemeljskem obsegu skoro trikrat manjša. 1 Toda njeno prebivalstvo, 13,130,000 proti 132,000,000 prebivalcem v Združenih državah, je desetkrat nižje. Je pa mnogo manj obljudena, kakor so Združene države. Argentina ima še ža milijone in milijone ljudi prostora na svojih tleh. In to je važno dejstvo v tej zadevi. Zadnjič smo povedali, kako je Hooverjeva gospodarska politika z visoko ameriško-valuto pred/kakimi 13 leti odbila in zapravila argentinsko dobro voljo m-kako so nato Nemci prevzeli argentinski trg za prodajanje svojih strojev in kako je v tej kupčiji Argentina našla v Nemčiji trg za svojo klavno živino in za svoje žito, kar ona v glavnem proizvaja. Danes naj omenimo pa tudi to, da so Nemci znali navezati nase Argentino tudi s tem, da so v zadnjem j desetletju vlagali tudi svoj kapital v Argentini, zlasti v argentinska veleposestva (ranče), itd. Nemci so morali pač[ računati na to, da jim bo Argentina pomagala z živežem v tej vojni. Računali so na Španijo, da bo z njimi, in da bodo potom nje vedno v zvezi z Argentino. Morda se to tudi resnično godi, ker v Nemčiji do danes še ni nobenega znaka o kaki lakoti in pomanjkanju. Odkod dobiva meso in žito? Well, plovba med Španijo in Južno Ameriko je odprta. Že-1 leznice iz Španije pa vozijo preko Francije v Nemčijo. Možnosti so, sodi pa o tem lahko vsak, kakor sam hoče. Kjer so možnosti, je zraven pa vedno še kaj drugega. Ni še dolgo tega, ko so gotpvi viri znali povedati, da je celo ameriško olje, ki so ga kupovale od nas južne države, šlo v Španijo, od tam pa menda v Nemčijo. V kupčijah je pač vse i mogoče. Kakor položaj zdaj izgleda, se zdi, da so Nemci raču-1 nali na vse slučaje. Prvič, če bi bili zmagali nad Evropo in bi bile Zdr. države ostale premočne za njo, bi Nemci skušali voditi proti Severni Ameriki gospodarski bojkot s tem, da bi Evropa pod njihovim vodstvom trgovala le z Južno Ameriko, predvsem Argentino, Združene države pa bi bojkotirali. S tem bi povzročali Zdr. državam gospodarske krize. To se je izjalovilo, kakor se bodo tudi vsi ostali nem- j ški načrti. V najslabšem slučaju imajo pa še vedno en načrt, ki^K) najbrže tale: Nemčija bo vojno zgubila, jo je že! j Združene države in ostali Zavezniki bodo naložili Nemčiji občutno pokqro. Osemdeset milijonov Nemcev bo imelo do-1 ma na domači zemlji trdo življenje. Kam naj gre nemška emigracija? Ako bodo Zavezniki omejili nemško industrijo iz razloga, da ji vzamejo za bodočnost iz rok vsako možnost kake zopetne oborožitve, bo pa milijone' nemških delavcev brez kruha. Kam naj se obrnejo? Doma ne bo dela. Združene države jih ne bodo sprejemale. Te bodo srečne, če bodo imele dela za svoje sinove in može, ki se bodo vrnili iz vojne. Kam naj Nemčija pošlje svoje delavce? j" Nikjer drugje ne bo prostora za nje kakor v Južni Ameriki, v Argentini. Zato so Nemci vložili velikanske svote nemškega denarja v argentinska veleposestva in industri-j jo. Argentina sicer kake posebne industrije še nima. Toda s ' 1 / nemški inženirji so ženijalni strokovnjaki v industriji, to se jim mora pač priznati. S primernim kapitalom lahko razvijejo v Argentini prav živahno industrijo. Vse to se bo morda zgodilo pod masko in pod imenom Argentine same, Nemci bodo pa delali in vodili. Vse kaže, da se nekaj takega plete in. da je nekaj takega v načrtu. Nemci zdaj pači vedo in so vedeli preje, da če bodo ostali doma, da bodo Za- j vezniki uvedli nad njimi najstrožjo kontrolo in da se jim| skritje kapitala, kakor se je to zgodilo po zadnji vojni, zdaj na noben način ne bo moglo obnesti. Zato je zdaj v nemških možganih načrt: Če ne doma, pa kje drugje. Za Argentince je vse to zelo privlačno. Za Nemce pa tudi, ker nihče drugi jih ne bo maral pod streho po tej vojni. V razmišljanju vsega tega se šele posveti, zakaj Argentina hodi tako neodvisno po svojih lastnih osamljenih potih in jo vsa vabila Združenih držav, da bi stopila v vrste ameriškega bloka in da bi iskreno sodelovala z njim, ne morejo nikamor-premakniti. To vse so pa seveda le zakulisni načrti Argentine in Nemcev. Upati je, da Združene države in ostali Zavezniki, ki so znali Nejnce premagati, bodo znali gotovo tudi nastopiti proti Argentini, Če bo skušala ta izvajati proti njihovim načrtom kake neiskrene politične načrte.—n. >f»MMMMttt Mfif M»MIMIIO>«lltMI>iMifMM»ltM>M»N»l»lt V SLOVO VELECASTITEMU DEKANU . MATIJI ŠAVSU Na pogrebu govoril Msgr. Reardon (Dalje) ] Milwaukee, Wis. 1 . .. i i Father Pierz je obiskal Ljub- j i ljano v 1864 in je pripeljal na- , zaj s seboj duhovnika, Monsig- j nora Buha, ki je deloval v du- j jluthski škofiji, in skupino bogo- j r;slovcev, izmed katerih sta po- , S stala najbolj slavna Monsignor Plut, prednik Father Šavsa v f j tej župniji, in Father Trobec, ^ tretji škof v St. Claud. Temu imeniku moramo dodati imena ! drugih slovenskih misijonarjev 1 na severozahodu — Father - Mrak, drugi škof v Marquette, l j Father Čebul j, ki je ustanovil cerkev v Duluthu, Father To-_imazin in Skolla (Skale), Fa- • ther Stariha, prvi škof v Lead, • i Father Solnce in Monsignor O- 5 gulin iz St. Paul, da ne omenja-" j mo drugih, ki so prišli kasneje. * Povest, kaj so ti navdušeni 1 j pionirji vere dosegli na severo-:i zahodu, je vzbujala splošno občudovanje na Kranjskem in je navdahnila druge s stremlje- - njem, da bi posnemali njihovo delo na misijonskih poljih. Med ^ ducati levitov iz te daljne de-0 žele, ki so prišli v Minnesoto v - zadnjem desetletju devetnaj-0 stega stoletja, da bi gradili na ? temeljih, ki so jih postavili o-_ menjeni apostolski prvaki, je bil Matija Savs. Na dan svojega, ' mašniškega posvečenja je bili pripravljen, da hodi po njiho-e vih stopinjah. "Gospod, kaj ho-češ, da storim?" Ali časi so se _ spremenili. Se je bilo Indijan-e cev, ki jih je bilo treba spreobrniti, to je res, toda po večini so bili potisnjeni v svoje rezervacije, kjer so krajevni misijo- 0 narji skrbeli zanje. Pokriti voz - je pripeljal koloniste, da se polj lastijo valovitih prerij, po katedrih so Indijanci lovili težke in _ nerodne divje vole (buffalo), preden je prišel beli človek. Naseljenci iz Evrope, krepki sinovi iz Porenja, Vestfalije, Ba- - varske, Avstrije in drugih dežel ! so prišli v odgovor na klic, naj ji pridejo naseljenci in taki, ki _ iščepo dom, da bi obdelovali ro- dovitno zemljo Minnesote, — klic, ki ga je objavil Father i " Pierz v nemških listih po Ame-; 3 riki in Evropi, in k tem držav-j ft ljanom in njihovim potomcem [) so bili poslani duhovniki v po-: 3 znejših dnevih. Na 16. aprila 1896 je bil ? ther Šavs poslan na faro v De-, [ lano, Wright County, kot upravitelj med boleznijo župnika! e Father Zawadski, ki je umrl 7. j - novembra 1896, in kateremu je 1 bil naslednik kot župnik, in ce-1 lih enaindvajset let je opravljal to službo kot zastopnik i Cerkve. Dejstvo, da je prej Father Pierz pridigal Indijancem v okolici Fountain Lake, pet milj zahodno od Delano, je da-; lo njegovi mladostni duhovski gorečnosti še večjo spodbudo. Ob svojem prihodu na to župnijo je našel na krajevnem pokopališču napol podrto leseno poslopje, ki so ga postavili pionirski naseljenci v 1865 kot hišo bogoslužja, in žal mu je bilo, da je bil leta 1901 prisiljen podrediti ta zgodovinski spomenik. Župnijska cerkev, posvečena sv. Petru, je bila zgrajena v vasi Delano leta 1874, da bi služila za duhovne potrebe skupini Nemcev in Poljakov, ki se je ' kasneje preobrazila v dve sa-' mostojni narodnostni skupini, ■ izmed katerih je vsaka hotela i svojo lastno cerkev. Novi žup- - nik je moral znati uporabljati ■ vso obzirnost, dovzetnost in s razsodnost, da mu je bilo mo- ■ goče varno voziti barko po vi- > hamem morju plemenskih raz- l lik kar se tiče jezika, narave j ■ ali temperamenta ljudi, njiho-' vih idealov in kulture. Da bi • mogel svoje delo opravljati tem t bolj uspešno, se je naučil glad- ■ ko govoriti poljski jezik. Rons' čno je postala ločilna črta med ijfarani tako izrazita, in nobena U stran ni'hotela prav nič odneha- ■ ti, da ga je nadškof Ireland po- • oblastil, naj sezida cerkev za: s poljske katoličane; formalna j ■ ločitev od prvotne skupne fare - se je izvršila, ko so sprejeli v > last sedanjo cerkev sv. Jožef a: v » ■ januarju 1904. Nemška župni- • ja je kmalu občutila potrebo ^ bolj prostorne cerkve kakor je • bila tista, ki so v njej opravljali ■ bogočastje in nova in umetni-i ška cerkev sv. Petra, ki je bila . zgrajena pod nadzorstvom Fa-j ther &avsa, je bila posvečena za | ■ službo božjo v novembru 1913. (Konec prihodnjič) i —o- BRATJE IN SESTRE, PRI-i PRAVIMO SE! Joliet, UL Pripravljalni odbor slavnosti ' 150 letnice Kranjsko Slovenske j Katoliške Jednote naznanja, [da obeta biti dan 30. julija v Jolietu največja manifestacija, Kar jih je š Sveže. Prisotnost je že tudi obljubil ko »rečastiti Rt. Rfev. Canon J. J. Sv )man, župnik fare sv. Lovren-:a iz Newburgh, OCleveland) ni 3hio. jg Udeležba nam je tudi zago- 8a tovljena od kadetinj KSKJ iz ljj Barberton, Ohio, kadetinj KS p< KJ iz Sheboygan, Wis., kakor m tudi mladinskega krožka iz Jo- te lieta, 111. Ui Natančen spored slavnosti 50 ai letnice KSKJ bo pravočasno objavljen, toda za danes naj bo si le navedeno, da se bo program vršil po naslednjem redu: & Ob deseti uri se zbirajo vsa k društva pri cerkvi sv. Jožefa. S Ob pol enajsti uri se prične p parada. r Ob enajsti uri se vrši sloves- d na sv. maša, v navzočnosti r prevzv. Rt. Rev. Samuel A. c Stritcha, nadškofa čikaškega. s Pridigo bo imel pa prevzv. Rt. l Rev. Francis J. Magner, škof iz t Marquette, Mich. Jedro njego- ( vega govora bo: "K. S. K. J. in j škof Baraga/' ] Ob eni uri popoldne se prične 3 slavnostni program z banke- ] tom. Slavnostni govornik bo Rt. ] j Rev. Canon J. J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca iz New- ] burgha, Ohio. Iz navedenega programa je : torej razvidno, da bo slavnost 50 letnice K. S. K. Jednote lahko impozantna, kar se tudi spodobi, saj je bila naša organizacija ves čas svojega obstanka živo aktivna in humanitarna institucija in pospešiteljica verskih in kulturnih ustanov. Ponosni smo lahko vsi člani in Članice KSKJ, da imamo tako izvrstno organizacijo, ki od- j seva njeno delo najlepših čed-1 nosti človekoljubja in bratstva.: Zato pa tudi smatrajmo, da je naša dolžnost, da se vsi od bli-' zu in daleč udeležimo te velike manifestacije — 50 letnice K. S. K. Jednote — dne 30. julija ^ v Jolietu, da s našo prisotnostjo 1 pripomoremo do največjih us- ■ pehov do naše skupne stvari. Pozdravljeni in dobrodošli, ■ bratje, sestre in prijatelji! Pripravljalni odbor. -o- t ZAKAJ BI NE BILI ODKRITI? 1 Johnstown, Pa. To vprašanje si večkrat sta- ■ vim, ko čitam ali poslušam go-^ voriti politikaše slovenskega oz. > jugoslovanskega SANSa. Postavljeni so bili ti gospodje od slovenskega naroda v Ameriki, • da delujejo za ujedinjenje vseh (Slovencev v skupni državi itd. 1 Danes pa se ti možje kažejo ameriškim Slovencem, da so oni j poklicani, da uredijo Evropo v j nekako federacijo, kjer bodo ' lahko tudi Nemci, ako bodo ho-' j teli, kakor se je izrazil neki Multra-demokrat. Vse mora biti ■demokratično, premislite pa, ■jkoliko politične moči bi imelo j milijon Slovencev med 80 milijoni Nemcev! In od kod si voditelji SANSa jemljejo pravico delovati za priznanje ene ali druge stranke kot pravomočne vlade Jugoslavije? Tito in Adamič sta junaka dneva, vredna vodstva Jugoslovanov. Ako tega ne odobravaš, si .reakcionar, kvizling, klerikalec, kraljevaš, in podobno. Je mar to demokradija, ki je imate polno na jeziku? ' |j Pred nedavnim je pisal urednik tukajšnjega lokalnega lista nekako takole: Kdo je komu- , nist? Komunist ra,d debatira, se nikdar ne zmoti, je vedno v pravem. Kakor hitro ga spraviš v zadrego, te začne zmerjati in ti dajati priimke. |i Prav po tem vzorcu ae ravna- i pri našem SANSu. Poglejte j fF* mo p. Ambrožiča, kako leti' v njem, ki je imel pogum po- j u dati jim v brk, da ne delajo ) > smernicah, ki jih je postavil 1 jvenski narodni kongres v (1 evelandu. = Demokracija: maršal Tito »vinski delavec! Iz preproste- 1 človeka se je povzdignil tudi . 3 ussolini, in Hitler je bil sobni ikar! Ali pa nista ta dva de- i vca kriva svetovnega klanja, Drj ista li hujša kuga za ljudstvo vz< ot kateri koH cesar ali kralj v tls1 retovni zgodovini? pa Ponovno so že povedali vlad- i predstavniki Združenih dr- av, da si bo vsak narod izbral ~r .. 10 am vladno obliko po svoji vo- ji, kakor si bo želel. Kako ima Ml >otem kakšen Slovenec kot a- aeriški državljan pravico zah- evati vladno obliko katerega de iaroda izven mej Zdr. držav ^f imeriških? 1 Koliko smo demokrati, naj f of iluži sledeči slučaj. V aprilu tega leta sem bil na e seji Jugosl. amer. zdr. odbora, ^ kjer so pa bili v pretežni večini 1 Slovenci, in uradniki razen ni predsednika vsi slovenski. Neki rojak se je spozabil in stavil nedolžno vprašanje, kako se uporablja denar, ki se pobira za ta J1 odbor. Podpredsednik odgovori ^ s sledečimi besedami: "Katere p liste pa čitaš? Ave Maria? Jaz « čitam Prosveto in znam, ako si ® dal ti $10, sem jih dal jaz $200, 1 pa ne vprašam, kako se uporab- s lja denar, in Adamič je pošte-F njak!" Na moje vprašanje, za- i kaj bi se ne smelo vprašati, ka- T ko se uporablja denar, ki je 1 vendar narodna last, ako ga 2 narod prispeva, ni bilo odgovora. Pač pa je bil odgovor, ker sem se izrazil, da kot Ameri-kanci se nimamo pravice vtika- j ti v zadeve, ki se tičejo le Ju- 1 goslovanov, oziroma onih, ki 1 bodo v bodoči državi. Pišejo, ] da nobena propaganda ne usta- < vi našega dela za svobodo, dQ- J mokracijo in federacijo. Ada* ] mič žrtvuje čas in denar. j Tudi v zadnji vojni je bilo obljub na koše in tudi nekaj tisočakov, po vojni pa se je šel ! Kristan klanjat kralju, — tako i je vsaj poročal pokojni Peter ] Zgaga. Bojim se, da bo taka ] politika ameriških Slovencev j prinesla več škode trpečemu ] narodu kakor koristi. Težkoče z nami so, ker vedno 1 vidimo vse - prav pri onih, ki preganjajo vero in cerkev; ta- ] ko tudi še vedno pade solza iz ^ mize kakega uradnika za ustav- 1 no špansko republiko. Kadar ] bo narod zrel za demokracijo, i bo imel demokracijo, pa naj bo 1 kraljevina ali republika; do- < kler pa narod ne bo pazil na 1 svoje pravice, se bo našel eden i ali drugi, ki bo narod zasužnjil. M. Klučevsek. -o- T. SGT. VICTOR J. CERYA- j NEC PISE i Nekje na Pacifiku, 1. junija, 1944. Pozdravljeni vsi skupaj! Samo tri pisma sem napisal v : maju, torej lahko vidite, kako 1 smo zaposleni. Toda nocoj, če- 1 tudi je že zelo pozno, bom sku- , šal odgovoriti vsem, ki ste mi i izrazili svojo željo, naj pišem i našemu listu. 1 Pred par dnevi sem prejel pi- i smo, ki mi je resnično priklica- 1 lo solze iz oči. Mislil sem, da človek, ki je okušal vso to^kr- 1 vavo in smrtno igro tako dolgo kakor sem jo jaz, 28 mesecev, sploh ne more več jokati, pa naj se zgodi kar koli; ali zdaj : vem, da ni tako. Pismo je poro- j] čalo o smrti neke osebe v Chi- ;1 cagi, gotove osebe, ki bi jo bil ] rad še enkrat videl. Mnogokrat I sem gledal smrt; Tako blizu ] !sem ji bil, da sem nekoč mislil, 1 i ali se ljudje tako počutijo, ko < umirajo? Ko sem pa zvedel, da i je ta oseba umrla, me je zabo-;1 lelo na dnu srca. Koliko je pa -vredno naše življenje, si človek J včasih misli. Pred nekaj tedni se je japonska 20 mm. krogla razpočila 1 j (Nadaljevanje na 5. str.) i -» ii ______—_-i—_— . DOGODKI ji Vročina povzročila amrt 1 Milwaukee, Wis. — Dne 17. inija je pod nenavadnimi oko-ščinami preminil rojak Frank ragan, 658 So. 64th St. Prežet od izredno hude vročine ste dni se je zgrudil in pri tem adel tako nesrečno, da si je lomil hrbtenico. Star je bil 48 »t in doma iz Trebelnega pri trškem. V Ameriko je prišel 1. 912 in in je živel ves čas v Milwaukee, kjer je bil zelo po-:nan. Poleg žene Terezije, ki e sama že tri leta hroma po lesni strani života (zadela jo ie kap) zapušča še pet sinov: Franka, Josepha, Ralpha, Wal-:erja in Emila. Frank in Ralph sta pri vojakih, dočim za mater in ostala dva mlajša bratca z vso ljubeznijo skrbi sin Joe, ki dela v Allis Chalmers tovarni. Poroka Chicago, 111. — V soboto 15. julija se bosta v cerkvi sv. Štefana med poročno sv. mašo ob 9:00 poročila Edward Lončar in Miss Elsie Schiffler. Ženin je sin Mr. in Mrs. Michael Lončar iz 1952 W. Cermak Rd., nevesta pa je hčerka Mrs. Mary Schiffler — oče je že umrl — iz 1806 W. 23rd St. Obe družini sta odlični ter splošno znani in spoštovani. Mlademu paru želimo vse najboljše. Pogreb Chicago, 111. — V sredo 12. julija je bil iz cerkve sv. Štefana pokopan prekmurski rojak Martin Kellens, 53, kakor smo poročali že v zadnji izdaji. Med drugimi zapušča tudi brata v Kanadi in 6 vnukov. Ime se je prvotno pisalo Kellencz.-Doma je bil iz Velike Polane. V avdi jenci pri papežu Bradley, III. — Med ameriškimi vojaki v Italiji, ki jih je pred kratkim sprejel Sv. Oče v posebni avdijenci, je bil tudi ameriški Slovenec Sgt. John T. Lustig, doma iz Bradley, 111., kjer je bil pred vpoklicem v vojsko poštni mojster, oziroma je še vedno, le da ima namestnic ka,dokler mora biti pri vojakih. Pri omenjenem sprejemu je vsak vojak prejel od Papeža blagoslovljen rožni venec za spomin. Johna poznajo tudi mnogi rojaki v Chicagi. Vsa Lu-stigova družina je posebno vzorna in eden glavnih stebrov katoliške župnije v Bradley. Na dopustu Chicago, 111. — Te dni je prišel iz Camp Davis, N. C., na 15 dnevni dopust Sgt. Edward J. Blatnik. Z materjo, Mrs. Antonijo Blatnik iz 4032 N. Ashland Ave., našo zvesto naročnico, sta se zglasila v našem podjetju ter si ogledala razne tiskarske stroje. Edward je povedal, da je posebno vesel, kadar prejme iz našega župnišča pismo, ki ga šentštefanski gg. duhovniki od časa do časa pošljejo vsem našim fantom pri vojakih in jim popišejo domače novice. V vojaški službi se nahaja od februarja 1942. __v Poroke Milwaukee, Wis. — Poročili so se zadnje dni sledeči pari: I Rudolph Maierle, sin znanega tapetnika Mr. Paul Maierla, in Miss Margaret Stukel, 912 So. 3rd St.; Everett Chack, 3953 N. 60th St., in Frances Brule, 607 W. Virginia St.; Anton Gornik, 1115 W, National Ave., in Mary Schreiner, isti naslov; j William Radtke, 1520-A So. 4th :St., in Mary Stiglitz, 703 So. 7th St. — Bilo srečno! -—o- Investirajte svoj denar ▼ vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! ____________\ ^ Petek, 14. julija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Q+1-OT1 « K DEMOKRATSKI KONVENCIJI Prihodnji teden se bodo sestali zastopniki Demokratske stranke, na svoji narodni konvenciji v Chicagi. Je to star običaj ameriških političnih strank, da se potom svojih zastopnikov sestanejo vsaka štiri leta, da zbero in nomini-, rajo predsedniškega kandidata in si začrtajo nadaljne smernice za svoje politično delovanje. Zadnji mesec je imela svojo narodno konvencijo Republikanska stranka. Izbrala je svoja kandidata za predsednika in podpredsednika in o tem smo že govorili. Nomi-nirali so newyorikega governer ja Deweya, kar je javnost j že celo leto v naprej pričakovala. Kdo bo nominiran na demokratskem tiketu, še ni nič gotovega, dokler se glasovanje strankinih zastopnikov ne izvrši. Javnost in mnogi, ki pravijo, da točno vedo, kako bo nominacija izpadla, trdijo, da bomo imeli volilno borbo za četrti termin in da bo predsednik Roosevelt ponovni kandidat. Republikanski tabor silno izrablja vprašanje četrtega termina. Mnogi so, ki se četrtega termina bojijo, misleč, da bo dežela s četrtim terminom prišla končno v neko diktaturo. To je seveda političen bavbav, ki pri nekaterih zaleže, pri trezno mislečih pa ne. Dokler je na predsedniškem stolu najboljši mož, ki ga dežela zmore, ni noben termin nič slabega, pa magari bi bil to deseti ali pa še višji termin. Slab mož na predsedniškem stolu je pa še za en termin preveč.~ Zgled Herbert Hoover! ^ Sedanji režim Združenih držav je v rokah Demokratske stranke, deloma pa tudi v rokah mož Republikartske stranke. Vojni tajnik je republikanec, kakor je bil tudij bivši mornariški tajnik Knox. Odgovornost v vojni delita obe stranki v obliki neke koalicije in to je pravilno in demokratično. Resnica je, da ima Demokratska stranka v predsedni-! ku Rooseveltu najboljšega moža za predsedniškega kandidata. Skoro gotovo je, da bo on tudi nominiran. Kdo bo podpredsedniški kandidat, se pa zaenkrat še ne ve. Roosevelt ima sedanjega podpredsednika Wallace-a rad in je ž njim zadovoljen. Niso pa zadovoljni vodilni demokrati po I raznih državah, zlasti ne v južnih državah. Wallace-a imajo za prevelikega socialnega radikalca. Kakor zdaj izgleda, bo Wallace na ljubo miru v Demokratski stranki naj-brže moral odjenjati. Nominiran bo najbrže kak demokratski starin iz juga. To bo potolažilo starine na jugu, da j bodo sodelovali s predsednikom in da se bo v volilnem boju i ohranil v stranki mir. Drugače bi lahko prišlo do razkola, ki bi nudil republikancem priložnost za zmago. Tega pa se mora stranka čuvati. Wallace pa bo dobil kako drugo važno pozicijo, morda bo imenovan kakim poslanikom ali kaj drugega, da materielno ne bo nič oškodovan. Toda za predsedniškega kandidata v teh burnih kritičnih časih pa dežela res nima boljšega moža od predsednika Roosevelta. To je mnenje tudi premnogih republikancev. NEMCI SO VOJNO ZGUBILI, A GLEDAJO ZA DRUGO ZMAGO Da Nemci vedo, da je za nje vojna zgubljena, to je voj- j na, v kateri so mislili zmagati nad vsem svetom in zagospodovati, ni nobenega dvoma več. Hitler in njegovi besedniki o tem niti več ne blebetajo. Kar nekam utihnili so o tem. Pač predobro vedo, da so zgubljeni. . j Ali je pa že vse zgubljeno? Če bodo Zavezniki vstra-jali solidno do konca, tedaj je za Hitlerja in njegovo Nemčijo vse zgubljeno. Le kak pravi čudež bi jih mogel rešiti. Ce pa med Zavezniki ne bo solidnega sodelovanja in če bi | bila kaka nevarnost, da bi si začeli ti politično med seboj; nasprotovati, na en ali drug način, predno je Hitler uničen in Nemčija ponižana, kakor to zashiži, potem je še nevarnost, da zločinec Hitler uide roki pravice in da Nemčija ne bi prejela zaslužene kazni in pokore, ki jo je tako temeljito zaslužila s to vojno, ki jo je vsilila svetu. Nemci so tudi psihološki strategi. Potom svojih zvez v svetu bolj in bolj propagirajo, da svet čaka velika nevarnost, če bodo Rusi prihruli v Berlin in na zapad. In mnogi so, ki se te nevarnosti silno boje. V resnici pa je prava nevarnost le Hitler! Nemci že zdaj težko nadaljujejo z vojno, a vstrajajo z vsemi žrtvami in bodo vstrajali do ameriških narodhih volitev. Ako bi prišel na predsedniški stol republikanec, pričakujejo bolj milih pogojev kakor od Roosevelta. Na Angleško so začeli izstreljavati svoja robotna1 letala in so dosedaj ubili že blizu 2800 ljudi, veliko pa jih poškodovali in povzročili velikansko materielno škodo. Stanejo pa jih ta letala silno veliko in hudo dolgo z njimi ne bodo mogli nadaljevati. Toda skoro gotovo je, da Nemci izstreljavajo svoja robotna letala le iz razloga, da bi vplivali na angleške živce, prestrašili angleško javnost, da bi bila ta pripravljena skleniti z Nemčijo pogojen mir. S pogojnim mirom bi se Nemčija rešila in s pogojnim mirom bi ■ Nemci nazadnje le vseeno zmagali, vsaj v končni krizi, da, bi se Nemčija rešila pred popolnim propadom. Ta druga ali zadnja zmaga je zdaj, za katero Nemci gledajo, zato se še branijo in tepejo. Drugega upanja pa za nje ni. ^jr m ^m « Ameriški letalci, ki so ravno napravili svoj prvi polet v Rusijo se bodo malo pokrepcali z dobro rusko hrano na nekem ameriškem letališču, kakor se vidi na tej sliki,- ki je bila po radiu poslana ' iz Moskve. Topla juha se je prilegla, ko jo je ser vir a la ruska mladenka. TO m ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA GROZNO DEJANJE NI POZABLJENO Pred dobrima dvema leto-J ima, 10. junija 1942, so naziji pomorili može v Lidicah na Češkem, ženske1 in otroke pa ; so poslali v koncentracijska L! taborišča. Dve leti sta kratki, , spomin na grozodejstva pa je .! dolg," zato je osem nazijskih u-radnikov skupaj z gotovimi , "neznanimi" zločinci, ki so bili odgovorni za razdejanje te j čehoslovaške rudniške vasi, 'jdoločenih, da dobijo primerno ■ kazen. Zedinjene države so jih ; zapisale na svoj uradni imenik , vojnih zločincev. Eden ali drugi zavezniških narodov jih bo I ujel. Po vojni bodo postavljeni pred češko sodišče in se bo ž njimi postopalo po češkem ^kazenskem zakonu. Med oz-., načenimi sta Karl Hermann I Frank, nemški protektor Češke in Moravske, in Kurt Dalu-Jege, eden gesfcapovskih generalov in tedaj tudi nemški protektor. Ali se bo kdo pobrigal, da' pridejo tudi imena tistih nazi-I jev in fašistov, ki so delali po-, dobne zločine v Sloveniji, na seznam zavezniških narodov, ali bo vse lepo pozabljeno? -o- HIŠE IZ ILOVICE Kakor poroča naš Vojni ob-vestilni urad, priporoča berlin-I j ski radio Nemcem, ki so morali bežati iz raznih mest v raj-hu vsled zavezniškega bom-! bardiranja, naj si napravijo hiše iz ilovice, češ da so se take hiše že pred več stoletji izkazale kot dobre. Poleg tega J radio priznava, da v tej stiski Nemci nimajo drugega mate-rijala na razpolago. Vladni komisar za stanovanja je izdal posebno knjižico, ki z na-; vodili in slikami kaže, kako je j treba graditi take hiše. o- PRVI MARINI PRIŠLI DOMOV Tisoč dvesto mož iz slavne prve marinske divizij^ — vsi krepki in preizkušeni fantje, ki so se več kot dve leti boje-- Izvali na daljnem^PacCfikiu in! pridobili toliko zmag, je prišlo | spet nazaj v svoje Zedinjene države. Ne mislijo^več na Guadalcanal, kako so morali tam vpasti na obrežje in si ga osvojiti, tudi na Solomone, odkoder so izgnali Japonce, ne mislijo. Le eno reč imajo pred očmi — dom, ali so še zabavišča odprta, ali se še dobi dobro pivo, itd. Lieut, Col. Frank R. Worthington, marinski častnik, iz New Orleansa, ki je prišel ž njimi na ladji, pravi, da ti fantje nadkriljujejo tudi najboljše cesarske japonske čete, pa tudi najboljške nemške čete. o RAZUMLJIVO Glede poštnih znamk s Hitlerjevo in Mussolinijevo podobo plavijo Dunajčanj, ki po vsej priliki še vedno niso izgubili svoje, znane nekdanje šega vost i, da se ne primejo dobro. To pa zato, ker ljudje vedno pljunejo na napačno stran. -o- ZAČEL LASTNO KAM-PANJO . Neki John Kakerbeck iz Worthington, N. Y., je kar na svojo roko začel kampanjo, da bo prodal vojnih bondov za $100,000, v spomin svojemu sinu, poročniku Robertu L. Kakerbeck, ki je bil pilot na borilnem aeroplanu mustang vrste in je bil pred kratkim ubit v Evropi, Teh $100,000 bo plačalo za novo letalo in za stroške, da se izuči nov pilot. Tako hoče mož nadomestiti svojega sina in njegovo letalo. -o- DOBER NASVET ZA NAS VSE "Skrbno varujte svojo pravico do svobodnega' govora in vedno se postavite za svoboden tisk," je nasvetoval sodnik Paul Leahy v Wilmingto-nu, Del., ko je nagovoril 107 moških in žensk, ki so ravno prejeli svoj državljanski papir. "Ko vzamete svoj list v roke, "nikar ne berite samo -----"-------, 1 športno stran in smešnice v ! slikah. Navadite se brati ured- . nič ko stran. To vas bo naučilo premišljevati o svoji novi do- * movini,.-Jfcatera gibanja izgin-j jajo in kateri novi pokreti nastajajo." -0- KAK POKLIC IMAJO ŽIVALI Skoro bi tudi pri živalih člo- ( vek lahko govoril o poklicu, ki , ga živali opravljajo. Kar na- i štejmo jih po vrsti, pa-, bomo:]] videli, kakšni mojstri so posa- s mezne živalske vrste v posa-]^ meznih predmetih. Čebele bi lahko imenovali j imenitne matematike. Svoje l celice v satovju znajo tako se-j^ staviti, da z najmanjšo množi- j no gradiva ustvarijo največji , mogoč prostor. Za stene in ( vmesne prostore izgube zelo ] malo prostora. Krt je vreme nosi o vec, kakor tudi mnogo drugih živali,! ( ki nam s svojim obnašanjem , naznanjajo, da se bo vreme 1 spremenilo. Cela vrsta ptičev spada med ^ izvrstne godbenike in pevce, j Bober je obenem arhitekt, te- J sar in žagar. Svizec je prav i^ spreten inženir, kateri ne zna ^ le svoje stanovanje dobro * i zgraditi, ampak gradi tudi vo-_ dovode in odvodne kanale, da j: je njegova hiša vedno na suhem. Ose in sršeni spadajo med papirničarje, ker znajo delati prvovrsten papir. Kakor zna-j] no, iznajdba papirja prihaja\] odtod, ker je nekdo natančno opazoval in posnemal te živali- , ce ter je tako začel delati papir. Tudi med predilničarje j spada mnogo živalic. Kar zna { sviloprejka,' to je neprekoslji- , vo. Toda tudi umetno svilo so ] se ljudje naučili delati pri ži-j valicah. h Mravlje so sloveči gradbeni- i ki in obenem vojaški ženiji. < Socialno ureditev mravelj so j občudovali že marsikateri u- , čenjaki ter jo ljudem stavili J za vzgled. Pa kaj, kp je človek ] vendar le človek in ne mravlja, i ČUDNI NAZIJI Med nemškimi ujetniki ki so jih Zavezniki zajeli med vpadom na Francijo, so tudi mongolci. Najbrž so Japonci ki so bili poslani k nazijem zaradi kakšne propagande. MOČ DELAVSKIH UNIJ POVEČANA V TEKU VOJNE Urad za Delavske Statistike v Državnem Ministerstvu ' za Delo je v pred kratkim izvršenem pregledu objavil, da je v teku vojne število članov unij ogromno zraslo; da je čez 13,-750,000 delavcev—okrog 45% jih je zaposlenih v privatnih industrijah — imelo neke vrste pogodbo s svojimi delodajalci s začetkom tega leta. To pomeni, da se je število delavcev povečalo za 750,000 od začetka 1943. leta. Fenomenalni porast delavskih unij v tem vojnem času je povzročil izjavo g. Josepha D. ■Keena, podpredsednika Odbora za Vojno Produkcijo, ki je 'rekel da "od $101,000,000,000 vojnih materijalov izdelanih v Ameriki od julija 1940, povprečno 80 od sto prišlo iz tvor-nic, ki imajo pogodbe z unijami/' Za tem je tudi pohvalil obvezo delavstva proti štraj-kom, ter rekel, da je po dveh letih drastičnih ekonomskih sprememb samo malo časa iz-1 gubljenega s štrajki. Podčrtal le tudi, da je bilo v 1943 s pre-| stankom dela izgubljeno samo tretjino onega, kar se je izgubilo radi nesreč. Odsek za Statistike *je tudi naznanil, da je velika večina delavcev bila zavarovana skozi pet načinov in vrst pogodb. Ti to: closed shop, union shop, maintainance of union membership, preferential hiring, and the no membership requirements. "Checkoff" sistem, po katerem delodajalec odvzame unijsko članarino delavca ter druga plačevanja uniji od delavčeve plače, pogodben ustroj, katerega želijo vodje delavstva, se je tikal okrog 4,300,000 delavcev, namesto 2,500,000, kot prejšnjega leta. Največje število delavcev — okrog 30 od sto — je imelo "closed shop" dogovore. Pod tako vrsto pogodbe so delavci zaposleni skozi unijo, in nobeden delavec ne more biti zaposlen, dokler ne postane član unije. Ravno tako mora tudi ostati dober član unije cel čas, dokler je zaposlen v dotični tvornici. -- ... M. I . SOVJETSKI VETERANI Moskva. — Po poročilu, ki ga je izdal Komisarijat za soci-jalno- skrbstvo, štiri in devetdeset odstotkov pohabljenih vojnih veteranov v USSR dela. To je tipično za Sovjetsko zvezo, da veterani, ki ne morejo več nositi orožja, delajo v tovarnah, žagamah, železnicah, rudnikih in drugih industrijah, kjer postavljajo veterani nove rekorde. Nek moskovski delavec, o katerem so pisali v Trud, ki je glavno glasilo sovjetske delavske zveze, producira 300 in 350 procentov visoke kvote v svojem delu kot mehanik. Dvema delavcema pri mašinskih žagah pripisujejo podvojeno kvoto; v Celyabinsk okraju je dvojna in trojna kvota stalen rekord dveh veteranov. Upravitelj velike strojne in traktorske stanice v Kuibyshev okraju je veteran. Neka brigada, sestoj eča iz samih veteranov na neki stanici, je pospešila svoj letni načrt skoro za petdeset procentov. Prejšnji upravitelj oddelka za rezanje blaga, je po izgubi noge v bitkah pri Stalino, potem, ko je bil več mesecev v bolnici, se je vrnil v tovarno, in sedaj vežba nove delavce za rezanje blaga v tovarni za obleke. Po izjavi ženske predsednice delavske zveze te tovarne, več kot 300 pohabljenih veteranov presega z delom svojo kvoto produkcije. -o- IZ ALŽIRA Algiers. — Pol uradni tu-kajšni krogi tožijo, da je beg Jacquesa Lemaigre-Dubreuila "Union shop" pogodbe so" malo drugačne. 20 od sto delavcev ima take vrste obvezo. Na ta način delodajalci lahko zaposlijo katerega koli hočejo; toda, nov delavec mora postati član unije kmalu po zaposlitvi, ali pa mora biti odpuščen. Pogodbe, ki spadajo v kategorijo "maintainance union membership" so še malo bolj različne; nje določa Odbor za Vojno Delavstvo, kadarkoli odredi, da neka unija mora imeti neke vrste unijske zavarovalnine. Okrog 20 od sto vseh delavcev zaposlenih pod unijskimi pogodbami je na ta način zavarovanih. Zaposlenci pri eni uniji, katere člani so bili v času podpisa, ali kateri so se kasneje pridružili, morajo ostani nje člani za cel čas trajanja pogodbe. Toda, ta vrsta pogodbe navadno dovoljuje izstopitev iz unije v teku petnajstih dni. Odbor Vojnega Delavstva nikdar ne dovoljuje novo dodeljevanje "Closed shop" ali "Union.shop" pogodb; dovoli pa podaljšanje starih pogodb. Ni sploh treba biti član nobene unije za "preferential hiring" vrsto pogodb; toda tudi ta pogodba poudarja da imajo člani unij prvenstvo pri zapo-slevanju. Okrog 2 od sto vseh članov unij imajo tako pogodbo. Pogodbo, ki ne zahteva nobenega članstva pri nobeni uniji, ima 30 od sto vseh delavcev. Toda, po navadi je unija priznana kot edini predstavnik delavcev v raznih pregovarjanjih. Urad za Delavske Statistike smatra, da je okrog 31,000,000 delavcev zaposlenih v industrijah, v katerih so unije poskušale dobiti pisane pogodbe na prvega vsakega leta. Zgornje številke so postavljene na bazi podatkov o delavcih zaposlenih v privatnih industrijah. Izvzeti so delavci na farmah kjer je za-posjeno manj kot šest od sto ljudi, posluge, oni ki delajo sami za sebe, večina nadzornikov , in vlastnikov, ter uslužbenci države, ki so člani unij. in Jeana Rigauda v Španijo, ki sta bila med glavnimi osebnostmi za časa generala Henri Girauda, poteza proti Generalu Charles de Gaulleu in francoski provizijonalni vladi. Zarota je bila podtaknjena Pieru Lavalu. Skrivnostni beg mož in pa razmere v katerih je bil urejen kaže možnost, da imata mogočne sodelovalce. Zapor senatorja Andre Mal-larmea zaradi protinacijonal-nih aktivnosti, je po mnenju nekateriji prva stopnja, da se ta zarota zaduši. Poročila, ki so dosegla Tan-giers in Algiers, potrjujejo mnenje, da je Laval hotel doseči sporazum, ki bi varoval interese kolaboracijonistov in jih obvaroval pred kaznimi, ker je vedel, da pride do invazije Francije. Mislijo, da je Laval govoril z Lamaigre-Dubreuilom in Ri-gaudom, katera je smatral kot najboljša posredovalca, in ki sta bila agenta kolaboracijoni-stičnih tvrdk. Med Darlan-Giraudovo dobo, sta omenjena dva moža stalno vzdrževala stike z Vichijem skozi vihcijskega poslanika Francois Pietrija v Madridu. Ona dva sta sedaj stopila v direktno zvezo z Vichijci v španski prestolnici. -o- Prijetno je zreti na dež, če stoji človek na suhem. Stare pesmi so najslajše in stari prijatelji najbolj gotovi, i „_ Roka, ki zaneti, ne more pogasiti plamena. Stran 4 ........i ■——— m n ■———— DOMAČA FRONTA Is Vojnega obvestilnega urada AMERlKAKSki SLOVENEC ~~ Petek, 14. julija 1S44 SOLSKI OTROCI SO KUPILI ZA POL BILJONA ZNAMK IN BONDOV 13 letni Donald Beck je bil . zastopnik 30,000,000 šolskih otrok, ki so kupili do konca leta, to je do junija 1944 $510,-. 000,000 bondov in znamk. Donald je predal predsedniku Rooseveltu ploščo, na kateri je bilo to zapisano. "To je res veliko za šolske < otroke, da so prihranili več kot i pol biljona za znamke in bon- v de," je dejal predsednik Do- j naldu. "Zelo sem ponosen; vzel -bom to darilo v svojo knjižnico v Hyde Park." Del Japonskega propelerja, < ki je bil sestreljen od naših v ' Južnem Pacifiku, odjcrogle zaznamovan, je bil uporabljen za ploščo. Sčiščen in v okviru ima < sledeči napis: i "Predsedniku R o o seveltu, 1 Vrhovnemu Pqveljniku naših 1 vojnih sil: Ameriški šolski otrc% J ci so ponosni, da morejo daro- i vati 13,500 zrakoplovov; 44,-700 jeepov; in drugih vojnih 1 potrebščin 510,000,000 dolar- 1 jev skozi nakup War Bondov med šolskim letom, ki se konča junija 1944." 3 Donald, ki je priznal, da ima I srce v hlačah predno je ploščo l predal, se ni niti malo zmotil,ko t je izvajal svoj skrbno priprav- \ ljen govor. On je sin Mr. in < Mrs. Harry Beck of McLean. JAGNJETINA JE SPET č NA ZNAMKE t Zato, da bo razdelitev gove- i dine in jagnjetine med odje- f malci bolj enakomerna, je Urad za upravo cen oznanil, da j bo treba dati od tri do deset a rdečih znamk za en funt jag- i njetine inv vrednost govedine se t bo zvišala v znamkah za eno ali dve točki za funt. c Nove vrednosti so stopile v i veljavo 2. julija, in bodo traja- < le za štiri tedensko racijsko do- i bo, ki se konča 29. julija 1944. Vse druge vrste mesa ne bo- I do na znamke, vštevši meso v 1 škatlah, in rib v škatlah. Samo za najboljše odrezke (odrezke za pečenko govedine in jagnje- r tine) so potrebne točke, so re- i kli v OPA. c i VSI JAVNI JEDILNI PROSTORI BODO MORALI POD NA- i RODNO UPRAVO ž 1 Urad za upravo cen je ozna- i nil, da "bodo skoro vsi javni jedilni prostori prišli pod narod- \ no kontrolo za restavracije pr- i vič 31. julija 1944. ^ Razširili bodo po vsej deželi i zmrznjene cene od 4.—10. a- a prila 1943, ki so sedaj veljavne i v večini dežele s pomočjo OPA c naredb. Nove naredbe bodo 1 uključile sledeče spremembe: i 1. Vsa podjetja, ki proda- j jajo jedila in pijačo, morajo takoj objaviti najvišje cene za 40 glavnih jedil svojega podje- < tja, ki so veljale od 4. do 10. I aprila 1948. 2. Nobeno podjetje za pijačo in jedila ne sme računati več i kot pet centov za čašo vroče kave, vštevši smetano in sladkor, razen če je bila cena višja nego pet centov med sedem dnevno dobo oktobra 4.—10., 1942, in se je to poročalo krajevnemu I 'Uradu za vojne cene in racije. Ledena kava ostane kot je bila 4.—10. aprila 1943. KITAJSKO MESTO PRESE- V GLO SVOJO KVOTO ZA PETO VOJNO POSOJILO T Kitajski del mesta San Francisco je presegel kvoto za peto E vojno posojilo za 100,000 dolarjev- Kitajske družbe in tr-govske organizacije so stopile v zvezo z vsako družbo in domom v svojem delu mesta. z POTREBA ZA NOVE DELAVSKE MOČI • - i . Paul V. McNutt, predsednik Komisije za delavske moči, je v poročal da so zadnje pomorske s bitke na Pacifiku pokazale po- r] trebo dodatnih delavskih moči v ladjedelnicah na zapadni z obali. , " McNutt je dejal, da najno- c vejše številke o delavskih mo- n ceh, od delodajalcev, kažejo, k da potrebujejo približno 82.000 ju dodatnih delavcev za delo v ^ glavnih ladjedelnicah na Paci- ^ fični obali. d Nove delavske moči potrebu- b jejo v glavnem zaradi kon- ^ strukcije gotovih tipov boril- 2 nih ladij, vojnih tovornih ladij, n transportnih ladij in tankerjev. ^ Najbolj nujno potrebujejo sl delavce, in sicer 35,000 dodat- T nih delavcev, za popravljalna u dela, večinoma v ladjedelnicah e na Pacifični obali. ^ g NADOMESTITEV IZGUB- n LJENIH KUPONOV k li Urad za upravo cen je ozna-' nil, da so dovolili nadomestitev P izgubljenih ukradenih ali uni- ž. eenih kuponov za meso, masti p in predelana živila. ® Prijava za nadomestitev mo- 11 ra biti izpolnjena na formi R- * 315 na kraju registracije OPA si krajevnega urada, Okrajnega \ urada, ali državnega urada. Današnja odločba tudi pred- ^ videva, da strgano ali razce- s' frano potrdilo ali kupon ostane P veljaven samo, če polovica osta-ne čitljiva in jasno kaže veljavo v teži in v točkah. V slučaju v potrdila mora preostanek imeti b datum in ime osebe kateri je = bil izdan. Razrisana znamka mora kazati čVko in pa številko. MEH ZA SMEH V GOSTILNI Gost: "Gospod natakar, to naj bo polovica ocvrtega piščanca?" Natakar: "Da, gospod." Gost: "Dobro, prinesite mi drugo ,polovico, to pa pustite zaenkrat na mizi .. NERODEN RAZGOVOR A: "Kako ti ugaja •moj roman?" B: "Zaključek je šibak.". A: "Prijatelj Klobuštrin pa trdi, da je začetek slab." B: "Bržkone je bral samo začetek." DVOUMNO Ženka: "Tu čitam, dragi mo-žiček, da izgovori človek vsak dan povprečno deset tisoč besed." Možek: "No, saj sem ti vedno pravil, da si nadpovprečna žena . . ZAMIŠLJEN Sinček: "Atek, Pavel ima 28 zob, jaz pa samo 25 . . Očka (zamišljen, ker bere časopis): "Pustita me pri miru, paglavca. Razdelita si jih!" VZORNA SOSEDA Pri Hlačnikovih so dobili telefon. Od tistega dne je hodila soseda po večkrat na dan k njim telefonirat. Ko so jo vprašali, zakaj sama nima telefona, je odgovorila: "Ah, saj veste, imela bi ga itak samo za sosede ..." NAJBOLJŠI DOKAZ Neža: "Moja prijateljica se je dala fotografirati in prepričana sem, da je na te j;, fotografiji taka, kakršna je v resnici." Urša: "Zakaj si o tem prepričana?" "Ker te fotografije še nikomur ni pokazala." slovenska ženska zveza Ustanovljena 19. dec. MM Inkorporiraaa 14. da& 1927 ▼ Chicagt ZU. ▼ državi Himni« Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 S. 31st St. lorln, Ohio Glavni Odbor—Supreme Cmnmltt— Predsednica—President Mrs. Marie Pri«land, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. I. podpreds.—First Vice-President Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpreds.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St. Pittsburgh. Pa. m. podpreds.—Third Vice-Pres. Mrs. Mary Shepei, 5 Lawrence St., Ely, Minn. IV. podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St, Pueblo, Colo. V. podpreds.—Fifth Vice-Pres. Mrs. Mary Markezich, 2809 £. 95th St, So. Chicago, 111. Tajnica—Secretary . Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St, Joliet, I1L i Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, 0. J Mrs. Mary Lenich, 609 Jones St, Eveleth, Minn. Mrs. Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd., Chicago, I1L 6 vetovalni in porotni odsek— Advisory Board Mrs. Frances Susel, predsednica -15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 68th Rd., Ridgewood, N. Y. Mrs. Marica Kopach, 1217 S. 61st St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth, Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje", 1135 E. 71st St, Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, 111. Odbor za Mladino in razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak, 6701 Schaefer Ave., Cleveland, O. Frances Bogovich, 6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. T.i|)ian K ozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago. IH ! GABILO V LEMONT, ILL., NA ZVEZIN DAN Joliet, 111. c V:nedeljo 33. julija bo Slo-venska Ženska Zveza obhajala a svoj letni Zvezin Dan na Ameriških Brezjah v Lemontu. j Ob deseti uri zjutraj se bodo I zbirali vsi udeleženci, romarji in romarice pred semeniščem. Ob pol enajsti uri se prične romanje na čelu čč. gg. duhovniki. Tem sledijo navzoče gl. j i uradnice. Pevski zbor podr. 2 1! bo med romanjem pel krasne Marijine pesmi. Sledili jim bodo razni uniformirani krožki iz bližnjih naselbin, kakor "Championship kadetinje podr. 20, baton twirlers podr. 20, junior drill team in narodno oblečene deklice, ki tvorijo mladin-| ski krožek podr. 20 iz Jolieta. Temu bodo sledile skupina ba-t ton twirlers podr. 2 iz Chica-x ge, ter kadetinje in baton twirlers podr. 16 iz So. Chicago. Pričakuje se, da se tega romanja udeležijo tudi Victory kadetinje podr. 17 iz West Allis, Wis. Sveta maša se bo darovala 7 pri votlini Lurške Matere Božje. Cerkveen obrede bosta o-j pravila Rev. Alojzij Medic ter Rev. Aleksander Urankar. Namen romanja in svete maše letos bo prošnja za srečno vrnitev L sinov in bčerk iz bojnih poljan. L Vsaka mati, katera ima svojega sina ali hčerko v vojni službi, bi se morala udeležiti te lepe slavnosti, da v skupni molitvi i prosimo za povrnitev naših . i dragih. x Takoj po sveti maši bo letos i vežba navzočih krožkov. Vaje i bodo na znanem hribčku tik paviljona. Katerega bi zanima-! lo videti dekleta, kako so izur- , jene v korakanju, ta gotovo ne j bo zamudil lepe prilike jih vi- ' deti. J Takoj po sveti maši se bo ser- 5 viral tudi lunch za vse ter boj t preskrbljeno za vse navzoče, j r Prigrizek se bo dobil pri bari1 j ali pri paviljonu. t Ob drugi uri se prične pro- 1 gram. Pri programu bodo sode-; 1 lovali pevski zbor podr. 2, Chi-( 1 cago, naraščaj iz Chicage ter 1 naraščaj podr. 20, Joliet. Na-j j stopil bo tudi pevski zbor ka- < t detinj iz So. Chicage. Med pro- i gramom bodo nastopili tudi r razni govorniki. ; 1 Po programu bodo tudi dru- e ge zanimivosti. Preskrbeli si bo- 1 ste lahko tudi razne spomine j na ta dan. c Tem potom se vabijo vse čla- t nice iz bližine in daljave, vse j njih družine, prijatelji in znan- 1 ci, da se zopet to leto snidemo j na Ameriških Brezjah v Le- t montu. Iz prejšnjih doživljajev t smo videli, da ravno na Zvezin c dan so se našli stari prijatelji g in znanci, kateri se niso videli 1 po več let, še celo 20 let itd. Tu = pri groti na Ameriških Brezjah na Zvezin dan so si zopet segli v roke ter začeli obujati spomine iz davnih dni. Pridite zopet letos na Zvezin Dan, ter se že danes odločite, da boste tudi vi med njimi. Pozdravljam vse članice, vsem romarjem in udeležencem tega velikega Zvezinega dneva pa kličem: Na svidenje v Lemontu dne 23. julija! Josephine Erjavec, gl. tajnica. [^^T^XPOliiTI aš&p?^ iggl n3t out OF r ^^TM HJ^ APAMfr WAT hevootd be able TP see" In^^^^^B^s^Ikes^ KAKOR VELIK JE SVET? Učenjaki imajo o njegovi velikosti zelo ralična mnenja. Ljudje so si v teku časa obliko in velikost sveta predstavljali zelo različno. Šele v novejšem času so znanstveniki na podlagi sojih opazovanj in iz njih izvirajočih teorij skušali preračunati pravo velikost sveta. Pri tem pridemo do tako velikanskih vrednosti, da dajejo celo v astronomskih enotah, svetlobnih letih, številčne ne-stvore z mnogimi, premnogimi; ničlami. Svetlobno leto ni ča-l sovna mera, temveč prostor-ninska. Izraža pot, ki jo svet-, lobni žarek opravi v enem le-: tu. V kilometrih bi dalo to < 300,000 krat 3600 krat 24 krat! 365 km ali okroglo devet bili-!r jonov kilometrov. To daljavo j naj si vsak predstalja, kakor s more in zna. Po Archenboldu |e bi bil premer vesoljstva 3800 I e milijonov svetlobnih let, torej J g 3800 milijonov krat 9 bilijonov j ! kilometrov. Hubble računa ve- s jlikost sveta na 200 milijard |a I svetlobnih let. Curtis celo na . p j 2000 milijard. Kakor vidimo, gredo razna naziranja zelo na-' 2 razen. ' i Vsekako pa je pot, ki jo je j* j napravilo naše osončje v 3 mi- 8 j lijardah let, odkar je nastalo, jh proti tem številkam smešno majhna. Znaša namreč komaj 1200.000 svetlobnih let, kakor iv j trdi inž. Pigal v neki strokovni u reviji. V njegovi razpravi je še polno številčnih podatkov, ki n morajo zanimati vsakega izo- F bra ž enega človeka. Tako zve- * mo, da znaša premer vodnega ^ molekula 25 milijardink centi- F metra, kožica milnega mehur- s j a pa je 6 milijonink milime- * tra "debela", premer bacila 2 influence je 4 deset tisočink 8 milimetra v širino in trikrat to- r liko v dolžino. Jeans računa 1 starost sonca na 7 bilijonov C let, stalnico Sirius pa na bilijon let. Sončna masa je 322.-000 krat večja od zemeljske | mase, masa vsega vesoljstva pa je po de Sitterju 5000 trilijonov krati večja od sončne mase, po Hubblu pa 100,000 trilijonov krat večja. In s tem bi bili spet pri izmerah sveta, 0 čemer pa vemo še prav malo gotovega navzlic velikim izsled- j kom moderne znanosti. ======= - OBDOLŽEH i ■ i < h h ? z CoL Thaodora Wyman Jr.. ki Je prejel Odlično tlužbano medaljo za službo izven boja, sedaj ga je po posebni odbor zbornice obdolžil, da je pustil vrata odprta za japonski na -ped' aa Pearl Harbor, ker je zavlačeval delo pri svarilnih napravah proii teroplanoro in da je pri tem sodeloval s stavbenikom, ki j« bil rojen v Nemčiji. Vaše molitve SO ZA POKOJNE 1 jfži" ; " '» - '"'S- \ , K? I Vaše cvetlice 1 SO POSLANE ^ K POGEEBCfM £ < j? DA TOLAŽIJO ONE, KI SO ŽIVI. = Nedeljski pomenhi ^ ' ^ M. Trunk , TEDENSKI KOLEDAR 16. Nedelja — 7. pobinkoatna 17. Ponedeljek — AleS, spoz. 18. Torek — Kamil Leliški < 19. Sreda — Vincenc Pavijan 20. Četrtek — Elija, prerok MV 21. Petek — Viktor 22. Sobota — Marija Magdalena SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH postane arevo (Mat. 13-32). Nauk je, kadar nam kdo kaj razodene, česar mi ne vemo, on pa ima vednost in pozna. Kri-stusov nauk je toraj vse, kar nam je on povedal in bi mi brez njega ne mogli ali le težko mo-|gli izvedeti in spoznati. On nas je učil. Kdo je Kristus? Po besedi Sv. Janeza "edinorojeni sin, ki je v krilu očeta in je nam pravil" (Jan. 1, 18). Učil je kot eden, ki ima moč (Mat. 7, 29),'da so se čudile množice, ker tako še ni učil nihče. Naravno, saj takega učitelja svet še ni imel in ga ne bo več imel, ako ne ostane pri nauku, ki ga je ta učitelj zapustil. Nauk takega učitelja mora biti nad vse vzvišen, globok, nauk vseh naukov, ker božji nauk. Tak je v resnici Kristusov nauk. Razum človeški se mor? pred tem naukom skriti, ker le kratek je ta razum, da sega komaj ped pred se, pa ne more prodreti do tajnosti, ki so pristopne le bistvu božjemu. Nauk Kristusov je nauk božjega razuma, globok in visok, presegajoč vsak človeški nauk, nauk naj bistre jšega modrijana. Pouči se po tem nauku, in dosegel boš skrivnosti, znane le neskončnemu razumu božjemu. Pri Bogu je vse jasno, Čisto, odkrito, ravno, razumljivo. Tako tudi pri nauku božjem. Vzvišene resnice, pa jih lahko razume vsaka otroška pamet, saj je znano, da "je duša naravno krščanska". Vsakemu zadosti ta nauk, vsakega zadovolji, prikladen je za vsako starost, za vsako stopnjo izobrazbe, za vse sloje, vse narodnosti, vsa plemena, za vse čase. In na resnico tega nauka se laiiko vsak zanese, ker za naukom stoji nezmotljiva cerkev, nezmotljiva glava cerkve, papež, ki ima obljubo obstanka do zadnjih dni, do konca svfeta. Peklenske sile bodo vedno ju-rišale na ta nauk, premagale ga ne bodo nikoli. Drži se tega Kristusovega nauka, ker je božji nauk, z njim je resnica na tvoji strani in le resnica te more rešiti. Uravnaj življenje po tem nauku, ne delaj ničesar proti temu nauku, in nauk te bo zveličal. DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG l Stanuje in ordinira na: (i 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois J od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob ()] nedeljah po dogovoru. (l / Telefon v uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955 (I S*--*^—- .i i, ~..............| sj — — —~ — —^ - -^^^OLT^r '»m I SLOVENSKA RAMO URA V MILWAUKEE! i na osrednjem »padu. * izključno slovenskim programom v \ obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko < WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) Oddaja jo slovenski lisi "Jugoslovanski Obsor v Milwaukee. — < Za uvrstitev god ornih in drugih čestitk. aH društvenih in trgovskih ' objaT pišite najpozneje do petka zjutmj na: YUGOSLAV (SLOV- J ENIAM) RAMO HOUR. «30 West National Avenue. Milwaukee. 4. ! Wis. Telefon Mitchell 4373. ali MitcheU 5551. < Ji VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač z« razne besede in izraze "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dr. J. F. Kern l katero stane .... ....................$2.00 To berilo je pripravno za učenje angle-»čine za starejše in za mlajše za učenje _ slovenščine. Naročila pošljite na: ^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Petek. 14. julija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 11 Družba Družine {THE HOLY FAMILY SOCIETY) \\\ Ustanovljena 29. novembra 1914* ! \ I j! 's^stss^srfdc joiiet, »^aSSr* jI ; ► Nale geslo: "Vse aa vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vsa." < > * \ GLAVNI ODBOR: ; \ ;; Predsednik: George Stonkh.«57 Lim« Street. Joiiet. Illinois ' \ ) ► • L P°dpredsednik: Frank Tuabak, 716 Raub St.. Joiiet. ILL i > , J 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. 10. j ► J► Tajnik: Frank J. Wedie, 301 Ume Street, Joiiet, IIL < * < ► Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, Joiiet HL J • I ► Blagajnik; Joseph Klapec, 903 Woodrnf Rd„ Joiiet. IIL < I J; Duhovni vodja: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th SL, Pittsburgh, Pa. 3 ► .; Vrh. zdravnik; Joasph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joiiet. IIL *; NADZORNI ODBOR: i > 3; Andrew Glav*di. 1743 W. 21* St, Chicago. IIL < I J > Joeeph L. Draalcr, 1318 Adams Street. North Chicago^ Illinois. <; <; Jotaph Jerman, 20 W. Jackson Sc, Joiiet. IIL \ > ] i POROTNI ODBOR: I; <\ J«aaph Pavlakovich, 39 WincheU St. Sharpibarg, Pa. i < ► Mary Kbvacich, 2294 Bine Island Ave, Chicago. IIL < [ J ! John Denia. 2730 Arthington Art, Chicago. IIL " ! ► <► Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, < ► 540 North Bluff Street. Jofiet. Illinois. ; t URADNO GLASILO: 1 ► "Amedkanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. DL \ * Do l. jiL 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in < I i; njih dedičem raznih poemrtnin, poškodnin, bolniških padpor ter drugih ► J ► izplačil denarne 'vednosti do četrt milijona dolarjev. < I Društvo za DSD. se lahko a stanovi ▼ vsakem mesta Z dr. držav i < ► <; m manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- < l < > ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do M let V mladin- <; 4; ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. J ► ; ► Zavaruje se za $250.00, $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo aa različni <; <; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year * ► J > Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako < > - J leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. sto jim članom (kam) tudi bolniško < [ <; podporo iz tvoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In {► t; poškodnine. *> * > Mesečna plačila (assessments) so urejena po Americas Experience < [ i* tabeli % ! ► DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). c i < > Uradni jezik je slovenski in angleški \ * Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno < > J» sreaot \ > \ * I Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismen« aH Bat- J» <; meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoHet, DL IZ URADA GL TAJNIKA DSD Cenjeni člani in članice: S tem se službeno naznani, da se bo revizija knjig in polletna seja glavnega zborovanja vršila v četrtek dne 27. julija., Ker bo ta seja zadnja pred konvencijo, zato ste naprošeni, ako j imate kakšne pritožbe, nasvete, priporočila ali pa kaj drugega, ; ki bo v korist naši Družbi, da se tisto pošlje na glavni urad pred . omenjenim dnevom. Dvanajsta (12.) redna konvencija Družbe se»bo pričela na ponedeljek dne 28. avgusta t. 1. v farni dvorani Sv. Štefana, vogal Wolcott in Cermak Road, Chicago, 111. Pri razmotrivanju da kaj se naj na prihodnji konvenciji sklene in vpelja, od moje strani vam podam kar jaz mislim najbolj potrebno. Skozi roke glavnega tajnika se opravljajo vsa dela glavnega urada, on nakaže vsa pravilna izplačila, in tako so tudi njemu znane stvari, katere dajajo največje sitnosti in katere tudi prinesejo največjo nezadovoljstvo pri članstvu. Kar se tiče pri posmrtninah, tukaj ne vidim kako bi lahko izboljšali. Imamo sedaj vsake vrste zavarovalnilne certifikate za oba oddelka, kateri nosijo Cash Value, Paid-Up in Extended , Insurance, in to po lestvicah katere zadostujejo. To imamo v , jako dobrem redu. Pri poškodnini in operaciji, tukaj pa pride velika in važna zadeva; sploh najbolj važna za rešitev prihodne konvencije. V , ta sklad mi sedaj plačujemo po 10c mesečno, kar pa tudi ne zadostuje za izplačilo sedanjih poškodnin in operacij po naših pravilih, ker vsako leto se več izplača kot se pa sprejme v ta sklad, in gotovo vidite, da to ni prav in da se mora spraviti v red. Pridejo pa tudi te sitnosti in nezadovoljstvo pri članih in j članicah kakor tudi pri društvih. Imamo člane in članice, ki , tudi spadajo k drugi organizaciji, in večkrat se zgodi, da se eden takih mora podati na operacijo ali pa ima kako drugo poškodbo. Pri drugi organizaciji dobi izplačilo, ali pri nas je bilo pa izpla- ! čilo odklonjeno, ker niso pravila za izplačilo odgovarjala. Kadar je član ali članica tako prizadet, ne premisli, koliko plačuje v tisti namen, ampak ^amo koliko bo prejel (a), in pro-najde, da ena organizacija je nakazala izplačilo, naša pa ne. Res to ni prijetno, in je tudi slaba reklama za našo organizacijo. Zaradi tega svetujem, da se v tem oziru izenačimo z drugimi organizacijami pri izplačilu za operacije in poškodnine, in da se v ta namen tudi pobira ravno taki mesečni asesment. Nobeden ne ve, kdaj in kje ga čaka kakšna nesreča, in tudi kdaj se bi moral podati na operacijo, in še se primeri, prav je, da se tudi nekaj izplača,'ker pri vsaki operaciji pridejo veliki stroški, ampak, da se lahko izplača, moramo pa tudi zato plačevati. Naš bolniški sklad pa še vedno ostane kakor je bil ob času ko smo sprejeli centralni bolniški sklad. Tukaj ne vidim kaj ja-J' ko potrebnih sprememb, samo da se nekaj izboljša za porodne podpore. . To so tri glavne točke kar se tiče skupnega članstva; katere sem razjasnil, kako obstoje in kaj se lahko izboljša po mojem | mnenju, ampak, vsak, kateri je interesiran, lahko tudi poda svo-! je mnenje, ki bo v korist in napredek naše Družbe. Društva zopet prosimo, da pošljejo imena delegatov (tin j) ter tudi namestnikov na glavni urad kakor hitro mogoče. S spoštovanjem in bratskim pozdravom FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. '1 r Živimo in se učimo, a ne po- Boljše je, da greš skozi ne-! stajamo modrejši. varnost enkrat, kot da si vedno — v strahu. Nesreča preizkuša ljudi in — Čednost stremi po slavi skozi Odločen človek lahko izpol-' ne prilike, brez ozira na ovire, ni vsako nalogo. 1U&AJ ou j in jArunwi wwoua *-w uiui c ijk 1 i "t JLJAPAN —v™*- \\ iSil/^^ 1 nr ^ »bonih IS Vse to poroča Za-kladniški oddelek. ■-o- REKORDNI DVOJČKI East Portchester, Conn. —• Mrs. Frederick D. Smith, žena nekega protestantovskega pastorja je porodila dvojčke 11 dni narazen. Trvi — sinček — je bil rojen 27. junija, drugi — deklica — pa 8. julija. -o- "Amer. Slovenec" je ve*, ki druži anjeriike Slovence od obale do obale. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija t s v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Če hotel dobro aebi hi svojim dragim, ztviraj m pri ujboljii, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- J VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ee lahko zavaruješ za •mrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moiks in ženske od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstni in do 16. leta pod srojs okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejša vrste certifikate sedanje dob^ od $25040 do 95400.00. ,, K. S. K, JEDNOTA je pan mati vdor In sirot. če le nisi Elan ali članica te mogočne in bogate katoHike po^porasorgani« racije, potrudi se in prietopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ee obrnit* na nraihifct m uradnice krajevnih drošter K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 Ko. Chicago Street, Joliet, Ulinois | NOVI KRASNI KRIŽI < Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se • rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih I križev. ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 j t nimamo več. Po- _ srečilo pa se je nam I dobiti, toda le ome- | J^k jeno število novih 1 .^j^lBiL druge vrste sličnih ^ | ^^^Jfc^sž^ jI križev, ki so nare- j v&ViSlP^^ jeni mnogo lepši in / ■ lifylr ne kakor do- ' I tm sedanji, pač pa na- | I IVI rejeni iz lepega A I »I A orehovega lesa, z ' I l ili *ePim pozlačenim I i bronastim križem, J L Ji ki so dosti lepši in | AjBp- jjfcLi, mnogo bolje in na- ' Jpk ^Jr MF^ tančneje izdelani, J ill m !/!/ kakor prejšnji. Ti j J(| 'i m II križi istotako vse- j . bujejo vso pripra- vo, ki se rabi ob času previden j a bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodor in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. J STANEJO S POŠTNINO SAMO < $3.50 j Naročila je poslati na: j KNJIGARNA AM. SLOVENEC i 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Cardinal H. Pellegrmetti: SV. CIRIL IN METOD ilednjič so stavki, ki se v pismu Ki »tefana V. nanašajo na sv. Me- mi oda, nekoliko pogojni, čeprav Kr o ostri; nekaterim kritikom pa j vsj ;e ti stavki zde vrinjeni (inter-1 $n )olirani). Piše namreč: "Moč-jsti 10 smo se čudili, ko smo slišali, sk ia je Metod deloval praznover- m; 10 (krivoversko), ne pa spodr na >udno, prepirljivo, ne pa mir- šč :o; in če je tako, kakor smo kj ilišali, docela obsojamo njego- d€ jo praznoverje." Papeževo za- gl :udenje namiguje, da je bilo bi mnenje o Metodovi pravover- G nosti v Rimu res drugačno in je previdno izražanje, "če je ta- ki ko" .predpostavlja, da ni bilo di trdnih dokazov, ampak le ob- T tožbe, ki bi jih bilo šele treba P< dokazati. 2al, je bil sveti nad- zi škof mrtev, njegovi učenci pa |r( naglo izgnani, ko so njegovi so- ni vražniki zmagali; zato ni bilo j mogoče nadalje preiskovati, _ kar bi bilo sicer za nas brez po- ; mena, ko imamo poroštvo vsega | Metodovega življenja in slovesno pričevanje papežev Ha- p driana II. in Janeza VIH. |S Sveta brata sta o izhajanju $ Svetega Duha iz Očeta in Sina! izpovedoval^ tradicionalni na- j c uk grškrffcferkvenih očetov (da In namreč Sv. Duh izhaja iz O- j< četa po Sinu) ; rimska Cerkev ;ega grškega nauka ni nikoli c obsodila. Šele Fotij je proti „ Latincem in proti papežem na c izključni način izoblikoval nauk o izhajanju. Sv. Duha samo j, iz Očeta; ta nauk je bil skozi stoletja predmet brezkončnih j orepirov in bojno gesto Bizan- ^ tincev proti Rimu. V Moravski je zbujala pozornost latinske ^ iuhovščne okolnost, da so Slo- ^ 7ani peli vero brez dodatka ^ 'in Sina"; takrat je bil ta do-iatek že razširjen v frankov- c skih cerkvah, a v Rimu še ni bil uveden; Rim je sicer branil versko resnico o izhajanju Sv. Duha tudi iz Sina, a ni ukazoval, da naj se znameniti dodatek poje v veri (med mašo) in (ja še nanes ne ukazuje vzhodnim kristjanom ampak se zadovoljuje s priznavanjem verske resnice, ki jo ta dodatek izreka. Metodovo ravnanje v tej stvari je torej bolj discipli- j narno vprašanje, kakor je on j sam zmagovito razložil v Rimu leta 880. vpričo svojih tožnikov. Značilnosti kateheze. Katere so torej značilne poteze krščanskega oznanjevanja svetih bratov? Mislim, da jih i moremo izražati v dveh mi- : slih: Kristus središče ljudskega in narodnega življenja. Kristus središče nerazdelje- ' m in vesoljne Cerkve. < Sv. Ciril je imel tisto, kar je I ( danes redko, namreč čudovito ! ravnotežje med zavestjo skup- : nosti človeškega rodu, utemeljene v edinosti izvora in odrešenja ter med zavestjo individualnosti plemen in narodov, ■ ki se tudi izvaja iz narave in zato iz Boga. Ko so ga vprašali, kakšnega rodu je, je odgovoril, kakor smo videli, da je j Adamov vnuk. Bil je Grk, sin j visokega cesarskega uradnika, izobražen v Carigradu, profesor filozofije, učen v vseh grških vedah, kakor da je strokovnjak v vsaki posamezni (ta- j ko pravi njegov slovanski ži- j vljenjepisec), vendar v vsem J svojem delovanju ni pokazal 3 nobenega prezira do drugih ! ; narodov, niti do neizobraženih ! rodov; večje višine biza*ntin- ! ske prosvete, ki jo je popolno- ! ma obvladoval in se je zave- ! dal, ni nikoli uppr$bljal, da bi < poniževal narodni čut drugih • narodov. V njegovem pojmovanju je { iristus. skupni cilj, h katere-iu so poklicani vsi rodovi, ristus daje novo plemenitost sakemu narodu; vsak jezik je nako poklican, da slavi Kri-tusa in se s tem udeležuje ver-kega poslanstva, ki mu odvzela žig barbarstva in ga dviga -a višino skupne bistvene kr-čanske omike (civilizacije), :jer razlike in prednosti naj-iejo način vzajemnega so-jasja in dopolnjevanja, ne da >i se uničevale in izenačevale. Jotovo se je Ciril zavedal, da e njegov jezik in njegova cnjiževnost visoko nad vsemi Irugimi; bil je grški domoljub. Poda nikoli ni mislil, da bi to >omenilo, da je treba grški je-sik s silo vsiljevati drugim narodom ali da je treba zanemarjati jezike drugih narodov. (Dalje prihodnjič) i PRODAM 4-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je 110,500; _ 3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na 2600 So. Millard Ave. Cena je $9,950; 3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se na So. Harding Ave., 21st St. Cena je $9,900. Imam še druge hiše in bunga-love v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2552 So. Central Park Ave., Chicago; 111. Telefon Lawndale 154S. * i ft - SOIL AX ima redno ▼ zalogi slovenska trgovina z barvami in železnino. MEDEN'S HARDWARE STORE 1804 W. Cermak Road, Chicago, Illinois . Kupite si ga še danes In poskusite z njim umivati vaše stene. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — 08. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 lel izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aveno« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ jOS' I"'* |dr. h. m. LANCASTER 1 Dentist I; 2159 West Cermak Rd. i i Telefon Canal S817 | !Cogel Leavitt St.) | CHICAGO. ILL. /