SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
i*^ JsmmKm1 - \m wr t
Leto 7/št 146-147 15.7.1999 -S4.00
Sydney - Australia
http://www.glasslovenije.com.au
Avstralski Slovenci proslavili 25. junij Tako so praznovali v Melbourneu
OLIMPIJSKI KOMITE
Slovenska hiša Olimpijske igre Sydney 2000
Slovensko hišo so do sedaj sponzorirali iz slovenske skupnosti v Avstraliji sledeči:
Glavni sponzor: Klub Triglav Sydney (S 50.000) Spon/oni: Slovensko društvo Sydney, Versko in kulturno središče sv. Rafaela Merry lands, Igralska družina Merryltuuls Organizator vabi k sponzorstvu vse avstralske Slovence Alfred Breznik, ataše slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000
bbmhIHS£HH[
Proslavo ob Dnevu državnosti Republike Slovenije je v kulturnem središču Kevv pripravil, v sodelovanju z vsemi viktorijskimi slovenskimi organizacijami in verskim središčem, Slovenski narodni svet
Snowy men picnic
in predstavitev projekta "Slovenci v Snowyju"
lantetmlf lociv JM
Nedelja, 18. julija 1999, S	s pričet kom ob 13.00 uri
18.July 1999 Sydney
/Glas Slovenije/ - Letos slavi Avstralija 50-letnico hidroenergetskega giganta Snowy Mountains Scheme. Slovesnosti potekajo že od 26. januarja 1999, zaključene pa bodo 17. oktobra 1999 v Coomi z velikim zborovanjem bivših delavcev, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Slovenska skupnost bo poskrbela, da bo med drogovi drugih narodnosti v aleji zastav visela tudi slovenska zastava. Za Slovence v Avstraliji je ta obletnica velik zgodovinski dogodek, saj je delalo na Snowyju več sto slovenskih priseljencev. Klub Triglav organizira v nedeljo, 18. julija 1999 Snowy men picnic. Želja kluba je, da se ta dan sreča čim več tistih, ki so bili zaposleni pri gradnji Snowy Mountains Scheme.
Florjan Auser je izdelal letos obsežni dvojezični dokumentarni projekt Slovenci v Snowyju -predno nam uide čas, projekt bo predstavljen na slovesnosti v Klubu Triglav, na kateri bo Tanya Plibersek MP, članica avstralskega zveznega parlamenta, podelila posebna spominska priznanja vsem bivšim delavcem na Snowyju. Prisotni bodo tudi drugi častni gostje, med njimi predstavnica Snowy Mountains Autho-rity iz Coome. Organizatorju je sicer uspelo zbrati presenetljivo veliko število imen, vendar naproša vse tiste, ki so prejeli vabilo, da o srečanju obvestijo tudi druge znance, ki so z njimi delali na Snowyju, vključno z vdovami in vdovci bivših delavcev, saj se bodo spomnili tudi njih. Udeležence srečanja naprošajo, da prinesejo s seboj razne dokumente, spominke in fotografije s Snowyja. Tega dne bo predstavil prve izvode svoje knjige Ivan Kobal. Več na str. 3
Na fotografiji nastopajoči y.programu
gBB^BBHHBBH^SBBlBHiiranatmSSamiSnatBSBBk
Verskem in
Iz sporočila mag. Janeza Kocijančiča a vstralskim S l oven cent:
"Mi bi si želeli da bi takrat, ko bodo slovenski športniki nastopali na olimpijskih igrah, čutili vsi Slovenci, s tem seveda še posebej avstralski, da je lo skupna stvar in da tisti, ki se borijo nastopajo v imenu vseh nas. Skupaj bomo veseli in žalostni in to bi moralo utrditi vezi med Slovenci v Avstraliji z matičnim narodom. " Fotografija desno: mag. Janez Kocijančič in Alfred Breinik
Ob Dnevu državnosti Republike Slovenije
Iz govora Alfreda Brežnika,
častnega generalnega konzula RS v Sydneyu
V Klubu Triglav: "... 25. junij je za vse nas Slovence, neglede kje živimo, najpomembnejši praznik, saj je rojstni dan Republike Slovenije...
Kar se tiče naše stare domovine Slovenije lahko gledamo v tretje tisočletje z optimizmom. Kaj pa naša slovenska skupnost tukaj v Avstraliji? Kakšne načrte imamo pa mi za tretje tisočletje in ali o tem že sploh razmišljamo? Ja, domove, klubske prostore, dvorane in cerkve imamo velike. Ali se nam včasih ne zdi, da so prevelike in da jih je kar preveč? Roko na srce, vedno nas je manj, tistih, ki bi obiskovali slovenske zabave, prire-
ditve ali aktivno sodelovali in delali pri naših organizacijah. In dokler bomo vlekli vsak na svojo stran, se stvari ne bodo izboljšale. Mladih tudi nismo znali pritegniti v zadostni meri. Zato predlagam, da si zadamo sledeče naloge: pristopimo k iskrenemu dialogu - pogovarjajmo se z vsemi mladimi in starimi, slovensko govorečimi in tistimi, ki slovensko ne znajo: bodimo strpni in tolerantni; sezimo si v roke kot bratje in sestre v pravem pomenu besede. Pogovorimo se kako in kaj bomo storili, da bomo v tretje tisočletje vstopili kot resnična enotna slovenska družina!"
ini«*i:o»'Unvtxi»
15.7.1999
Uredništvu! Najlepša hvala za formativne novice. Brati Glas Slovenije mi je v pravo veselje. Želim vam vse najboljše in še nadalje veliko uspeha. Prisrčne pozdrave M. Samsa, NSW
Menda ja ne boste rekli, da se ne spominjate Irene Stariha, urednice do približno pred letom izhajajočega ASR - Australian Slovenian Review?! Kje je, kaj je z njo?
Irena, Mark, Kara in Lana so se letos januarja podali na potep po svetu. Od Amerike do... kdo ve kje vse so bili in se končno za dlje časa zasidrali v Sloveniji, točneje v Ljubljani, kjer dekleti obiskujeta šolo, seveda imata zdaj počitnice.
Irena se nam je oglasila po E-mailu že nekajkrat, vedno duhovito in zabavno in zato smo hoteli njena zanimiva in dolga sporočila uvrstiti v naš časopis. Žal nam je vedno zmanjkalo prostora. No, pa naj radovednežem vseeno na kratko povemo kaj nam je te dni napisala. Isto E-mail sporočilo v angleščini je poslala tudi drugim prijateljem in zato ji bomo to odpustili - izpit iz slovenščine nam pa še vseeno dolguje.
Slovenia realy is the place to beli!!! Izjava, ki jo je Irena opravičila z duhovitim naštevanjem vsega kar so doživeli:
V Sloveniji je bil ameriški predsednik Clinton; Starihovi so se pravkar peljali na pogreb (stric se je ponesrečil s traktorjem); deževalo je kot iz škafa in na blokirani cesti seje pač zgodilo, da jim je Billy pomahal iz avtomobila. Irena nagajivo komentira: če ga nismo videli v Washin-gtonu smo ga morali srečati pač v Sloveniji... Povem vam Slovenia really is the place to be!!!!!
Into velja tudi za 40. Jazz festival v Križankah, kjer ni igral nihče drug kot znani avstralski James Morrison, ki je bil počaščen s skand i ranjeni družine Stariha: "Come on Aussie Come on!" Kdo pravi da ne drži Irenina Slovenia really is the place to be!!!!!
Trening za svetovno prvenstvo v kajaku na brzicah Save... tudi avstralski asi so bili tam! Slovenia really is the place to be!!!!!
Marka so poklicali na služenje vojaščine v Slovensko vojsko. In že seje Irena veselila počitnic ob morju ta čas ko bi Mark "branil Slovenijo" pa se je uštela. Vojska si je premislila, češ da je Mark "prestar" za treninge in tudi njegovo stalno bivališčeje Avstralija (op.: oprosti Mark, to je napisala Irena).
Poleg vsega nabirajo še gobe po slovenskih gozdovih in "lumpajo" do zgodnjih jutranjih ur. Zaenkrat preprosto ne čutijo potrebe da bi se vrnili v Avstralijo, čemu, saj Avstralci prihajajo tja: tam so Markova mama, bratranec Joshua, Tomažinovi, pridejo še Frank in Jude in Hendlovi in kdo ve koga še vse ne bodo srečali na kakšni ljubljanski, ptujski ali portoroški ulici. Ce hočeš srečati rojaka iz Avstralije, Slovenia really is the place to be!!!!!
Mark se pripravlja na vzpon na Triglav, Irena pravi naj kar gre brez nje in končuje svoje pismo: Love you all!
Starihovim želimo še veliko lepih dni v Sloveniji in upamo da se decembra letos vrnejo med nas. Vsem, ki morda šele odhajate na počitnice v Slovenijo želimo srečno pot, Slovenia really is the place to be!!! Nam, ki ostajamo pa lep avstralski zimski pozdra^
Vaša Stanka	X^-
Stariha "klan" nam piše iz Slovenije: "Slovenia really is the place to be!!!!!"
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
Ob dnevu slovenske državnosti v imenu slovenskega veleposlaništva v Canberri iskreno čestitava vsem članom slovenskih organizacij in društev ter vsem
posameznikom in želiva prijetno praznovanje in veliko lepih spominov na Slovenijo. Helena Drnovšek Zorko Marko Polajžer Canberra, 24. 6. 1999
Spoštovano uredništvo, opazil sem, da mi je iztekla naročnina. V prilogi vam pošiljam money order - naročnino za naslednje leto. Ob tej priložnosti pa se vam želim tudi zahvaliti za vaše dolgoletno vzorno delo in vas iskreno pozdravljam F. Pavlovec. NSW
Uredništvu Glasa Slovenije! Oglašam se iz Slovenije s prošnjo, da mi pomagate najti mojo teto AbramičAno (rojena 5.7.1931, ki se je s Primorske priselila v Avstralijo leta ¡951 in se morda zdaj piše Salvatore, živela pa naj bi v Melbourneu. Kot majhno deklico so jo dali v zavod v Gorico. Povsod sem jo že iskala. Na Veleposlaništvu RS iz Can-berre so mi svetovali naj poišče m pomoč tudi preko internetovega Stičišča avstralskih Slovencev. Masten Danica. Ljubljana
Zdravo! Lep po- "¿OVENIIA ' zdrav iz nase lepe	.
Slovenije - bisera ^^^^^ Bleda. Rad bi se do- jg^pj^
Avstralije, če je mož- jgs|||k|gpM nost navezati kakšne stike. Star sem 26 let in nimam interneta. Moj naslov: Mavsar Milan, Moste 74b
Žirovnica 4274, Slovenija
Spoštovana ga. Stanka! Pošiljam naročnino za Glas Slovenije. Vendo ga z veseljem preberem, velika škoda za nas starejše, da ne izhaja dvakrat na mesec. S prisrčnimi slovenskimi pozdravi vam, ki se trudite pri časopisu.
P. Zemljak z družino, NSIV
Diplomatsko konzularna predstavniška
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo poŠto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00
uradne ure so od 10.00- 14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogee NSW 2034 *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164.
AUSTRALIA it-
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XlI, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252
SLOVENIJE
1099
Sydney
Avstralski Slovcnci, ohranimo našo zgodovino!
Ob 50-letnici
Hidroenergetski gigantski projekt SNOWY MOUNTAINS
Predstavitev projekta
"Slovenci v Snowyju -predno nam uide čas"
Avstralsko pogorje Snowy Mountains skriva v sebi temelje novejše avstralske zgodovine, tiste, ki pripada priseljencem - delavcem na hidroenergetskem gigantu Snowy Mountains Scheme. Letos beleži avstralski koledar 50-letnico projekta. Beležimo jo tudi mi Slovenci, saj je pustilo sledove svojega dela in trpljenja na Snowyju na stotine slovenskih priseljencev. Danes jih veliko že ni več med nami, drugi pa so raztreseni po vsem avstralskem kontinentu pa tudi drugod po svetu. Veliko zgodb ne bo nikoli izpovedanih, rešimo pa lahko še zgodbe in dokumente tistih, ki so še živi.
Letošnje srečanje ob 50-letnici Snowyja, ki bo oktobra po različnih krajih delovnih kampov na Snowyju, bo prizorišče veteranov, ki nosijo v sebi v večini še neizpovedani del zgodovine tistih časov. Razen treh knjig našega sydneyskega rojaka Ivana Kobala, ki seje dotaknil zgodb skupine slovenskih delavcev in nekaj intervjujev na slovenskih radijskih oddajah, nimamo podrobnejšega dokumentarnega pregleda o življenju in delu naših rojakov na Snowyju.
Da bi potegnil neizpovedano iz anonimnosti je Florjan Auser izdelal obširnejši dvojezični (v slovenščini in angleščini) dokumentarni projekt pod naslovom
Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas S tem zahtevnim projektom sije zadal veliko nalogo, saj je vanj vključil:
-	snemanje petih dokumentarnih video posnetkov
-snemanje intervjujev (za časopise in revije, internet in radijske oddaje)
-	zbiranje dokumentov in fotografij
-	izid končne publikacije in drugo
-	višek projekta - njegova predstavitev v času olimpijskih iger Sydney 2000 (vključno s knjigo Portreti avstralskih Slovencev)
Florjan Auser želi predati ves zbrani in posneti material avstralskim slovenskim arhivom, univerzitetnim knjižnicam v Sloveniji ter drugim uradom oziroma organizacijam, ki se ukvarjajo s slovenskim izseljenstvom. Pred tem pa naj bi predvajali audio posnetke na slovenskih radijskih oddajah v Avstraliji in po svetu, dokumentarne video posnetke na slovenskih televizijskih oddajah v Avstraliji in po svetu ter seveda objavili reportaže v različnih časopisih in revijah. Projekt bo tudi svojevrsten izobraževalni in turistični program, saj bo predstavil še avstralsko naravo, način življenja, kulturo, umetnost in predvsem popularno avstralsko multikulturo katere zibelka je prav Snowy.
Projekt Slovenci v Snowyju je obšel skoraj vsak najmanjši kotiček sveta kjer živijo Slovenci. Dobil je ogromno podpore vse od samega predsednika RS Milana Kučana do diplomatsko konzularnih predstavništev v Avstraliji, slovenskih univerz ter drugih ustanov in posameznikov, kakor tudi od slovenskih medijev od Slovenije do Argentine in Kanade, ZDA, Avstrije, Italije in od drugod. Za uresničitev projekta bo organizator pritegnil k sodelovanju slovensko skupnost ter posameznike v Avstraliji in po svetu. Za tehnično izvedbo pa različne strokovnjake iz področja medijev, filma, arhiviranja in druge.
15.7.1999


Jože Plevnik je poslal gornjo fotografijo in piše: S Tu mat Ponda - tukaj je nekaj imen, vseh se ne spominjam; od leve na desno stojijo: Jože Plevnik, Franc Plajbas, Sevšek; čepijo: Ivan Krušič, Lojze Kmetic na desni
Projekt "SLOVENCI V SNOWYJU -predno nam uide čas"
Sponzorji: Klub Triglav - St. Johns Community Club Sydney, Slovensko društvo Sydney, FP- Sydney, Vodušek Meats Cobram in VTV Velenje
Priporočila za izvedbo projekta:
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Helena Drnovšek-Zorko, Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra, Alfred Breznik, Generalni konzulat Republike Slovenije Sydney, članica avstralskega zveznega parlamenta, Tanya Pliberšek MP, House of Representatives (Federal Member for Sydney), Angela Fiumara, Corporate Communication Media - Snowy Mountains Hydro-Electric Authority, mag. Rozina Švent, vodja retrospektivne bibliografije v Narodni univerzitetni knjižnici Ljubljana, dr. Edi Gobec, profesor sociologije na državni univerzi v Kenlu, bivši podpredsednik Delta Tau Kappa - mednarodne častne organizacije socialnih znanstvenikov in direktor Slovenskega raziskovalnega središča Ohio - ZDA, Milena Brgoč, Historični arhiv Slovencev v Avstraliji (Slovensko društvo Melbourne), Veronika Ferfolja. doktorski kandidat na Univerzi v Adelaidi, Mariza Ličan, urednica slovenskih oddaj na državnem SBS radiu Sydney, Eli Rizmal. urednica slovenskih oddaj na državnem SBS radiu Melbourne, Štefan Merzel, predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije, TV kanal 31 slovenska oddaja Melbourne, Mirko Vasle, Okence v Slovenijo - slovenska radijska oddaja iz Buenos Airesa Argentina, Mirko Bogataj, vodja slovenskega programa na avstrijski TV, Rajko Djordjevič, direktor VTV Velenje in predsednik - Gospodarsko interesnega združenja lokalnih televizij Slovenije.	_
GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA - MANAGER IN TEHNIČNO OBLIKOVANJE Florjan Auser - TISK Glas Slovenije Sydney -y GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič. Ustanovljen-established in 1993 - Ustanovitelji-founders: Stanka Gregorič. 5 Alfred Breznik, Dušan Lajovic. Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena ^ Z i1 njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice c^ pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Glas Slovenije nudi informacije o r . ¿i Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu. Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 ^ M Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 $ GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dural - NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovenia@zeta.org.au STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na Internetu - http://www.glasslovenije.com.au - urednik Florjan Auser
15.7.1999
50th ANNIVERSARY

18. July 1999 Sydney
As the 50th Anniversary of the Snowy Mountain Scheme gathers its momentum, there is also a rush of ideas and activity among Slovenians, all pointing to a great conclusion of celebrations in October this year.
Of the many nationalities of New Australians who took part in the Snowy Mountains Scheme, we Slovenians are definitely one of the proudest. Every Slovenian asso-ciation in Australia prides itself on the membership of men and women who once worked on the Snowy and are now mostly retired to celebrate their memories. Some of their stories have been passed down to their children and grandchildren in every part of Australia, some even in Europe or in other places in the world, wherever they have relatives, friends or colleges. However, many stories remain untold and documents lie scattered. It is urgent that we capture these stories and gather these documents before it is too late.
The first section of the Project is a historical and a promotional series, SLOVENIANS AT THE SNOWY, which aims to introduce that Australian icon - the Snowy - as well as the (Slovenian) Snowy people not only to Australian and Slovenian audiences both here and in Slovenia, but also to the other countries where Slovenians are living. The aim of broadcasting this series in Australia, Slovenia, and other countries is to educate with the purpose of creating a greater understanding not just of Australian nature, landscape, lifestyle, culture, and art, but more importantly of Australian multi-culturalism which the Snowy Mountains Scheme so helped create, as strongly su-ggested by the title Ivan Kobal has given his forthcoming book, The Snowy -Cradle of a New Australia.
The introductory segments of this series will be located in Sydney, Melbourne as well as rural districts.The rationale for this is that the Snowy Mountains Scheme power supplies the peak demand electricity for both cities as well as waterfor irrigation.
SNOWY MOUNTAINS SCHEME "Slovenians at the Snowy - before time runs out"
Our Documentary Project Producer: Florjan Auser
From the lettj
... The Snowy Mountains Hydroelectric Authority is delighted that you have embarked on a project to record the stories of the Slovenian contribution to the construction of the SMS... We wish you eve/y success in the completion of "Slovenians at the Snowy - Before time runs out".
Angela Fin nuira Corporate Communication -Media, Snowy Mountains Hvdro-Electric Authority, Cooma
I am more than pleased to give my full support to Mr Florjan Auser in his efforts to produce a documentary film about the contribution of Slovenian Australians in the construction of the Snowy Mountains Scheme... The urgency of Mr Auser's task to complete the documentary on the Snowy Mountains Scheme increases with every day, as many of the men who worked on the scheme are aging, and many of the primary resource documents and photographs are slowly being lost or destroyed... Tanya Plibersek MP Member for Sydney
I would like to offer my warmest recommendation and support for Florjan Auser's project "Slovenians at the Snowy -before time runs out". As archivist of the Slovenian Catholic Church in Melbourne, which boasts a vast collection of material of a diverse nature on Slovenians from all over Australia since 1956, and as I am doctoral candidate at the University of Adelaide with Slovenians in Australia Since WWII as my topic, I am well aware of the kind of material that is and is not readily available on Slovenians in Australia... It is important to collect material on Slovenians who worked for the Snowy Scheme...
Veronika Fer folia, Adelaide
... The Embassy of the Republic of Slovenia expresses all support for those, who will participate in this year's celebration activity to remember this remarkable work. The Voice of Slovenia and Web Network of Slovenians in Australia intend to make a documentary film of this project, which the Embassy of the Republic of Slovenia proudly supports as well. Helen a I) ri i o r.f ek-Zo rk o Charge D'Affaires, Canberra
... Many Slovenians worked on the Snowy Mountains Scheme and will with their families proudly participate in this year's celebration. Consulate-General of the Republic of Slovenia is proud of their contribution and therefore unreservedly supports the "Voice of Slovenia" and "Web Network of Slovenians in Australia" initiative to make a video documentaty "Slovenians at the Snowy". Alfred Breznik
Honorary Consul General Sydney
... As the Head of the Slovenian. Language program on SBS Radio Melbourne I applaud to and strongly support Project... It will be a great pleasure to use your high quality audio materials in our programs... I hope to soon receive the news about the project as I still remember our successful cooperation in the past. Eli Rizmal, SBS Radio
We, the Slovenian Association Melbourne and Historical Archive ofSlovenians in Australia, fully support the Project, initiated by newspaper Glas Slo-venije... We will appriciate all the material gathered for our Historical Archive... The material will remain for our future generations as a special momentum of our Slovenian contribution to the cultural and environmental history of Australia.
Daniian Pisotek, Secretary Milena Brgod, in charge of HAS A
I have read with great interest Mr Florjan Auser's documentary Slovenians in the Snowy... I hope I understand the great historical and cultural importance of the projects described by the well-qualified producer, Mr Auser.
The forthcoming 50th anniversary will represent a unique opportunity for all Australians of good will not only to celebrate past accomplishments but also to rededicate themselves to the goals of hard work and perseverance in brotherly unity for the highest ideals of Australia. This Project undoubtedly, positively and forcefully underscore the mission and potential for unity in diversity - a goal of worldwide urgency and significance. 1 hope that not only the Australian Slovenians, but also their beloved adopted country Australia, and their native land, the Republic of Slovenia, will do eveiything in their power to help make Mr A user's proposed Project a splendid success. May I extend my sincere congratulations on the occassion of the forthcoming 50th anniversary of the Snowy Mountains Scheme and my very best wishes to all individuals, organizations, institutions and agencies that will show the needed dedication and wisdom to make it a resounding success for Australia and the world. Dr. Etli Gobetz
Professor Emeritus of Sociology Kent State University Executive Director. Slovenian Research Center Vice President of National Confederation of America Ethnic Groups
(Outstanding Educator of America, 1971)
The management of the Slovenian National Council of Victoria is pleased to give strong support with your project... we will also gladly use your filmed material on the Slovenian TV program on Channel 31... Stefan Merzel President SNS VIC
ÜÜU
15.7.1999
Iz zgodovine Snowyja
. .-V-.' :
V prvi vrsti z leve na desno: Anton Špiclin,Jvan Gojak, Stanislav Horvat, Peter Tomšič, Jože Plevnik, Anton Štukelj in Anton Česnik V drugi vrsti stojijo z leve na desno: Ivan Čufar, Franc Šiftar, Mirko Mahu, Joško Grl, Anton Batinar, Vladimir Menart, Drago Keš, Edvard Švent, Oton Keš, Franc Brožič, Forman Jože, Slavko Ludvik
V Coomi bo od oktobra 1999 visela tudi slovenska zastava
Pismo iz, Melboumea
Piše bivši delavec na Snowyju
Spoštovani, pošiljam vam tri fotografije od Tumut Pondct. Tu nas je delalo zelo veliko Slovencev. Nekateri so delali v t unelu, nekateri pa na damit. Jaz sem najprej delal na damu kot concretar. Delali smo na tri izmene in to v vsakem vremenu, posebno pozimi, ponoči in po snegu. Kasneje sem delctl v tunelu prav tako s concretom. Tam smo betonirali stene, ker je bil slab kamen. Bilct je železna forma pa si moral iti za formo in kamnom in z vibratorjem ravnati beton. Včasih je bilo samo toliko prostora, da si se lahko potegnil skozi, in če nisi bil dosti hiter, te je lahko zasipal concret. Je bilo zelo dosti nesreč. Tu smo imeli tudi balinarsko igrišče. Delali pa smo za kompcmijo Kaiser-Waish-Perini-Raimond, to je bilo leta 1957 - 1958. Potem sem tudi delal v Tantangara in to v tunelu kot miner. To je bi! manjši tunel kot v Tumut Pondu. Bilo je dosti vode in še več hrupa pa nismo dobili nobenih ščitnikov za ušesa tako da nekaj tednov nisi slišal nič, dokler se nisi privadi! na hrup. Potem sem ime/ nesrečo v tunelu in sem moral leta 1959 nehati z delom na Snowyju. Jože Plevnik, St. Albans, Melbourne
Prireditve ob 50-letnici Snowy Mountains Scheme so v teku že od 26. januarja in kot vemo bo glavna prireditev oktobra letos v Coomi. Da bi na drogu v drevoredu zastav visela tudi slovenska, se je moral nekdo za to zavzeti in stopiti v stik z odgovornimi v občini Cooma in Snowy Mountains Authority. To vlogo je začasno ljubeznivo prevzel Cvetko Falež, predsednik Avstralske slovenske konference, ki nam je poslal sledeče pismo:
Kegljišče "Triglav" v avstralskih Snežnih gorah
Na fotografiji vidimo zbrane naše fante v Tumut Pondu na Snowy Mountains. Sami so zgradili lastno kegljišče in ga krstili po naši najvišji gori v domovini. Delali so res po udarniško. Pobudnik in voditelj je bil g. SLAVKO LUDVIK iz Ilirske Bistrice. Ti isti fantje so se tudi domenili, da bodo pomagali slovenskemu tisku. Tudi za Žar so zbrali lepe prispevke kot že obljavljeno. Prav tako niso pozabili sydneyskega Slovenskega društva. Fotografiran v njihovi sredini je tudi Field indus-trial officer ameriške tvrdke Kaiser-Walsh-Perini-Raimond s. VLADIMIR MENART iz Ljubljane. Z vseh strani Slovenije so zbrani ti fantje, ki delajo skupaj z raznovrstnimi narodnostmi na tem velikem projektu, ki bo obogatil Avstralijo z vodo in elektriko. /Iz ŽA RA, 1958, posredoval Ljenko Urbančič/
Cenjeni predsedniki slovenskih organizacij in dragi rojaki! Sporočam vam, da sem v imenu slovenske skupnosti zaprosi! za drog za slovensko zastavo in obljubil plačilo, ki je predpisano.
Generalni Manager za Cooma-Monaro Shire Council, Neil Watt sporoča, da bodo vse drogove za zastave menjali in da bo vsaka zainteresirana narodna skupina morala plačati S 1,500.00 in prispevati dodatno za vzdrževanje droga. Drogovi bodo iz aluminija "anodized" v beli barvi, vrvica za zastavo pa bo zaščitena znotraj droga.
Dviganje zastave je mogoče uskladiti samo s sporazumom Cooma-Monaro Sli ire Council-a in Snowy Mountain Authority. Priprave za ponovno slovesno posvetitev (to rededicate the original avenue) so v pripravi za soboto, 16. oktobra 1999. Evenluelno slovesnost dviganja zastav posameznih narodov je potrebno uskladiti za dan prej ali po tem datumu.
Ker se mi vsota ne zdi izredno velika menim, da jo bomo lahko zbrali. Za prispevke prosim predvsem veterane Snowy Mountains Scheme, posameznike in slovenske organizacije. Slovenska društva in druge organizacije tudi prosim, da predlagajo po eno osebo za poseben odbor, ki bo denar zbral in ga preda! v Coomi. Dokler pa ne bo ta odbor ustanovljen se lahko za vse informacije obrnete na mene:
Cvetko Falež, telefon: 02-6291 8426 Če se bo zbralo več denarja nič zato, saj bo torej potreben za vzdrževanje droga s slovensko zastavo. Upam, da bodo oktobra naša društva organizirala izlete v Coomo. Veselo snidenje s prisrčnimi pozdravi Cvetko Falež, predsednik ASK,
NOVICE
Odkrili spomenik generalu Maistru
/Večer/- Na osrednji ljubljanski slovesnosti ob dnevu državnosti so na Trgu OF odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistri, delo kiparja Jakova Brdarja. Zbrane je nagovorila ljubljanska županja Vika Potočnik.
Srečanje v moji deželi
Polhov Gradec /Delo/ - V nedeljo, 4. julija je bil Polhov Gradec po štiridesetih letih znova gostitelj Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Letos sta prireditev pripravila KS Polhov Gradec in Slovenska izseljenska matica. Na srečanju so spregovorili predsednik državnega zbora Janez Podobnik, predsednik SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, dr. Anton Bebler, novi predsednik SIM, Janez Oven, župan Dobrove-Polhovega Gradca in drugi.
Dr. Rode je med drugim dejal: "Od Slovencev prosim malo več veselja in samozavesti. Bodimo ponosni, da smo Slovenci, trdni in ponosni nase. Nismo manj vredni od drugih in dokazovanja nam ni potrebno iskati zunaj." Na srečanju so prepevali Alfi Nipič, Čuki in Vili Verhovšek, slovenski Elvic iz Ontaria. Odprli so tudi razstavi Svet blagajane in Dežela čebel. Nastopilo je več kulturno umetniških skupin iz Slovenije in iz tujine. Svojo športno turnejo pa so priredili naši avstralski kegljači.
Medn arodn i kult um o-ekološki tabor mladih v Šentjurju
Šentjur /Svetovni slovenski kongres/- Tabor je potekal od 27. junija do 4. julija. Pripravili so ga Fundacija Okolje smo vsi iz Celja, Svetovni slovenski kongres, šentjurski taborniki ter sodelavci Osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja. Udeležilo se gaje 83 otrok starih od 12 do 17 let, prišli so iz Slovenije, Italije in sicer iz Benečije, Rezije in Trsta, iz Hrvaške in BiH. Program so izvajali tudi gostje iz ZDA. Udeležence so seznanili s skladatelji Ipavci. z življenjem Antona Martina Slomška, predstavili pa so tudi pozno antično naselbino na Rifniku in sam grad Rifnik. Poseben pouadarek je bil na ekologiji. Tabor je ob pomoči mladih tabornikov - vodnikov, ter Aleša Vidmarja in Jane Podobnik vodil Janez Kukovič.
Ovadba zoper italijanske vojne zločine
Slovenija v enem stavku
Volitve v Kopru 26. septembra? državni zbor je s tesnim rezultatom 33 za in 31 proti sprejel zakon o razpisu volitev, torej se ni odločil za delitev lokalne samouprave na več občin.
Radenska seje odločila za izplačilo dividen delničarjem v znesku 237 milijonov tolarjev.
Dividende bo izplačevala tudi Tovarna olja Gea in sicer 69,75 tolarja za delnico.
Dividenda Celjske Kovintrade bo 120 tolarjev na delnico.
Na uradno odprtje posodobljene ceste Zlatorog-Savica so Bohinjci čakali dobrih petdeset let čeprav je je šlo po prašni cesti na leto tudi po 100.000 ljudi; zdaj so razen ceste predstavili še kanalizacijski sistem ob Bohinsjekm jezeru.
Mariborsko letališče obnavljajo, pojavljajo se špekulacije, da bo služil Slovenski vojski ali nekega dne celo Natu.
Papežev obisk naj bi letos 19. septembra spremljalo okoli 200 tisoč ljudi, po prvih ocenah stroški obiska ne bi smeli biti višji od 500 milijonov tolarjev.
V	Sloveniji je brez dela 11 tisoč invalidov; pogrešajo tudi svoj časopis Iskra življenja, ki so ga morali ukiniti, ker ni bilo denarja.
V	ljubljanskih Križankah poteka 47 mednarodni poletni festival.
V	Istrski županiji se je pojavila prašičja kuga, zato so v Sloveniji pripravili odredbo o prepovedi uvoza pošiljk domačih in divjih prašičev iz Hrvaške.
Prvi del avtoceste čez Trojane bodo odprli leta 2002.
Poslanci v Državnem zboru so začeli obravnavo zakona o postopnem zapiranju rudnikaTrbovlje-Hrastnik.
Večina poslancev v Državnem zboru se je izjasnila proti uvedbi večinskega volilnega sistema, čeprav ga je ustavno sodišče podprlo; Janez Janša, predsednik SDS je napovedal, da bo ob sprejetju ustavnega zakona, ki bi omogočil nov referendum odstopil kot predsednik stranke in povsem odšel iz politike.
Število moških v Sloveniji se stalno znižuje; leta 1981 se je rodilo 15.000 dečkov, leta 1922 pa samo še 10.000, s tem pa je povezan upad nabornikov za Slovensko vojsko.
V	Sloveniji je 1580 človekoljubnih društev, gre pa za manjša denarna darila - za skromno bero torej.
Slovesnosti po vsej državi
/Večer/ - Številne slovesnosti in prireditve ob prazniku slovenske državnosti - čeprav letos ni bilo "velike" proslave na prostem - so praznično obarvale kar nekaj dni. Zanimivo: nekateri slovenski časopisi poročajo da je bila v Cankarjevem domu osrednja slovesnost, drugi daje ni bilo. Na slavnostni sej i državnega zbora pa je poslance nagovoril predsednik parlamenta Janez Podobnik.
Spominska slovesnost pri Lipi sprave
Ljubljana /Slovenske brazde/ -Ob Lipi sprave je imel letos glavni govor Janez Podobnik, dr. med. in predsednik parlamenta.
Janez Podobnik je med drugim dejal: "Svojo moč, morda premoč in poslanstvo v družini svetovnih držav bomo lahko izoblikovali samo z medsebojno solidarnostjo, ki bo vsakemu od nas omogočila, da razvije svoje duhovne potenciale. Zato s tega mesta, kjer nas k svetosti življenja nagovarja neslišni jezik obnemelega življenja, povabilo vsem Slovenkam in Slovencem, da v duhu medsebojne solidarnosti začnemo odkrivati živi jezik lastne ustvarjalne moči. Ta trenutek ne gre za besede, deklaracije, izjave ali gesla, ampak zgolj za našo resnično pripravljenost za solidarno medsebojno sožitje. Spoštljivo se poklonimo spominu na vse Slovence, ki so med in po drugi svetovni vojni izgubili življenje. V duhu Lipe sprave so vsi poklicani (in priklicani) v bivanje v slovenskem občestvu."
Zala z zlato medaljo Monde Selection
Ljubljana /Dei.o/- Naravno pitno vodo, ki so je lani v Pivovarni Union napolnili 8,2 milijona litrov, je bruseljski mednarodni inštitut za kakovost nagradil že s četrto zlato medaljo Monde Selection. Letos bodo napolnili 12 milijonov litrov te naravne pijače.
Ljubljana /Delofak/ - Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro, Združenje borcev in udeležencev NOB občin Izola in Piran ter Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske so vložili ovadbo zoper italijanske vojne zločince. Dušan Puh, portoroški odvetnik je dejal, da gre za vojna hudodelstva zoper človeštvo in mednarodno pravo (genocid, voj-
no hudodelstvo zoper ranjence, civilno prebivalstvo, bolnike, vojne ujetnike ter za uporabo nedovoljenih bojnih sredstev). Slovenija doslej ni izvedla kazenskih postopkov za zločine, ki so bili storjeni na njenem področju in to napako mora popraviti; vojni zločini pa ne zastarajo. Ovadba obsega petdeset strani.
flllU
i5.7.199t
Kdo podpira vstop Slovenije v Evropsko Unijo in kdo ne
Bruselj /Delofax/ - Največjo podporo uživa Slovenija v Grčiji (55 odstotkov vprašanih), v Franciji je največ nasprotnikov vstopa Siovenije v EU (55 odstotkov); osip podpore je opaziti na Švedskem, v Italiji in Veliki Britaniji, na Portugalskem, Finskem in v Avstriji.
Prva najdba dinozavrovih kosti v Sloveniji
Kozina /STA/ - Kosti vretenčarjev, ki so jih nedavno našli pri Kozini med gradbenimi deli na trasi avtoceste Kozina-Klanec, po prvih opravljenih raziskavah pripadajo dinozavrom iz obdobja zgornje krede pred 83 milijoni do 65 milijoni let, so potrdili na novinarski konferenci Paleon-tološkega inštituta Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. To je prva tovrstna najdba v Sloveniji, saj se v strokovni literaturi doslej omenjajo le podatki o fosilih manjših vodnih kuščarjev in želv. Geološke raziskave kažejo, da so našli kosti enega najmlajših dinozavrov iz maastrichtijskega obdobja malo pred izumrtjem dinozavrov. Najdbišče je trenutno zavarovano z začasno deponijo grušča, poskrbljeno pa je še za poostren nadzor tudi izven delovnega časa gradbenih del avtoceste, saj strokovnjaki predvidevajo, da se na tem območju skriva še veliko zanimivega.
Katarina Srebotnik 35. in 68.
/Gl is Slovenije, Delofan/ -Katarina Srebotnik ima zdaj beloruskega trenerja Ramiza Akmerova. Po Wimbledonu, kjer posamezno sicer ni imela uspeha, se je v dvojicah prerinila do polfinala. S tem sije priborila kar 35. mesto na svetovni lestvici kot igralka dvojic (svojo uvrstitev je izboljšala kar za 25 mest), posamično pa seje uvrstila na 68. mesto. Če pogledamo uvrstitev drugih slovenskih tekmovalk, lahko ugotovimo na kako odlično mesto na svetovni članski lestvici seje prerinila.
Med najboljše slovenske teniške igralke ta čas sodijo še v posamezni uvrstitvi: 127. je Pisnik, 140. Križan, 215 Rampre, 349 Matevžič, 532 Čulum, 574. Škafar, 597 Hergold, 622. Kovač, 747 Janžekovič, 893. Rajh, 903 Mulec, 985. Maša Vesenjak, 999. Urška Vesenjak, 1077 Božičnik.
Jamarji v Postojni očistili Javorniško brezno
Postojna /STA-/ Jamarji postojnskega društva Luka Ceč so minuli konec tedna uspešno očistili Javorniško brezno na pobočju Javorniškega krasa. Med dvodnevno očiščevalno akcijo so iz 73 metrov globokega brezna potegnili več kot 11 kubičnih metrov odvrženih odpadkov. Odpadki v jami so neposredno ogrožali edino zajetje pitne vode za Postojno in bližnja naselja.
Primorski poletu i festival
Koper/Večer/- 1. julija se je sredi Kopra pričel 6. Primorski poletni festival, trajal bo do zadnjega julija. V tem času se vrstijo gledališčne predstave, prva premiera je bila 3. julija opolnoči v Simonovem zalivu z uprizoritvijo lonescojevih Stolov v režiji Bojana Jablanovca ter v primorski igralski zasedbi. Sledili sta dve koprodukciji, Bettijev Zločin na kozjem otoku in še Spogledljivosti, predstava več avtorjev v režiji Janeza Lapajneta.
Internet s p odriva finančna okenca
Ljubljana /Delofan/ - 7. julij je prelomnica glede slovenskega nakupovanja po internetu. Zoran Thaler, direktor podjetja Eon d.o.o. in Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper sta podpisala pogodbo o zagotavljanju plačilnih transakcij po internetu. Tako bo enajst slovenskih bank vključeno v Eonovo vstopno točko na internetu in v sistem elektronskega poslovanja. Vojko Čok je kmalu za tem opravil prvi simbolični nakup majčke po tej elektronski trgovini.
Ponovno Ježek
Ljubljana /Glas Slovenije/ - v kavarni ljubljanskega Nebotičnika so predstavili dve izdaji del Frana Milčinskega Ježka: zgoščenki Cinca Marinca in Sreča stanuje v sedmem nadstropju, na katerih je 40 glasbenih in govornih del, ki sta jih prispevala RTV Slovenija in družina Milčinski. Mnogo del je izšlo prvič, nekatera pa so iz obdobja 1974 in 1976, ko je Ježek nastopal v serij i radijskih oddaj Spoznajmo svet in domovino. Balada o košku kruha je izšla pred petimi leti, zdaj pa pripravljajo še zgoščenko s pravljicami, ki jih je napisal ježkov oče. (Op.u.: Upamo, da bomo Ježka, pojem nekdanjega slovenskega humorja, ki je znal zapeti tudi kakšno šansono, popevko ali kar parodijo, slišali na naših slovenskih radijskih oddajah v Avstraliji).
Huda ura na Štajerskem
/Večer, Delofan/ - Močno deževje, poplave, plazovi in narasli vodotoki in hudourniki so prizadeli Podčetrtek, Bistrico ob Sotli in Kozjem, Videm pri Ptuju, Slovenske konjiče, Zreče, Podsredo, Izlake pri Zagorju, Slovenj Gradec, Lovrenc na Pohorju in Krško.
Mariborski festival LENT
Ljubljana /STAJ- Mariborski festival Lent je tisti med slovenskimi festivali, ki kot najbolj zgodnji "odpre" poletje, pa tudi eden najpestrejših in po skupnem številu prireditev najobsežnejši. Na glavnem festivalskem prizorišču, plavajočem odru na Dravi, je bilo slovesno odprtje mednarodnega folklornega festivala Folkart, koncerte za različne starosti in okuse so pripravili Neca Falk z gosti, saksofonski kvartet Slap, trio Renata Chicca, pevke in glasbeniki KUD Šmartno ob Paki, avstrijska The Beatles Double Group, premierno pa je bila prikazana tudi skupna produkcija slovenskih pouličnih gledališč s predstavo Passion. V okviru otroškega Lenta so bile na programu delavnice, športno dogajanje pa v znamenju košarke in šaha, glasbeno pa koncerti ročk in etno glasbe. Na glavnem, plavajočem odru, kjer so festival Lent odprli s Carmino burano v izvedbi Mariborske filharmonije ter združenih zborov SNG Maribor in Ivana Gorana Kovačiča iz Zagreba, so se vrstili koncerti in predstave večjih in velikih zasedb (npr. operete Netopir, baleta Ples kadetov, koncerta Totega big banda idr.). Do 3. julija je vzporedno potekal tudi Folkart, mednarodni festival svetovnega združenja folklornih festivalov in ljudskih umetnosti CIOFF. Koncerte jazzovskih glasbenikov in zasedb iz Slovenije, Italije, Avstrije, ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Kube je v skupno 17 večerih predstavil Jazzlent na Žičkem trgu mariborskega Lenta.
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj (13. julija 1999)
Država (enota) EMU (1 EUR) Avstrija (1 ATS) Francija (1 FRF) Italija (100 1TL) Nemčija (1 DEM) Avstralija (1 AUD) Hrvaška (1 HRK) Japonska (1 JPY) Kanada (1 CAD) Švica (1CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD)
v
Se o Clintonovem obisku
Zgodbe iz zakulisja
Dopisovala si bosta po e-pošti
Sin slovenskega premiera Janeza Drnovška Jaša in hči ameriškega predsednika Billa Clintona Chelsea sta se srečala na brniškem letališču in se dogovorila, da si bosta v prihodnje izmenjavala elektronsko pošto. Jašaje za Chelsea (tako je poročala v Jani Bernarda Jeklin) kupil darilo: knjigo z naslovom Posmehljivo poieljenje Draga Jančarja, pravkar prevedeno v angleščino.
Bili Clinton in soproga sta spala v predsedniškem apartmaju, v sobi št. 364, Chelsea pa v sobi št. 362. V okna so za to priložnost vdelali še neprebojna stekla.
Vsi trije, Bill, Hillary in Chelsea so bili navdušeni nad Drnovškovim psoniArthurjem; všeč j im je bilo njegovo ime, še posebej pa dejstvo, da ima toliko let kot slovenska država.
Predsedniško družino je razveselilo osebje hotela Union z darilom - pravim kraškim pršutom in steklenico terana. Ko so vsi trije zagrizli v slastno meso, so prosili direktorja Lipovška naj jim priskrbi še več kosov pršuta.
Clinton je Drnovška, velikega športnega zanesenjaka, obdaril z imenitnim usnjenim jopičem. Na hrbtu je izvezen napis ameriške košarkarske lige NBA.
Slovenski premier je Clintonu izročil dve darili: uradno in neuradno. Uradno darilo -imenitno stekleno šahovnico so posebej zato priložnost izdelali v Rogaški Slatini. Neuradna darila - Hillary in Chelsea sta dobili svetlo modro oziroma roza majčko, ameriškemu predsedniku pa je premier podaril temno modro moško športno majico. Vsem trem je še podaril športne kape, na katerih so bile tako kot na majicah, izvezene pisane rožice, glavni motiv, povezan c Clintonovim obiskom.
tolarjev
195.1758 14.1840 29.7544 10.0800 99.7918 127.6660 25.7298 1.5764 130.8324 121.4384 299.3953 192.8615
Novosti pri uvoznih dajatvah RS
Slovensko društvo Sydney
Pričujoča informacija je iz dnevnika Delo. Zaprosili smo Veleposlaništvo RS v Canberro za uradno verzijo zakona in jim postavili še dva vprašanja:
1.	Kako naj uvozi avtomobil avstralski Slovenec, če mora biti lastnik najmanj šest mesecev? Največ Avstralcev bi ga namreč kupilo v Evropi, saj je volan avstralskega avtomobila na desni strani pa tudi prevoz iz Avstralije bi bil predrag.
2.	Slovenski državljani iz tujine, ki se bodo vračali v Slovenijo za stalno bodo potrebovali potrdilo o prebivališču. Kakšno potrdilo naj bi predložili avstralski Slovenci, saj se v Avstraliji ne prijavljamo na občine in v tem primeru prav gotovo ne bi zadostoval potni list ali vozniška?
Takoj, ko bo dobilo uradno informacijo Veleposlaništvo RS v Canberri oziroma mi v uredništvu Glasa Slovenije, jo bomo posredovali našim bralcem.
Ljubljana /Delo/- S 1. julijem 1999, ko je prometni davek nadomeščen z davkom na dodano vrednost (DDV), so se spremenile tudi dajatve, ki jih ob uvozu plačujejo fizične in pravne osebe. Novosti se nanažajo v glavnem na carinske oprostitve in obdavčenje uvoženega blaga, medtem ko se carinske stopnje zanj ne bodo spremenile. Vrednost blaga, ki ga bodo lahko naši državljani (op.u.: slovenski državljani iz Slovenije) uvozili brez plačila carine in DDV vsakokrat, ko se bodo vračali s potovanja v tujini, bo po novem izražena v tolarjih, in sicer bo to 16 tisoč SIT (zdaj 80 evrov). Poleg tega bodo lahko naši državljani, starejši od 17 let, brez plačila carine in DDV uvozili še 200 cigaret (ali 100 cigarilosov ali 50 cigar ali 250 g tobaka) in 250 mililitrov toaletne vode (ali 50 mililitrov parfuma). Tudi pri uvozu alkoholnih pijač oprostitve veljajo le za državljane, starejše od 17 let. Ti bodo namreč lahko brez plačila carine in davka uvozili liter žgane pijače in dva litra vina. Davka bomo oproščeni tudi, če bomo namesto enega litra žgane pijače prinesli dva litra penečega vina. Poleg tega bomo lahko vsakokrat, ko se bomo vračali s potovanja v tujini, brez plačila trošarine uvozili v Slovenijo 500 gramov kave ali 200 gramov kavnega izvlečka ter 100 gramov čaja ali 40 gramov čajnega izvlečka.
Državljani, ki se bodo vračali z večjih nakupov v tujini, bodo tudi v prihodnje lahko za blago do vrednosti 200 tisoč SIT uveljavili carinjenje po enotni carinski stopnji (15-odstotni). Poleg tega pa bodo morali plačati še 19-odstotni DDV, vendar je osnova za ta davek vrednost uvoženega blaga s carino vred. To ugodnost se bo izplačalo izkoristiti tistim državljanom, ki se bodo vračali z nakupov v državah, s katerimi nimamo prostotrgovinskih sporazumov (ZDA, Daljni vzhod ...), ko bomo uvozili blago, proizvedeno v EU, Efti, Cefti, na Hrvaškem, v Makedoniji, Turčiji, Izraelu ali baltskih državah, pa kaže preveriti, ali se ga ne izplača bolj uvoziti ob plačilu preferencialnih carin. Ni pa mogoče dela blaga cariniti po enotni carinski stopnji, dela pa po preferencialnih carinah.
Carinski predpisi za Slovence v tujini
Slovenski državljani, ki se bodo vračali z dela v tujini, bodo imeli po 1. juliju več bonitet, vendar bodo morali za uveljavitev oprostitve uvoznih dajatev po novem predložiti potrdilo o bivališču v tujini (namesto potrdila o stalnem bivališču). Skupna vrednost osebnega premoženja, ki ga bodo lahko uvozili brez plačila carine in DDV, ko se bodo za stalno vrnili, če ga bodo pred tem imeli najmanj pol leta, je 1,5 milijona tolarjev. Poleg tega bodo brez plačila carine in DDV lahko uvozili še avto, če bo njihov najmanj pol leta pred uvozom. Sicer pa naj pojasnimo, da so osebno premoženje predmeti za gospodinjstvo, osebni avtomobili, kolesa in motorna kolesa, avtomobilske prikolice, avtodomi, jahte, zasebna letala ...
Tudi tistim državljanom, ki bodo ob povratku v domovino za stalno, pripeljali osebno premoženje, katerega skupna vrednost bo presegala 1,5 milijona tolarjev, ob uvozu ne bo treba plačati davka, medtem ko bo carine, kot rečeno, oproščeno le premoženje do skupne vrednosti 1,5 milijona tolarjev in avto.
Tisti slovenski državljani na delu v tujini, ki se še ne vračajo za stalno, pa bodo lahko enkrat na leto brez plačila carine uvozili blago v skupni vrednosti sto tisoč SIT. Vendar v vladini uredbi, ki je bila objavljena te dni, ne piše, da so pri uvozu tega blaga oproščeni tudi plačila DDV, kar- upoštevajoč druge olajšave v uredbi - ni logično; zato bi moralo ministrstvo za Finance čim prej državljanom pojasniti, ali gre za spodrsljaj ali pa se je ministrstvo tako odločilo zavestno (v proračunu je namreč to zanemarljiv znesek).
Sobota, 24. julij, ob 19.30 uri LETNI BAL Igrajo Veseli Gorenjci Vstopnina $ 20.00 za člane, S 25.00 za nečlane V ceno je vključena večerja in Floor Show with Silver Stuts&Company
Petek, 23. julij, ob 19.30 uri KONCERT DAVOR MAROVIČ IZ ISTRE
Petek. 30. julij, ob 20.00 uri KONCERT PEVSKEGA ZBORA& PLES SUHA&TRIO LIPUŠ
iz Avstrijske Koroške
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zeta.org.au
Davor Marovič
V O D U S E K MEATS
CANBERRA	COBRAM
Phone: 02- 6 295 1222	Phone: 03-58722115
Kultura
Slovenija-Avstralija
(flj^ o
'iJSLHVENIJE
""íTz'im^
Ljubljanski Rožnik je bil v poganskem siju plamenic Drago Jančar, letošnji dobitnik Delove nagrade kresnik za roman Zvenenje v glavi
Pisatelj, dramatik in esejist
Drago Jančar
Drago Jančar, tucli avtor razstave in zbornika "Temna stran meseca"
j* -T-^flHHMM^^V^^ Rojen pred enainpetdesetimi leti v fi^lttiHSl^SaH^KF^f^ Mariboru, je slovenski - in srednjeevropski - javnosti dobro znan umetnik. V zadnjem desetletju je s svojim pisanjem in s svojimi odmevnimi nastopi zagotovo najpomembnejše ime slovenske literature na tujem, doma pa velja za avtorja, ki mu je v novelah, romanih in dramah uspelo najbolje utelesiti nemir velike družbene spremembe. V nagrajenem romanu Zvenenje v glavi prikazuje vse nianse zla. za katerega ne moremo reči da se ne bo nikoli več ponovilo.
/Večer/- Idejni oče podeljevanja kresnikaje Vlado Žabot. Nagrado je poimenoval po slovenskem sončnem božanstvu, ki gaje potrebno slaviti na Šentjanžev ali ivanjski večer, po solsticiju. Kresnik bo prinašal toploto in luč, kresovalci pa mu bodo z ognjem pomagali obdržati sončno moč. Na rožniški podelitvi so dekleta v dolgih platnenih krilih, trdno opasane z živopisanimi trakovi, pletle vence iz ivanjščic, prepevale, prižigale bakle, mladeniči z njimi, eden je trobil v rog, lipicanec je prinesel pevko slovenskih ljudskih pesmi in okoli tisoč obiskovalcev je sledilo tej poganski učinkoviti simboliki.
Roman letaje postalo delo Draga JančarjaZvo//t?/;y'i? v glavi. Kresnikovo nagrado in milijon tolarjev nagrade je dobil med petimi nominiranci. V žiriji so bili Veno Taufer (Nova revija), hkrati predsednik žirije, Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (literatura), Nela Malečkar in Jože Horvat (Delo). Ostali kandidati: romani Milovanje Nine Kokelj, Con brio Brine Švigelj Merat, Potovanje predaleč Evalda Flisarja, Cesta s cipreso in zvezdo Alojza Rebule.
Drago Jančar je v pogovoru za mariborski Večer dejal: "V Sloveniji imamo pomanjkljivo literarno življenje. Okrog knjig je premalo interesa, premalo se dogaja okrog novih knjižnih ozdaj. novih gledlaiških predstav, koncertov, pač vsega, kar je v kulturi ustvarjalnega."
Avstralska turneja Marka Finka, Vivien Falež in Nataše Valant
Canuerra /Cvetko Falež/ - Turneja naših glasbenikov je bila pred kratkim zaključena in prav gotovo je zadovoljila vse ljubitelje umetniških pesmi. Z njo smo združili slovensko, avstralsko in argentinsko kulturo.
Hvala izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, predvsem predsedniku Boštjanu Kocmurju, Uradu za Slovence po svetu in Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Hvala vsem organizatorjem koncertov v Adelaidi, Melbourneu, Sydneyu, Canberri, BrightuGostovanja po Avstraliji je koordinirala Avstralska slovenska konferenca, s pomočjo Slovenskih narodnih svetov.
Prav gotovo je izstopal nastop skupine v studiu sydneyske Opere, kjer je bil tudi obisk najštevilčnejši pa še na Dan državnosti Republike Slovenije v parlamentu NSW kjer je Alfred Brežnik, častni generalni konzul, pripravil srečanje za konzularni zbor.
OKTET SUHA & TRIO LIPUS
iz Avstrijske Koroške bo gostoval v Avstraliji v organizaciji Avstralske slovenske konference
PROGRAM
Petek, 30. julija, ob 20.00 uri - koncert v
Slovenskem društvu Sydney Sobota. 31. julija, ob 19.30 uri - koncert v
Klubu Triglav Nedelja, 1. avgusta, sv. maša in koncert v Verskem in kulturnem središču sv. Rafaela, Merrvlands Nedelja, 1. avgusta ob 18.00 uri - koncert v Slovenskem društvu Canberra Ponedeljek, 2. avgusta, ob 19.30 uri nastop v Canberra Museum, London Circuit, Civic Koncert pripravljata slovensko in avstrijsko veleposlaništvo samo za povabljene Torek. 3. avgusta - koncert v Avstrijskem društvu v Canberri Četrtek. 5. avgusta - Izlet v Mild uro s postankom v Cobramu pri družini Vodušek Sobota. 7. avgusta, ob 18.30 uri - koncert v Slovenkem društvu Adelaide Nedelja. 8. avgusta - sveta maša in koncert v slovenskem Verskem središču Svete družine v Hindmarshu
Organizacija za Viktorijo Slovenski narodni svet (Štefan MerzeO
Četrtek, 12. avgusta, ob 19.00 uri - koncert v Slovenskem društvu Ivan Cankar Geelong Petek, 13. avgusta, ob 19.00 uri - koncert v
Avstrijskem društvu Melbourne Sobota. 14. avgusta, ob 14.00 uri nastop na Boite Winter Festivalu, Melbourne Art Center Sobota, 14. avgusta, ob 19.00 uri - koncert v
Slovenskem društvu Melbourne Nedelja, 15. avgusta, sveta maša in koncert v
Verskem in kulturnem središču Kew Nedelja, 15. avgusta, ob 14.30 uri - koncert v Slovenskem društvu Jadran Člani okteta Suha so predvsem učitelji na slovenskih šolah na Avstrijskem Koroškem, zato bi se radi srečali tudi z avstralskimi slovenskimi učitelji slovenskega jezika zaradi izmenjave izkušenj in učbenikov. Z njimi pride tudi gospod Certov, profesor in snemalec za ORF Celovec. Za rezervacije koncertov kličite predsednike slovenskih društev, organizacij in verska središča. Ponekod bo po koncertih zaigral za ples Trio Lipuš.
/Iz programa Jožice Gerden, tajnice ASK/
Na odru Slovenskega društva Sydney: Ivan Koželj, predsednik društva pozdravlja gostujoče: Natašo Valant, Marka Finka in Vivien Falež
Slovenija, moja dežela
Po svetu
15.7. ¡999
Kultura
Slovenija-Avstralija
Otvoritev razstave na predvečer državnega praznika
Slikar
Mark Kobal
iz Canberre razstavlja
v Sloveniji: podobe dveh svetov, grafike, risbe
"Na predvečer državnega praznika so v Pilonovi galeriji odprli razstavo grafik in risb mladega slovensko-avstralskega umetnika Marka Kobala. Razstava, ki jo je organizirala Slovenska izseljenska matica in Pilonova galerija, se uvršča v vrsto predstavitev likovnih umetnikov slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo na tujem.
Mladi Kobal. čigar rod izhaja iz okolice Ajdovščine, se uveljavlja v Avstraliji kot tenkočuten grafik. Likovna kritičarka Cassie Proud-foot. ki je napisala tekst v katalogu poudarja umetnikovo povezanost z obema okoljema. V svojih vedutah se Kobal osredotoča na posamezne elemente naravnega prizora, ki gaje opazoval. Rad izbere majhen, intimnejši pogled senčnatega brega, kjer se voda preliva čez osamljeno skalo, prej kot da bi upodobil celo avstralsko reko. Razstavljenih je čez 70 del. nastalih med leti 1996 in 1999.
Otvoritev razstave je bila sestavni del ajdovske proslave ob Dnevu državnosti. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik poslanec Državnega zbora Branko Tomažič, razstavo Marka Kobala pa je odprl predsednik Slovenske izseljenske matice, dr. Anton Bebler.
V	kulturnem programu sta sodelovala kvintet Sumus in igralec PDG iz Nove Gorice Milan Vodopivec. Razstava bo odprta do 19. julija. Zbirka grafik in risb dokazuje umetnikov pustolovski duh. Upodablja fragmente krajine v Avstraliji in Sloveniji, tako kot tudi nekatere bolj abstraktne, osebne pejsaže. notranje krajine duše.
Delo je opravil tako na avstralskih kot na slovenskih tleh. V nekaj primerih je v Sloveniji na hitro skiciral s tušem osnovne krajinske obrise krajin in jih je pozneje doma, v Avstraliji, nadgradil in izdelal iz njih litografije.
V	obeh serijah krajin se je Kobal osredotočil na posamezne elemente naravnega prizora, ki ga je opazoval. Njegove podobe izhajajo iz tistega, kar je značilno za določen kraj. za prostor, tako kot to dokazuje serija jedkanic Kažipoti (Landmarks).
Obnovljena trnovska cerkev v Ljubljani Kraj kjer seje Prešeren zaljubil v Primičevo Julijo
Ljubuana/Jana-Meuta Berzelak/
Ob trnovski župnijski cerkvi sv. Janeza Krstni ka, kraja, kjer se je Prešeren zaljubil v Primičevo Julijo in kjer je zraslo ustvarjalno prijateljstvo med Finžga-rjem in Plečnikom, so trije najvidnejši slovenski likovni umetniki, vsi trije akademiki, spregovorili tako ubrano, da se je njihova govorica zlila z lepo arhitekturo in umirjeno energijo posvečenega kraja v zdaj zagotovo eno najlepših cerkva na Slovenskem. Vsi trije akademiki Janez Bernik, Drago Tršar in Andrej Jemec so se odrekli plačilu. Trnovski župnik Janez Pogačnik je -kot je zapisano na spominski plošči tega velikega obnovitvenega in umetniškega podviga - ob zatonu tisočletja ta duhovni prostor zares posvetil z lepoto.
Cerkev je ozaljšana z novim tlakom, s tako imenovano slovesno potjo, in z novo barvno podobo, delo Andreja Jernca. Pred oltarjem visi zlat Kristusov korpus, križ akademika Draga Tršarja (tam kraljujejo tudi elegantni papeški stoli profesorja Janeza Suhadolca). In tu so še stene, te po novem krasijo štiri velika platna Janeza Bernika, prizori iz življenja sv. Janeza Krstnika, ter štirinajst - ravno tako njegovih - slik na steklo, štirinajst postaj križe-vega pota.
Ročaj na vhodnih vratih, delo Draga Tršarja, prikazuje krščevanje sv. Janeza Krstnika. V cerkvi so restavrirali tudi stoletno Groharjevo fresko na vrhu cerkvene ladje, ki stajo profesorja Kokalj in Jemec odkrila po naključju. Z mašo za domovino, kresovanjem ob vinu in prestah na kresni večer ter slovesno mašo v nedeljo dopoldne, po kateri je nadškof dr. Rode blagoslovil prenovljeno cerkev, so Trnovčani praznovali dan sv. Janeza Krstnika, patrona trnovske cerkve.
MISEL
Človeško kljub vsemu napreduje. Morilcem sodijo čedalje bolj humano.
Stanislaw Jerzv Lee
BUENOS AIRES
/M. Loboda, posredoval J ovca Gerden/ - Tudi v Argentini so proslavili Dan državnosti. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila sveta maša za vse, ki so živeli, trpeli in umrli za svobodo slovenskega naroda. Pred spomenikom žrtvam komunistične revolucije so položili slovenski šopek, sledila je molitev. V dvorani Škofa dr. Gregorija Rožmana je bila slavnostna akademija. Navzoče je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, za tem je sledil kratek nagovor veleposlanika Žgajnarja. Zedinjena Slovenija vsako leto na ta dan podeli vsaj eno ali več odličij zaslužnim javnim delavcem. Letos so jih prejeli Lenčka Božnar, skoraj 50 let učiteljica in voditeljica slovenske šole v Mendozi. Pavlina Dobovšek, soustanoviteljica in skoraj 30 let predsednica in voditeljica Zveze slovenskih mater ter Božidar Fink (oče znanih pevcev Bernarde, Marka Finka), kot dolgoletni javni delavec, član številnih odborov in združenj, bivši predsednik Zedinjene Slovenije, bivši predsednik zadruge SLOGA, pisec neštetih člankov in razprav v argentinskih revijah in časopisih, predavatelj, profesor na Srednješolskem tečaju itd. Gospod Fink je v bogatem slavnostnem govoru med drugim dejal: "Naj torej živi naša Slovenija. v miru in varnosti, spoštovana v mednarodni skupnosti kot zanesljiva, trezna in živo sodelujoča udeleženka pri prizadevanjih za skladen razvoj sveta. Boga pa prosimo tudi za to. da bi bila skrbna varuhinja naravnega reda in pravičnosti za vse ljudi, ki živijo na njenem območju, clobra predstavnica rodne ali vsaj duhovne domovine svojih razseljenih hčera in sinov ter zvesta pospeševalka vrednot slovenskega duha. S to željo in v tem razpoloženju si čestitajmo k prazniku!"
SVET
/Delo/- Oktobra letos nas bo šest milijard. Pred dvanajstimi leti, 11. julija 1987 se je v zagrebški porodnišnici rodil petmilijrdti Zemljan Matej Gašpar, ki gaje takrat prišel pozdraviti sam generalni sekretar ZN Perez de Cuellar. Oktobra letos, najverjetneje dvanajstega, pa se bo rodil šestmilijardti Zemljan. Svetovno prebivalstvo zrase za 1,33 odstotka letno, torej se poveča za 78 milijonov.
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije v Avstraliji
Mag. Janez Kocijančič,
obiskal prizorišča 01 Sydney 2000 in sydneyske Slovence
/Gus Slovenije, Stanka Gregorič/- Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) mag. Janez Kocijančič je na povabilo Avstralskega olimpijskega komiteja obiskal prizorišča olimpijskih iger v Sydneyu. Z Alfredom Brežnikom, atašejem slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000 sta obiskala vse olimpijske objekte in se sestala s člani organizacijskega odbora SOCOG. Ogledala sta si tudi prostor kjer bo v času 01 Slovenska hiša. Obiskala sta še Versko in kulturno središče Merrylands, Slovensko društvo Sydney in Klub Triglav. Predsednik OKS je dal tudi intervju Marizi Ličan za slovensko oddajo na SBS radiu Sydney ter Stanki Gregorič in Florjanu Auserju za Glas Slovenije in internetovo Stičišče avstralskih Slovencev.
mhm> h
^JSLOVENUE _
15.7.1999
V Klubu Triglav je bil mag. Janez Kocijančič sprejet nadvse toplo in gostoljubno; vodstvo kluba mu je pokazalo novo veliko tablo z napisom: St. John's Park Community Club, Proud Sponsor Of The Sydney 2000 Slovenian Olympic House Tabla bo visela pred poslopjem kluba, v času Ol pa v Slovenski hiši. Postala je le nekako tradicija, da klub podarja svojim gostom klobuk akubra - tudi mag. Kocijančič se ga je razveselil Fotografija: rokujeta se Jože Pahor, predsednik kluba in mag. Janez Kocijančič, z leve še Alfred Breznik, Peter Krope, na skrajni desni Karel Pelcar
Glas Slovenije: Gospod Kocijančič, ste predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in obenem tudi predsednik Sveta RTV Slovenije. Kako boste uskladili odnos med tema dvema organizacijama na OI v Sydneyu?
Mag.Janez Kocijančič: RTV Slovenija spremlja olimpijske igre kot nacionalna televizija. Mislim, da so naši ljudje po novinarski in tehnični plati vrhunski. Morda Slovenci v Avstraliji ne vedo, da so naši televizijski ljudje pred kakimi tridesetimi leti iznašli tako imenovani "slow motion", počasni posnetek na televiziji kar nam pove kako zelo vrhunsko profesionalni so. Eden od zakupnikov televizijskih pravic na OI Sydney 2000 je Evrovizija, kjer bodo sodelovali naši z novinarji in tehniki.
RTV Slovenija bo seveda redno poročala o dogodkih na OI, našel pa se bo prav gotovo tudi čas za kakšen utrinek iz življenja avstralskih Slovencev.
Glas Slovenije: Ko nas je lani novembra obiskal Jani Dvoršak, sekretar OKS je dejal, da naj bi bilo sodelovanje Slovencev na OI obenem predstavitev slovenske države in tudi promocija avstralskih Slovencev.
Mag.Janez Kocijančič:
Mi se tokrat pojavljamo v deželi in mestu kjer je relativno veliko naših Slovencev. Ne v Atlanti, ne v Barceloni, ne v Lilehamerju, ne v Naganu ni bilo večjega števila Slovencev ali slovenskih društev, ki bi tam živeli oziroma delovali. Avstralija je nekaj drugega, zato bi želeli to priliko izkoristiti za uveljavitev slovenstva in za utrditev medsebojnih vezi. To je tudi prilika za avstralske Slovence da se ozrejo po svojih koreninah in da skupaj z rojaki v domovini navijajo za naše najboljše športnike in športnice.
Morda niste vedeli: Svetovna iznajdba "slow motion" - počasna izvedba na televiziji pripada slovenskim televizijcem
Glas Slovenije: Nam bo OKS dovolil uporabo olimpijskega znaka v Glasu Slovenije in na naših internetovih straneh?
Mag.Janez Kocijančič:
To vam bomo z veseljem dovolili, saj gre za promocijo OKS in olimpijske ideje nasploh. Znak je seveda zaščiten in se lahko uporablja za propagandne namene, ne pa tudi za komercialne.
Glas Slovenije: Ali namerava priti na OI v Sydney Leon Štukelj, ki je lani 12. novembra slavil svojo stoletnico?
Mag.Janez Kocijančič: Že pred leti gaje na smučarskem tekmovanju Zlata lisica v Mariboru povabil v Sydney Juan Antonio Samaranch, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja in to povabilo je ponovil na Stukljevi stoletnici. Leon Štukelj se obiska v Avstraliji zelo veseli in upam, da ga ne bo izdalo njegovo krepko zdravje, saj bo leta 2000 dopolnil 102. leto.
Glas Slovenije: Pred, v času in po OI v Sydneyu bomo pogosto uporabljali športno terminologijo. Kateri od izrazov medalja, odličje, kolajna je n ajpra vi In ejši ?
Mag.Janez Kocijančič: Običajno uporabljamo izraz medalja, čeprav je pravilno tudi .odličje in kolajna.
Glas Slovenije: Nam, prosimo, še pojasnite razliko med izrazi olimpijske igre in olim-pijatla.
Mag.Janez Kocijančič:
Olimpijske igre so tekmovanje, ki traja, olimpijada pa je po starogrški tradiciji obdobje, ki traja od enega do drugega tekmovanja, torej od enih do drugih olimpijskih iger, je štiriletno obdobje. Sicer pa izraz olimpijske igre tako in tako ni pravilen, pravilno bi bilo igre olimpijade, vendar je izraz malce okoren in zveni starodavno.
Glas Slovenije: Koliko slovenskih športnikov in športnic se bo udeležilo OI Sydney 2000.
Mag.Janez Kocijančič:
Računamo, da bo kvalificiranih
športnikov in športnic za igre okoli 40. Slovenija se ni kvalificirala v nobenem moštvenem športu.
Glas Slovenije: Imamo Slovenci kakšnega favorita za medaljo na OI vSydneyu?
Mag.Janez Kocijančič:
O tem govoriti je še prezgodaj. Rajmond Debevc (v streljanju) je prav gotovo favorit, imamo pa tudi dobre atlete (Brita Bilač, Gregor Cankar, Brigita Bukovec) in tekmovalce v kajak kanuju, v veslanju in še kje. OI so kot utrinek na nebu, se zasvetijo in lahko kaj hitro ugasnejo.
Specialna olimpiada -uspeh slovenskih invalidov
Severna Karolina - ZDA /OKS/- Slovenski športniki invalidi so uspešno nastopili na 10. svetovnih letnih igrah specialne olimpiade v Severni Karolini; skupaj so osvojili 21 medalj, od tega kar 12 zlatih. Na jubilejnih 10. igrah v ZDA je nastopilo skupaj 7900 športnikov z motnjami v duševnem razvoju iz 152 držav. Iz Slovenije 24 športnic in športnikov.
Bled dobil olimpiado!
Bled /Delofax/ - Slovenija ima šahovsko olimpiado! Leta 2002 jo bo gostil Bled, menda v oktobru, kar bo za turizem izredno dobro, saj so takrat hoteli prazni. Tekmovalo bo 140 reprezentanc s po 11 udeleženci. Drugi slovenski kandidat je bil Portorož. Bled je doslej gostil že nekaj velikih šahovskih tekmovanj, leta 1931 je bil na Gorenjskem takrat največji šahovski turnir na svetu, zmagal je legendarni Aleksandr Aljehin.
- - - --- ■• ' Najnovejše iz S0C06 - a
Sydney /OKS/ - Avstralski ljubitelji športa bodo največ zanimanja na olimpijskih igrah prihodnje leto v Sydneyu posvetili plavanju in atletiki. Iz organizacijskega odbora so 6. julija sporočili, daje pri predprodaji vstopnic največ povpraševanja po kartah za otvoritveno prireditev ter plavalna in atletska tekmovanja. Izredno je tudi povpraševanje po vstopnicah za hokej na travi in baseball, ki so jih doslej na lastno presenečenje prodali več kot za končno slovesnost. V povprečju posamezniki v predprodaji naročajo karte za več kot 1.000 avstralskih dolarjev (120.000 SIT). Samo za karte na otvoritveni in zaključni prireditvi je treba odšteti 1.382 avstralskih dolarjev, najcenejše vstopnice pa so za vsakogar sprjemljivih 19 dolarjev. Predprodaja vstopnic v Avstraliji bo potekala še šest tednov. .
CELEBRATION INMELBOURNE
Ob dnevu državnosti RS
Avstralski Slovenci smo proslavili Dan državnosti skoraj v vseh večjih avstralskih mestih od Pertha, do Brisbana, Sydneya in Adelaide do Melbournea. V Sydneyu sta ta dan počastila Slovensko društvo Sydney in Klub Triglav. Tudi naša diplomatsko konzularna predstavništva so pripravila ob tej priložnosti posebne slovesnosti.
V	Canberri je pripravilo slovensko veleposlaništvo sprejem za diplomatski zbor, slovenske rojake, člane Parlamentarne skupine prijateljstva med Avstralijo in Slovenijo ter druge posameznike.
V	Sydneyu je Alfred Brežnik, častni generalni konzul pripravil že tradicionalno srečanje za diplomate drugih držav, za avstralske politike in slovenske rojake. Na tem srečanju se vsako leto zbere več kot 140 povabljenih gostov. Dogodek je večkrat popestren s kakšnim umetniškim nastopom. Letos so nastopili basbaritonist Marko Fink, mezzosopranistka Vivien Falež in Nataša Valant na klavirju.
V	Melbourneu seje po slovesnem dvigu zastav ob slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew, v dvorani verskega središča odvijal kulturni program, katerega je pripravil Slovenski narodni svet Viktorije (Elica Rizmal) v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, Kulturnim odborom Verskega in kulturnega središča ter drugimi.
Častni gostje so bili: Helena Drnovšek-Zorko, odpravnica poslov Veleposlaništva RS iz Canberre, pater Metod Ogorevc in drugi. Iz Sydneya sta se povabilu SNS odzvala Stanka Gregorič urednica Glasa Slovenije in idejna ustanoviteljica ter bivša članica SNS ter Florjan Auser manager Glasa Slovenije in urednik internetovega Stičišča avstralskih Slovencev. Pred kulturnim programom so spregovorili Štefan Merzel - predsednik SNS, Helena Drnovšek-Zorko, pater Metod, Peter Mandelj in Stanka Gregorič.
SLOVENIA'S NATIONAL DAY RECEPTION AT THE STRANGER'S DINING ROOM, PARLIAMENT HOUSE NSW, SYDNEY Given by ALFRED BREZNIK, HONORARY CONSUL GENERAL OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
Among 120 guests were also: The Hon. John Murray MP, Speaker of the Legislative Assembly, representing the Premier of NSW The Hon. Bob Carr MP; The Hon. Kerry Chikarovski MP, Leader of the Opposition; The Hon. Deirdrie Grusovin MP; The Hon. John Johnson, MLC; Ms Tanya Plibersek MP, member for the Federal seat of Sydney and the second Australian-Slovene elected to this institution; the first one being the former Senator Mr Misha Lajovic, also present at the Reception; The Hon. Max Willis, former MLC and until recently the President of the Legislative Council; Sir. Mr Stephen Keryacharian, Head of the Ethnic Affairs Commission of NSW; Mrs Helena Drnovsek-Zorko, Charge D'Affaires of the Slovenian Embassy in Canberra and Mr Marko Polajzar, also from the Embassy; Mr Dušan Lajovic, Honorary Consul General of The Republic of Slovenia for New Zealand; Father Valerian Jenko,OFM and Father Filip Rupnik, OFM, both from the St.Raphael's Slovene Mission in Merrylands; Mr John Azarias, President of Australian Business in Europe; Mr Richard Shipp and Ms Maryann Ash, State Chamber of Commerce; Mr Raymond Moti, Manager SBS Radio; Ms Satu Raunola, Chairman European Travel Commission; Dean of the Consular Corps, Dr Chaiyong Satjipanon and representatives from the Slovenian Community.
At the Reception two speaches were given: by Alfred Brežnik, Honorary Consul General of The Republic of Slovenia Sydney and by The Hon. John Murray MP, speaker of the NSW Parliament.
And the toast to the Slovenian President Mr Milan Kučan was given by Ms Tanya Plibersek MP.
A VERY SPECIAL OCCASSION WAS CELEBRATED AT THE SLOVENIAN RELIGOUS AND CULTURAL CENTRE IN KEW- THE 8TH ANNEVERSARY OF SLOVENIAN INDEPENDENCE IT WAS INDEED A HISTORICAL OCCASSION FOR VICTORIA'S SLOVENIAN COMMUNITY AS FOR THE FIRST TIME, ALL OUR SLOVENIAN ORGANISATIONS CAME TOGETHER TO CELEBRATE THIS VERY SPECIAL EVENT.
THE MAIN ORGANISER AS EVERY YEAR IN THE PAST WAS 'SLOVENSKI NARODNI SVET V1KTORIJE' AND IT WAS INDEED A GREAT PLEASURE TO HAVE 'SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTOR1JE' AS WELL AS OTHER CLUBS AND GROUPS BASED AT KEW CHURCH SUCH AS FOLKORNA SKUPINAISKRA AND SLOMSKOVA SOLA AMONGST OTHERS PARTICIPATING.
THE HALL WAS FILLED TO CAPACITY AND THE PROGRAM ON THE STAGE WAS OF A VERY HIGH QUALITY BEFORE THIS, WE WERE ALL PRESENT IN FRONT OF DOM MATERE ROMANE FOR THE TRADITIONAL RAISING OFTHE SLOVENIAN FLAG. A NUMBER OF IMPORTANT GUESTS WERE PRESENT INCLUDING MRS HELENA DRNOVSEK ZORKO., CHARGE d'AFFAIRS AT THE SLOVENIAN EMBASSY IN CANBERRA, MRS JOZICA PADDLE LEDINEK WHO RECENTLY RECIEVED AN HONOURARY ORDER OF AUSTRALIA FOR HER WORK IN THE AREAS OF SKIN CULTURE, MR PETER MANDELJ, THE PRESIDENT OF SSOV AND STANKA GREGOR1C AND FLORJAN AUSER FROM GLAS SLOVENIJE IN SYDNEY A LARGE NUMBER OF PEOPLE WORKED VERY TIRELESSLY TO MAKE THE DAY SUCH A SUCCESS.
SPECIAL THANKS MUST GO TO THE COMMITTE OF SNS V1KTORIJE IN PARTICULAR ELICA RIZMAL WHO ORGANISED THE PROGRAM ON THE STAGE. OF COURSE CREDIT MUST BE GIVEN TO ALL THE STAGE PERFORMERS AND THOSE WORKING IN THE KITCHEN AND BEHIND THE BAR. THE DAY COULD NOT HAVE BEEN SUCH A SUCCESS WITHOUT EVERYONE'S PARTICIPATION. LETS HOPE THAT THIS SPECIAL OCCASSION IS THE FIRST OF MANY WHERE OUR SLOVENIAN ORGANISATIONS CAN WORK TOGETHER FOR THE GOOD OF THE WHOLE SLOVENIAN COMMUNITY.
1 AM SURE THAT THIS DAY WILL NOT BE FORGOTTEN FOR A LONG TIME.
lent! lenko
Helena Drnovšek-Zorko in Štefan Merzel
Peter Mandelj in Štefan Merzel
Pevski zbor Planika Melbourne
Občinstvo v dvorani, z leve: Simon Špaeapan in družina Paddle
Foto: F.A.
Ob dnevu državnosti RS
TIIE VUK'h OF M XIV IMA
15.7.1999
S slovesnosti SNS v Melbourneu
Stanko Gregorič (na fotografiji levo s Štefanom Merzelom) in Florjana Auserja je SNS Viktorije povabil na slovesnost ob Dnevu državnosti kot častna gosta. Ob tej priložnosti je Stanka Gregorič povedala sledeče:
Letošnji dan slovenske državnosti je osmi rojstni dan Republike Slovenije, ki ga Slovenci, tako kot vsako leto doslej, tudi letos dostojno proslavljamo po vsej Avstraliji. Nazdravimo tej naši domovini Sloveniji!
Vzporedno s tem ko usmerjamo svoje misli v našo rojstno domovino Slovenijo bi bilo prav, da zabeležimo tudi mi tukaj svoje obletnice, tiste, ki so povezane z našim delom in s slovensko državo. Tudi teh bi se morali spomniti vsako leto pa se jih ne. Kdo bo naredil koledar naših obletnic? Naj to pot in ta trenutek posredujem idejo članom SNS-a da nekdo položi na mizo vse naše letake in plakate, zbornike in brošure, fotografije, knjigo Naša bitka za Slovenijo - Avstralija, bivše glasilo ASK Slovensko Pismo in druge dokumente in naj iz vseh teh podatkov naredi Koledar naših obletnic. V njem seveda ne bi smelo manjkati niti za nas enega najpomembnejših praznikov 15. januarja - dne, ko je Avstralija kot prva prekmorska država, predvsem po naših zaslugah, priznala novo državo Republiko Slovenijo.
Slovenci v Avstraliji bi lahko danes praznovali devetletnico intenzivnega, rekla bi, neke vrste političnega delovanja, saj se je to pričelo januarja in februarja leta 1990 v Sydneyu in Melbourneu z ustanovitvijo Društev za podporo demokracije v Sloveniji, kasneje pa še v Canberri, Brisbanu in Adelaidi.
Avstralski Slovenci (vsaj večina) smo si vedno želeli, da bi prišla demokracija tudi na slovensko stran Alp in z njo vred seveda tudi med nas - Slovence po svetu, saj je naše čutenje, naše razmišljanje, naš govor in naše pisanje povezano z našimi koreninami v rojstni domovini. Svobode govora med nami ni moglo biti, dokler ni bilo svobode govora v Sloveniji.
Seveda ko govorimo o raznih političnih gibanjih avstralskih Slovencev ne moremo mimo drugih posameznikov in organizacij v Avstraliji, ki so pred nami, leta nazaj, vsak po svoje a v dobri veri da delajo za domovino, želeli da bi tudi oni nekega dne tako svobodno dvigovali zastavo s slovenskimi simboli kot jo dvigamo danes, ko imamo svojo državo.
Nekateri naši rojaki so se takrat spraševali in se še morda danes sprašujejo zakaj se Slovenci po svetit vmešavamo v slovensko politiko - oh, ta strašna beseda, ki se je tako zelo bojimo. Moram pojasniti, da se večina med nami takrat in danes ni toliko vmešavala v strankarsko politiko - želeli smo le, da bi se Slovenci doma in po svetu počutili kot samosvoja celota. Želeli smo, da bi v nas prebudili občutljivost za slovenstvo za patriotska čustva, ki smo jih nekoč morali prikrivati. Naše delovanje je bilo in je usmerjeno k skupni slovenski usodi z željo po čim uspešnejši slovenski državi, kije edina zanesljiva podlaga in jamstvo slovenstvu doma in po svetu. Kako ne usmerjati svoje misli in želje tja čez morje, saj je slovenska domovina vendar naše naravno in duhovno središče. Draga Gelt je v neki svoji pesnitvi lepo dejala:
"Vprostrane ravnine Avstralije, vsejali smo naše želje, darovali nageljne v njeno sončno naročje v upanju, da bo slišala naše srce: Slovenija, ljubimo te!"
Zaradi tega torej, zaradi naše velike ljubezni do Slovenije smo se žrtvovali in se znašli tudi med idejami Slovenskega svetovnega kongresa in kasneje, 28. julija 1990 ustanovili Avstralsko slovensko konferenco, v katero smo združili že nekaj časa pred tem ustanovljene Slovenske narodne svete.
In prav tu je nadaljevanje našega intenzivnejšega dela. Pričeli smo se ukvarjati s slovenskim vprašanjem kot s vprašanjem naroda, ki si zasluži imeti svojo lastno državo. Dokazi o našem delu ležijo: v knjigi Naša bitka za Slovenijo - Avstralija, v naših publikacijah in glasilih od takrat izhajajočega Slovenskega Pisma do mesečnika Misli in do vseh radijskih oddaj v katerih so naše delo podpirali slovenski radijski delavci. Dokazi ležijo v priznanju Obrambnega ministrstva RS, ki nam ga je izročil takratni obrambni minister RS Janez Janša ob obisku Avstralije, februarja 1992; v zahvalnem pismu Milana Kučana, slovenskega predsednika in v drugih sporočilih slovenskih politikov in kulturnikov. In nenazadnje ležijo dokazi o naših prizadevanjih v fotografijah z naših demonstracij, s srečanj z avstralskimi politiki in na koncu, ko smo pobirali sadove svojega dela, tudi z naših zmagovalnih govorov in veselja pred avstralskimi lokalnimi parlamenti in drugod in seveda z naših praznovanj in slovesnosti, ki smo jih pripravili v preteklih osmih letih.
Slovenska država si ni mogla zamisliti boljšega darila za svoj osmi rojstni dan kot je bilo priznanje ameriškega predsednika Dilla Clintona, kije pred dnevi v Ljubljani na Kongresnem trgu pred množico ljudi izrekel celo vrsto laskavih besed o Sloveniji.
"Ves svet občuduje uspehe Slovenije...! je dejal. Njegove besede bodo odmevale po svetu še dolgo. Vse druge, bolj ali manj kritične besede na račun slovenske države, kijih pišemo ali izrekamo, pa so le znak, da je zapihala tudi med nas Slovence sapica parlamentarne demokracije in svobode govora. Pričeli smo se zavedati dejstva, da je vodenje države uspešno le v tistih demokracijah, ki imajo dobro opozicijo. Večkrat očitamo slovenskim strankam in poslancem v državnem zboru, da se med seboj prepirajo; vprašam vas ali se v avstralskem parlamentu ne prepirajo? in ali opozicija ne napada pozicijo? in kaj se dogaja v ameriškem kongresu in drugod po svetu. Tudi na takšno državo je mislil Bili Clinton, ko je pohvalil slovensko demokracijo, čeravno vsi vemo, da je še v tranziciji in da ima še vedno tudi svoje slabe -"temne strani meseca ".
Ko danes proslavljamo rojstni dan Slovenije mi srce veleva, da se moramo ob tem spomniti tudi naših pokojnih, ki so delovali skupaj z nami. Če govorim o SNS-u v Viktoriji predvsem patra Bazilija in sestre Eme. Naj končam ta govor z besedami patra Bazilija, ki jih je zapisal v posvetilu v knjigi Naša bitka za Slovenijo - Avstralija:
"Naj Bog blagoslovi našo rodno domovino. Želimo ji, da bi ji uspelo zaživeti popolno demokracijo, v iskreni spravi pospraviti krivice ter v svoj materinski objem, z vso ljubeznijo sprejeti vse svoje hčere in sinove, ki živimo izven njenih meja!"
Priznanje Jožici Paddle-Ledinek o.a.m. in Florjanu Auserju
Jožica Paddle-Ledinek in Helena Drnovšek
/glis Slovenije/- Po slovesnosti ob Dnevu državnosti, ki ga je priredil Slovenski narodni svet Viktorije, sta pater Metod in Draga Gelt, povabila na oder najprej Jožico Paddle-Ledinek, da bi ji skupaj z vsemi navzočimi v dvorani izročila čestitko za medaljo, ki ji jo je dodelila Avstralija na kraljičin rojstni dan - Order of Australia Medal. Pred ginjeno Jožico je v dvorani vstala masa rojakov in ji z burnim ploskanjem povedala kako zelo je nanjo ponosna, Draga Gelt paji je izročila cvetje in majhno darilce.
Florjan Auser seje odzval na prošnjo SNS-a in snemal slovesnost na video kamero in fotografiral, toda ni se nadejal, da bo tudi on poklican na oder. Pater Metod je povedal, da se včasih pletejo med nami tudi nevidne nitke, povezave... in govoril o izredno koristnem Florjanovem delu, internetovem Stičišču avstralskih Slovencev. Z Drago Gelt sta Florjanu izročila priznanje in zahvalo v imenu Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda ter Kulturnega odbora. Na priznanju je zapisan datum: Kew, 27. junija 1999, na dan praznovanja Dneva državnosti.
Slovenska cerkev v Kew
MED NAMI
St. John's Park Community Club
V Klub Triglav v soboto, 31. julija, ob 19.30 uri KONCERT S PLESOM OKTET SUHA&TRIO LIPUŠ
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au 19 Brisbane Road St. Johns Park, NSW
TISKOVNI SKLAD
Glas Slovenije
S 5.00 T.Brne $ 10.00 S. Verne S 20.00 I. Krempl, A. Poršek, P.Zemljak S 30.00 J.M. Vuzem S 50.00 KM. Ropret h v a i. a
AFORIZMI
Včerajšnja slovesna obljuba je za politika zgodovina.
Laž ima kratke noge a dolgo življenje.
Žarko Petan
ADMIRAI MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217
Harmonika je posebej narejena za to priložnost. Vredna je 6.700 avstralskih dolarjev. V Avstralijo je prispela te dni - Jože Pahor, pre^sendik Kluba Triglav "se že vadi"
Se je čas za prijavo!
Medklubsko balinarsko tekmovanje v trojkah mešano za pokal
Neodvisnosti Republike Slovenije
SydneyMartha Magajna/- Na medklubskem balinarskem tekmovanju v trojkah mešano za pokal Neosvisnosti Republike Slovenije, ki se vsako leto odvija na baliniščih Kluba Triglav v Sydneyu, so letos prvo mesto odnesli tekmovalci Slovenskega društva Canberra, Ivan Šavlje, VidaGrlj in Toni Grlj, na fotografij i s predsednikom Balinarske sekcije Kluba Triglav Emilom Kukovcem.
1974	19"
2. oktober 1999, ob 16.00 uri v Slovenskem društvu Planica Springvale 11 Soden Road, Bangholme VIC
AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
in
ZUPANOVO DIATONIČNO HARMONIKO
Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
Klub Triglav Sydney organizira tekmovanje na diatonično in klavirsko harmoniko
SLOVENIAN POLKA
DOWN UNDER
od 14. do 15. avgusta 1999 Zmagovalec bo prejel naslov KRALJ HARMONIKARJEV AVSTRALIJE
VMelboumeu - prvič med
Slovenci v Avstraliji TO JE VAŠE ŽIVLJENJE -THIS IS YOUR LIFE
MED NAMI
Sydney, Blue Mountains - Mr Milena /Glas Slovenije, Stanka Gregorič, foto: Florjan Auser/ - Beverley in Ljenko Urbančič priredita vsako leto 4. julija, na dan ameriške državnosti, piknik na svojem imetju v pogorju Blue Moun-tainsa, ki sta mu dala ime Mt.Milena (po Ljenkovi materi). Vsako leto se tu zbere lepo število avstralskih politikov in slovenskih rojakov. Letos sta bila prisotna tudi člana izvršnega odbora Liberalne stranke NSW Ken Henderson in David Clark, kije tako kot vsako leto, spregovoril nekaj besed.
Velika fotografija: zbrani nazdravljajo Ameriki in Republiki Sloveniji ter poslušajo govor Davida Clarka Fotografije, z leve: Milan Beribak, Niko Kraje, Peter Šinkovec in Saša Lajovic
Ob 85-letnici: To je vaše ži Melbourne/Meta Lenarčič/- Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, pravi ta kratek pregovor, ki mi je že nekaj časa rojil po glavi, še posebej letos, ko je dan starejših občanov.
V mislih mi je bila prav naša ljudska pesnica Marcela Bole. Zakaj?
Z delom, katerega prostovoljno opravljam za slovensko skupnost na radiu 3 ZZZ v Melboumeu sem se velikokrat srečala tudi z Marcelo Bole in njenim pisanjem pesmic in izdaji njenih treh Knjig. Kako zanimivo je moralo biti šele njeno življenje, sem pomislila, saj je polna ljubezni, poštenja in pridnega dela.
Ijenje MARCELA BOLE
Ob prvi priložnosti sem se dogovorila z Marcelinima hčerkama Nevo in Danilo, saj sta zakonca Bole praznovala 60-letnico poroke, približeval pa seje tudi Marcelin 85. rojstni dan.
Kdo drugi naj bi mi priskočil na pomoič kot Draga Gelt. Tako smo vse skupaj pripravile enkratno srečanje posvečeno Marceli pod naslovom TO JE VAŠE ŽIVLJENJE - MARCELA BOLE. To zimsko nedeljo, junija 1999 je bila dvorana Verskega središča nabito polna.
Želim in upam, da bomo priredili še več takih dni - našim rojakom v zahvalo!
Sydney, Sobota, 10. julija - V uredništvu Glasa Slovenije zazvoni telefon točno ob 7.30 uri: Tukaj smo! Kje? V Sydneyu! Kdo? Melbournške Slovenke, na fotografiji z leve: Sanja, na obisku v Melbourneu, sicer iz Murske Sobote, Anita Krenos, Nataša Satler, Marta Krenos, Kamica Satler in Sanjina mama Brigita, tudi na obisku v Melbourneu. Zabavna druščina, s katero urednika Glasa Slovenije preživita prijetno soboto. Seveda klepetanja in fotografiranja ne manjka. Kako pa se družba sploh znajde v Sydneyu? Pri potovalni agenciji si enostavno vzamejo "skrivnosten polet" - mistery flight, in letalo jih nepričakovano "spusti" na sydneysko letališče. Kdo ne pozna Kamice Satler, kuharice v Domu počitka Matere Romane in Marte Krenos, dolgoletne požrtvovalne delavke pri Društvu sv. Eme v Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda Kew?! Kratek počitek se jima prileže. Nepredvideno v Sydney - nepredvideno v Glas Slovenije!
Na zdravje!
Mali oglasi
ROSEWOOD
isoVegaoljav povzročaj 'obe\
-	daVAvstr^M^^ek (ger\ "na srečonn raznihWv\taste trjiSat hnteje kot^onoh^mi	\
-	da mreža razi ič n i nsje^nesrečen in stav navrže avstralsk^Hrzavj na\ leto 3.7 minwd ah\ka
-	da so lani A\^alcn^vo\w igre na srečo kaT^90\minj^w dolarjev, od tega so>tegubRi 1 Xk milijard	\ \ ^
-	Avstralci porabijo na igralmi^ avtomatih (poker machines)s6^4 milijard dolarjev, 176 milijona^ pa na igrah Keno
-	povprečno 40 odstotkov Avstralcev hazardira (gamJjJe) -je v Avstraliji okoli 1.3 odstštk^ kroničnih hazarderjev
-	so igralci na igralnih avtomatih največji problem
-	kar 85 odstotkovkronj£nih hazarderjev posku&Pali naredi" samomor
-je samo vNSW 95.000 igralnih avtomatov
-	avstralska industrija iger na srečo in stav nudi 37.000 delovnih mest in 1.776 različnih biznisov
SLOVENIJE
\Po avstralskem kontinentu, VTasinanijo, Argentino, ZDA, \aiiado\Švico, Avstrijo, Italijo, A\Svedsko, na Japonsko
Ai v Slovenijo 'Jkfrfehnd Australia, Argentina, \lSS)\JCanada, Switzerland, usttia, ltaly^S}veden, Japan and \ \\Siovenial
Morda niste vedeli da
Pa še res je
Včasih smo bili Avstralci v Sloveniji z avstralskim dolarjem '"Bog i batina!" Danes, ko je vrednost avstralskega dolarja padla smo v Sloveniji samo še "Boga batina!"
, Avstr^ka^^a^tv^ia revij^\je objavila najnovejšo raziskavo:
' pranju perila uničita 95 odstotkov alergije, astmo, težave s sinusi,
Odl9. do 25. julija 1999 Teden sladkornih bolnikov - Diabetes Week
Prodamo hišo s poses^om\HarveyB>iv Qld. Pritlična hirata zel mirnem mestu (court) ¿Kspalnifee, 2 ko^amici in 2 straVrišČa,VHpevnt sobi itd., je svetla, okolrnje posajene patine, zemljeje okr^aVva hektarja. Lega malo višja s pvniledom na nWjVpreko mesta na Fra&er Island. Nova, največja bo|nic& v QIH. dve nriitati peš, unVerza\ minut, glavni trgovski cente\des^nini\\rt lepo tkejen\ vodnjakom za zalivanje z nan^aliro naphavo (sprinloerjijS Zelenjavni vrt in vrt z lončnicami,\ot majhna vrtnarija (nurs£ry)' za hobi. Imamo redne odjemalce za rc^že, zelenjavoSan lončnrce, limone, pomaranče mandaKne, 30 protea grmov iir-domo.Pridit pogledati in preživite neka}\dni z narnN^ br&£pla\ioJ DobraN priložnost za upokojene!
Telefonirajte po 18.00 uri: Miha R^ret 07 - 4 PS. 81271
ALI VESTE KAJ POMENI BITLQSAMLJKN*
zato bi rad spoznal žensko (gospb^prav tako omamljeno; 65 let, ki bi živela z menoj v Lightmng Ridgeu/ Več po telefonu: Albin 068 - 290
UMRLI: Štefan Kreslin iz Adelaide in Fn Družinam naše sožalje.
PRODAMO HIŠO S POSESTVOM V QUEENSLANDU
Predvidoma kar 800.000 Avstralcev boluje za sladkorno boleznijo, veliko jih niti ne ve dajo imajo. Po drugi strani avstralski zdravniki postavijo novo diagnozo diabetika vsakih deset minut. Po svetu boleha za to boleznijo 121 milijonov ljudi, do leta 2010 pa se bo to število zvišalo za še grozovitih 100 milijonov. Diabetis bo tako najhitreje naraščajoča bolezen na svetu.
Poznamo dve vrsti bolezni - diabetis 1 in diabetis 2. Prva oblika je kronična in prizadene največ otrok. Druga oblika diabetisa pa se navadno odkrije po 40 letu starosti. Tega lahko nadzorujemo z dijeto in gibanjem
Diabetis lahko povzroči slepoto, težave s cirkulacijo, srčna oboljenja, kap in težave z ledvicami.
^Trenutno ni zdravila proti tej bolezni, upajo pa da ga bodo kmalu našli.
Zaenkrat seje potrebno držati dijete (nemastna hrana, veliko sadja in
zelenjave in žitarice) pa tudi lažje telesne aktivnosti so nujne (vsaj tri
dniV tednu po 30Vninut).
\Morcia imate diabetis tudi vi pa tega še ne veste.
Se stewedno žejni, prepogosto hodite na vodo, izgubili ste na teži brez
rimogik čutite mravrjince po nogah, motno vidite, vedno ste utrujeni,
\srb\vasNkoža in večkrat se pojavijo kakšna kožna vnetja - če imate
\torej\e simptome, je nVjbolje da se napotite k zdravniku, pregled vaše
\krvi b\ poVedal vse. \
VbikrahanDairy Corporation in privatna zavarovalnica MBF Avstralija je^mla\.ul&sko knjigoza diabetike (pa tudi za tiste, ki imajo visok kolbsttirohali ftrvni tlak). \
\ V\ \z\eč infonuacij kličite: 1800 817736
Rešitev iz prejšnje številke DOPOLNJEVANKA: Znani pisatelj je Franc Šaleški Finžgar. Pravilno rešitev poslala Ivanka Krem p 1
Smeh
V šoli. Buček dremlje. Učiteljica: "Bučko, pa menda ja ne boš spal?" "Bi, gospa učiteljica, če bi govorili bolj potiho."
Štajerka, Gorenjka in Dolenjka obujajo spomine na prve poročne dneve. Štajerka pravi: "Jaz sem se odločila, da mu ne bom likala. Pa si prvi dan ni likal nič, drugi tudi ne, tretji dan pa sem začela jaz likati." Gorenjka na to: "Jaz pa mu nisem nič oprala. Tudi on ni prvi dan nič, drugi nič, tretji dan si je pa že sam pral. Pa se oglasi Dolenjka: "Jaz pa mu nisem nič skuhala. Pa potem prvi dan nisem videla nič, drugi tudi nič, tretji pa že malo na levo oko..."
Vitorjo in Šilvano
Vie o Gorenjcih
Šilvano: "Čuj, Vitorijo, ti bon poveu enega od Gorenjcev.
Gorenje moli in prosi Jezusa, da bi zadel na loto. To traja eno traja, dokler se Jezus en dan ne razjezi, se me prikaže ino reče: Dragi moj Gorenje, zdaj te imam pa že dovolj, vplačaj že enkrat za loto!"