46
Članki in ra/prave
ARHIVI XIX 1996
Od ustvarjalca do uporabnika (Deželni zakoni konec 18. stoletja)
IVANKA 7AJC-UZFJJ
Absolutistična država jc z uvajanjem uradniške uprave zmanjšala pcmen deželnih stanov ■ bistveno zmanšanje nj: hovega pomeni1 je pome nila že uvedba deželnih vlad in deželnih sodišč. Se oom^mbnejša na jc bila uvedba okrožniii uradov, k so strogo nadzirali vse javnopravne posle, ki so jih še naprej opravljale zemljiške gosposke. Reforme, ki "ih jc začela Marija Terezija, je nadaljevai Jožef M ; v smislu reform i -stičnega razsvetljenstva jc želel zagotoviti osebne svobodo podložiiikov ter svobodo ndustriji in trgovine, ne pa tudi politične svobode. Odpravil jc vse pravice deželnih slano" v uptav, in omejil posebne pravic? katoliŠKC cerkve,
Zastavljene eilic jc absolutistični monarh dosegel s tem. da jc predpisal sredstva (zakonski predpisi) za dosego teh ciljev in obenem našel način, kako naj s svojo voljo seznani podložnikc.
Torej jc moral deželni knez urediti poslovanje tako, da so biii podložniki redno seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi, kar jc dosegel z uslrc/r ;m uradniškim aparatom Svojo voljo m zahteve pajc deželni knez razglašal kot zakonske predpise, ki so predstavljali izraženo in razglašeno voljo deželnega knc/.a, po kalen so se mornli ravnati podložniki za splošno blaginjo države
Zakoni so sc nanašali .samo na bodoče ravnanje m niso imeli veljavnosti za nazitj Izjema so bili le predpisi, ki v bistvu niso prinašali nobene novosti, r.mnak je šlo le za obnovncv starih nravic in dolžnosti.
Zvrsti predpisov
Deželni zokoni so sc delih na: - državljanske (bucrgcrlichc) in kazenske (peitiiiche).
Državljanski zakoni sn obravnavali podložnikc nasploh in šc poccbcj njihovo imetje, kazenski pa so ;c ukvarjali z javnimi 'ludoaclstvi ir. kaznovanjem Ic teh. Tako državljanski kot kazenski zakoni so sc dalje delili na: .splošne, obče (aUgcricinc) in posebne, specialne (bcsonderc). Splošni zakoni so sc nanjišali na vse dedne
Oesterreichs-Staatsverfassung vereinbart mit ilcn zusammen-gcvnjicncn bestehenden Gesetzen zum Gebrauehe iler Slaals beanitcn, Advokaten, Ockunnmen, Obrykehen Magistraten; Gcistliehcr. Huer^er und Bauern; zuni Unlerrkhle luer ansehende Geschacrtsmacnner vi in Jnsepti Kmpat.w.hek, k.k wirkl. Holkimzipislen, und DctTenllidicn Prnfcssor ilcr GcselAunde. und Kicisanil.spraksrs hei der k.k. Arcieren= Leibgarde galliz.isehcr Abteilung; I. del; Mr. 263; Di maj 1794
dežele, posebnr pa so bili tisti, katerih veljavnost jc bila omejena samo na določeno deželo ali pokrajino. Nadalje so bili zakoni lahko: napisani (gcschricbcnc) in ncnapisnni (ungcsehricbenc). Za napisane zakone so veljali'- usti, s kalenmj so sc pod'ožniki seznanili preko patentov, okrožnic ipd., med nenapisane zakone pa so spiidalc tiste navade in običaji, ki :;o bi Ic ^¿rk^iiska spre jcmljivc in so sc nanašale na preteklo obnašanje in dejanji.,
Napisane predpise so delili na: dvorne sklepe (Hofeschljssungen) priročna pisma (Handbillettc) privilegije {Privilcgium)
-	odredbe, cesarske odloke (Rcskriptc) razglase (Ediklc)
-	splošne predpise in javne listine (Gcncralicn und Patente)
-	odredbe, ukaze (Verordnungen)
-	okrožnice (Zirkukrien) poročila, obvestila (Naehricien) in pozive, vabila (Ruf).2
Dvorni sklepi in odloki so nastali na predlog dvorne pisarne in v določen' (očki tudi pred sedsiva ir jc o nji H odločal deželni Knez.
"iiandlnllci 1 je bilo vladno p,smo, ki ga jc deželni knez poslal v uradni stvar predsedu joeemu šefu urada.
Dcžclnokncžja odredba, s katero so določeno stvar ali osebo i z vzeli iz občega prava, sc jc imenovala privilegij. V danem primeru ne gre za strogo zakonski predpis, čeprav jc le-ta imel lastnosti zakona. V privilegijih so bile zajete stvarne ali osebne svoboščine; prve so se nana šale na stvar ali zadevo, druge pa na osebo Osebni privilegiji so bili dodeljeni uoloeeni of.cbi in niso bili dedni; njihova veljavnost je trajaj» do smrti osebe ali do takrat, ko sc jc spremenila lastnost, zarad' katere je bil privilegij dodeljen. Stvarni privilegiji so bili povezani z določeno stvarjo in jih jc užival tiitj, k je slvar posedoval; torej so sc lahko dedovali. Stvarni nri vi legij je prenehal, ko jc prenehala z delovanjem ustanova, ki gaje dodelila, ali ko ic slvar, ki ji je hil pr; vilegij dodeljen, propadla Uikoj pa, ko jc bilo vzpostavljeno prejšnje stanje, so ode obnovljene tudi svoboščine. Privilegiji pa so bili lahko časovno omejeni že ob samem nastanki" in so svojo veljavo Izgubili v roku, ki ga je določil dc/clni knez v oprostilvcnem pismu.
"Rcskript" je bila najvišja odredba (ukaz), ki
I sli i ki >l «dura j, sir. 2H9,2'J0.
ARHIVI XIX 1996
članki in razprave
70
sc ni ./.dajaIn v nncnii določenega urada, ampak v imenn deželnega kneza in se je začela z njegovi iS imenom
lidikt1' jc bila odredba, ki je vsebovala ozi-rorfm izpo\edovala predmet strank zaio ediku ni: ¡o imeli zakonodajne, ampak samo sodno vc lj«vo. Razglašala so jih sodišča tako. da so jih uabilr na oglasno desko, na mestna vrata ipd. ali ohjavila v časopisih. Glede na vsebino so se razglas1 delili na: sklicnc (Konvokazionsedikte). pozivne (Vorrurnngs= Fdikle), dražbe ne CFtil-hielimgs= lidikte) in tiralice (Steckbricfe). Edikle S1> pisali na vnaprej tiskane formularje, v katere so -/nesli podatke o strankah in obravnavanem predmetu/
(jcitvralijc iii patenti so bi'i tisti tiskani zakoni, ki so se nanašali na vse dežele ali na posa nežne province. Izdajali so se samo v monar ho vem imenu m v več izvodih.
O^r^dbc (Vcrordnnngcnl so b le pokrajinski 'akoni, k. so bili razglašeni v imenn deželnega Urad;i. Začetna in «tkljneSi» formula sla bili izpuščeni tako se je predpis začel: "Verordnung der - Gnberniiims
Okraznicc so bili predpisi, k. jih j d dvorni ali dežel ni urad poslal na vse podrejene oblasti. Izraz okrožnica pride od glagola krožiti, kar pomeni, da so morale te odrcdhc polovati od los pri e do gosposke.
l*(iroalcl obvestila so bili natančni opisi na novo vpeljanih naprav (zavodov) oziroma primeril^ sprememb določenih stvari.
1'tn.h'i so se imenovala tista obvestila, k' so imela ni koncu dodano: "Sage es einer dem ¡uide rnV
'^■ZflltiM: vanje p rcdpisiiv
Ra p;i so vsi sprejeli predpisi tudi dosegli pvoj ••ainen. jili jc bilo potrebno razglasiti in seznanili z ijiini liste, zaradi katerih so bili sprejeli P()i;vcine. cerkvene in sodne oblasti Icr podložni ke
bržavna dvorna pisarna jc predpis (zakon) kot PjUcni au kot dvorni dekret posredovala dcžel-ni" uradom, ki so preko obstoječih okrožnih radov seznanili z njimi gosposke in podložnike. ^¡itciili so na deželne urade prišli v predpisanem stevih, ali samo v enem izvodu in so potrebne '■■vode. ki sn se nanašali na določeno deželo, kjer
Pulcg uradnega uporabljali še deželni jezik, nfilisnili v dveh kolonah - v eni koloni jc Hi J "cniski tekst, v drugi pa tekst v deželnem jeziku.
^akoni so se okrožnim uradom pošiljali prek'. ■ cžclnc politične oblasti. Prejetim predpisom ni-1 šincli ničesjr dodajali ali jih po svoje raz-1 'giili. V primeru, če česa niso razumeli so se 1 ""ali poučiti še preden je bil picdpis razglašen.
4 K'li.*iil\i'ir;ij, Mr. 267-274. <5 [s''_i Xl'fS4:ij, sfi 292, [l,l<>Viil /p« nj. Mr. 292.
Vsak okrožni unid je b"I razdeljen na več glavnih okrajev m j: moral vsako deželno odredbo kopirati najmanj v loliko izvodih, kol je bilo okrajev, če žc iz dežele ni dobil zadostnega Števila izvodov (glede na predpis). Za vsak pr samezni okra: je moral imeli nastavljen fascikcl in poštno knjigo ter torbo, k. sojo zaklenili in s teni preprečili izgubo dokumentov Ključ jc posedoval Indi vsak prejemnik. Tiskani dokumenti so mora i1 biti kopirani v to,i ko izvodih, kut jc bilo v posameznem okraju prevzemnikov, pisne pa je moral vsak prevzemnik zase prepisati, Okrožni dragonar jc prevzel zaklenjeno torho in dokumente zapečatene z okrožnimi insigriijami, da bi sc preprečila izguba ah zloraba. Dragonarji so odnesli pošto samo v osem do deset najbližjih uradov, nato pa jc ta potovala s slugami na ostale dominijc in krajevne gosposke po vrstnem redu. kot je bilo zabeleženo v poštni knjigi. Ko Ijc prejemnik dobit o ok umen t. jc moral vpisati v poštno knjigo podatke o sprejemu: ostale dokumente in poštno kniigo pn jt znova zaklenil v torbo i-1 peslal naprej. V poštno knjigo so vpi sovali tudi čas odprave in eventualne spremembe oziroma, če sc po našel aii je man i kal kakšen dokument...
Ko je poštna torba skupaj z registrom prispela do zadnjega kraju v pisIriktH so jo po isti noti poslali nazaj Pri vračaniu so iahko npravni uradi, magistrati in tare poslali na okrožm nrs.d zapečatena poročila in vloge in vse to posebej dokumentirali v pošini knjigi.
Vsak posamezen dominij jc moral deželno knežje patente in odredbe razglasiti lako. da jih jc kot okrožnico poslal od občine do občine in nanjo Ha morala ri llnr inl dva porotnika potrdili pravilen prejem in izvedbo razglasa.
Odredbe .v o morali občmsk rim a ni takoj razglasiti in niso smeli čakati na lisic dni. ko so prišli pr.dložniki na obračun svojih obveznosti na ta dan so ravndno seznanili podložnkc z no vi mi dežel tioknežjimi predpi in osvežili slarc.
Sicer pa jc razglase vanje pmekalo v glavnem in večjih mestih tako. da jc inrgistral deželno knežje odredbe dal nabiti na cerkvena vraia. kjer sc j¿ laliko vsak seznanil z njimi. V deželnih mcštili so odredbe razglašali zbraiicmii meščan slvu ob nedeljah po popoldanski služb' bo/ji. in siccr ob prisotnosti župnika in /upana ter pred mestnim fizikom. V vaseh, ki so premogle ž|Q nika, jc krajevni rihtar ali šolnik razglasi' prejeti predpis v občinski sobi v prisotnosti župnika; kjer pa dušnega pnstina ni blo. jc moral bili prisoten porotnik n po možnosti župn-k li ;lc fare, v katero jn spadala vas. Na i si i način so razglašali odredbe ludi v l i sli h mestih, k. niso bik. direktno pod migistralem, arnp^k pod posebnim rihtarjnm in predstojnikom
Po razglasitvi so odredbe ludi v deželnih mestih in vaseh nab li na cerkvena vrata.
Predpisi, ki so bih namenieni samo advokatom, niso bili tiskani temveč so/ih seznanili z
20
Članki in razprave
ARHIVI XIX 19%
odredbo preko razglasa, ki je bil nabil na oglasnem meslu v sodnem poslopju in na pravi i fakulteti.
Odredbe, ki so bile namenjene duhovščini, so poslali preko aeželnega urada neposredno škofom ("'dvorni dekret 17/3-1791 in 11/10-1791); n p? so bili zadolženi, da -jil) dobesedno, hrez kakega spreminjanja, posredujejo naprej. Vs; samostanski predstojniki so morali vodni kr-go dc-želnoknc/jih odredb, vanjo so vpisali vse odredbe in jo pustih v jedilniei, da je bila na raz poiago vsakemu redovniku. Predpise so morali tud razglasili pred konventom in dan razgla-ševanja vpisali v knjigo. Obenem so morili vsako leio obnoviti razglaševanje, da bi si predpise bolje vtisnili v spomin in dokumentnati tudi to dejanje. V primeru pa, ko je deželna oblast ugotovila kakršnokoli nepravilnost, so moral' plača'1 kazen v znesku 100 dukalov, ki so bili namenjeni revežem
Knjigo in register deželnoknežjih odredb so vodile tudi vse fare, in siecr jc b-la namenjena prostemu vpogledu in poduku k:jralom in kaplanom. Zadolženi so morali skroeti za ločno vodenje in vzdrževanje knjige; kontrolirali so jih okrožni nadzorniki ob leln:h viz.iiaeijah.
Vse najvišje odredbe, ki so se nanašale na dušne pasurje, so morali obravnavali in jih predstavil študirajoči duhovščini pn predavanjih pa si oral ne teologije/'
O vs;h, v šolskih zadevah, na okrožni urad poslanih zakonih in odredbah jc moral bili obveščen okrožni šolski komisar.
O zdravstvenih odredbah in predpisih, k. so sc ukvarjale s skrbjo za zdravje ljudi in živali, sta morala hiti obveščena okrožni link in kirurg (ranocclnik), ki sla bila dolžna opažene nenra-vilnotji lakoj pisno sporočili okrožnemu uradu, v nujnih primerih p? ustno poročati.
V primeru, ko sc jc predpis nanašal samo na medicinsko fakullcio, jc morala bili ta z njim scznan|cna neposredno.
Na ovire, ki so lahko naslalc pri rtzglašcvanju odredb in predpisov, jc opozorila not-anjc-avstrijska deželna pisarna 29. oklobra 1791, manjkalo je laslnih občinskih ;ob in občinskih rihtarjev, ki bi pili pismeni a-i znali vsaj brali, priman|kovalo pa jc tudi učiteljev. Tako so
ponekod razglašal, picdpisc po dopoldanski služ-hi hožji, drugjf. pa so si pomagali s pomočjo kje v bližini zaposlenih uslužbencev. Z dvornin) dekretom 2. decembra 1791 pa so zadolžili okrožne urade, da poiščejo za razglaševanje v krajih, kjer ni bilo možno dobili ustreznega razglašcvalca, nekoga pismenega in ga pošljejo v listi kiai. V nobenem primeru pa deželnoknežjih odredb niso smeli razglašcvali oblastni gospodarski uradi.7
Zakoni so stopili v veljavo lakoj po razglasitvi, čc ni bilo drugače predpisano.
ZUSAMMENFASSUNG
VON DER SCHAPF'JNG DK GESETZE HI.VZ1J IHRER ANWENDUNG {LANDESGESETZE VOM ENDE DES 18. JAHRHUNDERTS)
Der ahsnhitistischc Monarch mutile zur ürreichimg scir.ci Ziele Milicl vorschreiben bzw. ,-inordncn, /.nglcich aber die entsprechende Art und Weise linden, um den '/.lisi ünd igen U chdrdcn und Untertanen seinen Willen kund/.iinm. Seinen Willen und seine Fordern i'gen giib der Lnndcsfiirsi in Eurrn von Gesei/c ivnrscliriflen heraus, über den ßeamlcnappar;1! sorgte er dagegen üaiiir, dal! diL Untertanen regelmäßig ilber ihre Rechte lind Pflichten informier! wnrdcn.
SUMMARY
RiOM TUE CREATOR TO THE USER (PROVINCIAL LAWS AT THE END OP THE 1ATI1 CENTURY)
In order lo ;ichicvc his	(he absolute monarch liad
lo delcrinine Ihe means by wnich to achieve Ihcm Lind find ihe means by which he could iinpnsc his will upon ihc nppropriale mithin nies and his subjects. I"hc l.indgnives issued iheir will ;ind requirements through edicts. A syslcm of stille officials ensured thai Ihc monarch's subjects were kepi informed of their rights iind duties on li regular b;i.sis.
Ism kril /«»raj, Mr. 2H1-2K?.
l.shi knl	sir. 2K0.