Kot paberke iz arhivov smo tokrat predstavili odlomke iz šolskih konferenc deške ljudske šole v Škof j i Loki. Leta 1976 smo prevzeli celoten starejši šolski arhiv in med drugimi dokumenti so se nam zdele šolske konference prav zani mive. Loško šolstvo nam je sicer dobro poznano, saj ga je profesorica Jamarjeva obdelala v Loških razgledih od 15. do 19. številke. Iz konferenc pa bi izlušči li, kaj vse je šola pomenila za kraj in krajane, kako so se imeli šolarji itd. Najstarejši zapisniki segajo nazaj v leto 1851. Pisani so nemško. Posamezni slovenski zapisniki se javljajo že v letu 1877. Do začetka 80. let so sploh nepo polno ohranjeni. Konference so bile naj večkrat zadnji dan v mesecu. Pisane so po določenem kopitu oziroma dnevnem redu. Standardne točke so zamude učen cev, šolske maše, praznovanja habsbur ških godov in obletnic, strokovno učne zadeve, začetki in konci šolskih obdobij, seznanjanje z dopisi višjih šolskih ob lasti, posebna krajevna opozorila itd. Od srede stoletja dalje šola vse bolj pridobiva na ugledu in samostojnosti. Povezava Cerkev—Šola je sicer še moč na, je pa v tem času slovenske narodne prebujenosti pozitivna. Župnik preko prižnice pomaga premagovati odpor pro ti šoli. Vpliv cerkve pa vse bolj slabi. Vsakdanja šolarska maša se odpravi na dvakrat tedensko in pozneje še na manj. Zanimivo je, da šola zelo prisluškuje krajevnim razmeram. Prosti dnevi so ob semanjih dneh. Pozimi je zaradi zgodnje teme skrajšan pouk. V zvezi s prakso poučujejo sadjarstvo in druge splošne predmete, kar je tedaj še splošna prak sa, vendar se pokaže tudi lokalna prak sa, saj so osnovnošolski učitelji tudi za četniki obrtno nadaljevalne šole v Loki. Posebno po letu 1871 pouk posodabljajo, uvajajo telovadbo itd. Posebno so zanimiva nravstvena vpra šanja. Največji problem vidijo pri ko panju otrok v Sori in v hazardnih ozi roma igrah za denar. Ze leta 1871 so sprejeli kopalna pravila, po katerih se IZ ZAPISNIKOV UČITELJSKIH KONFERENC NA DEŠKI LJUDSKI ŠOLI V ŠKOFJI LOKI 1884—1919 180 smejo učenci kopati le v srajci, plaval nih hlačah ali z ruto okrog sramnih de lov. Prostor za kopanje jim je dodelil župnik. Posebno so imeli prepovedano se kopati ob zidanem mostu (Kapucinskem), ob zgornji in spodnji kovačnici, pri Dei- singerjevih toplicah in sploh tam, kjer je voda pregloboka. Ogibati so se mo rali odraščenih oseb in vseh krajev, kjer se kopajo ženske. Take okrožnice so ob javljali skoraj vsako leto. Pri redu za kopanje in pri preprečevanju iger za de nar je sodelovala šola z mestnim straž nikom, ki je v tem pogledu poosebljal mestno oblast. Kazni pa so bile za tiste čase že kar napredne, ne več sila in kle- čanje, ampak so kršilce poklicali pred konferenco in jih na njej javno poka rali. Na šolske izlete so hodili največ v Crngrob, pozneje še drugam. Po obvezni maši je sledil zajtrk, telesne vaje, igre in petje. Loška šola je bila v drugi polovici 19. stoletja slovensko zavedna, kljub nem ško pisanim zapisnikom. V devetdesetih letih se tudi na šoli izoblikujeta oba tra dicionalna slovenska politična tabora, ki jih šolski voditelj miri in gladi. Za začetek izvlečkov smo izbrali leto 1884, ko se je učiteljstvo samo odločilo, da bodo zapisovali konference v sloven skem jeziku. Od tega leta dalje so kon ference tudi redne in ohranjene v za pisnikih. Zaključili smo naše izpise po prvi svetovni vojni, ko se je šola za ču da hitro prilagodila novim razmeram in se je začela po desetletjih umirjenega razvoja pripravljati na velik vzpon, ki ga je dosegla z novim šolskim poslop jem in ustanovitvijo meščanske šole med obema vojnama. Posebnih opomb in po jasnil k posameznim dogodkom in loka cijam nismo dali, ker nam gre bolj za splošno sliko. 14. sušca 1884 1. Sklenilo se je, da se konferenčni za pisniki zapisujejo v slovenskem jeziku. 22. decembra 1884 C. Ker ima šola tudi v zdravstvenem obziru skrbeti za učence in se nahajajo gospodinje, kjer se čez dan shaja včasih do 30 učencev, pa se slabo stanovanja prezračijo in se tudi otroci ne puste še celo v prostih dnevih na sprehod se na dalje skleni, da se naroči gospodinjam dečke vsaj ob nedeljah in četrtkih naj manj za eno uro na prosti zrak peljati. 29. maja 1885 b) ... Učenci nabrali so do danes 11 Hektolitrov hroščov. Naj se tO nemudo ma naznani čebelarskemu in sadjarske mu družtvu na Jesenicah, da isplača ka ko premijo in tudi mestni občini naj se to razglasi da tudi ona dovoli nagrado učencem za nabiranje hroščev. 17. septembra 1<885 G. Vodja je stavil predlog pri mest nem zboru, naj se tudi tu bi osnovala obrtnijska napredovalna šola. Predlog je mestni odbor enoglasno sprejel ter ga je ck. okr. glavarstvu naznanil, na kar je glavarstvo odgovorilo, naj se z ondot- nimi učitelji sporazume, ako prevzamejo poduk in s kakšnimi pogoji. V tej šoli traja poduk vsako leto 46 tednov po 6 ur razvun krš. nauka; zjedinili smo se prevzeti celoletni poduk za 240 gl. vsi učitelji ker imajo učitelji na druzih obrt- nijskih šolah narmanje tudi toliko, na vadno pa še po več... 18. septembra 1886 Ad. 7. Da se iz ptujih šolskih občin došlim učencem preskrbi primerno sta novanje, sklene učiteljska konferenca enoglasno naslednje gospodinje razglasi ti priporočila vrednim ter jih, ako prili ka nanese dotičnim starišem imenovati in sicer: »Za znamenjem pri Mici,« — »v šol ski ulici pri Gruntnarji,« — »za nunami pri Jerci,« — »v kasarni pri Micki,« — »za sv. Jakobom pri Angeljčku« in pod »veljbom«. 20. maja 1890 3. ... Za ustanovitev nove šole v Bro- deh se sklene, da naj se ondot napravi ekskurendna (izgredna) šola. kamur naj bi hodil kak učitelj iz tukajšnje šole ob četrtkeh podučevat. Kaka redna javna ljudska šola bi tamkaj zakonite zahteve izpolniti ne mogla. Hiše so več ali manj v tej okolici raztresene po pobočjih in vznožjih hribov ... 4. oktobra 1892 Ad. 4. Tekoče šolsko leto sprejele so nekatere gospodinje razun dečkov tudi še deklice v stanovanje. Ker je pa to zoper šolsko postavo, katera želi, da se dečki in dekleta še celo v šoli ločijo in ker učiteljski zbor uvedeva, da je to združenje v nravnem oziru škodljivo, se enoglasno sklene, da se vsem gospodi- 181 njam brez izjeme današnji sklep pisme no naznani, da jim je dovoljeno ali sa mo dečke aH pa samo dekleta na stano vanji imeti, torej naj se jim ostro za- pove da imajo dotične gospodinje ta sklep v 14 dneb izvršiti ter stanovanje brezpogojno odpovedati, sicer se bodo postavna sredstva rabila. Ob enem naj se o tem sklepu obvesti mestno županstvo, ter opomni na vže došli odlok c. kr. Okrajnega glavar stva ... 3. febuarja 1894 2. Dopis c. kr. okr. šols. sveta dne 15. decembra 1893 št. 1638 se prebere ter se ovidi, da zoper napravo tako imenovane (Suppenanstalt) nobenega pomisleka ni. C. k. okr. šol. svetu naj se poroča, da je učiteljstvo prepričano, da bode izpe ljava te namere šolsko obiskovanje v tem oddelku jako povzdign!lo. Kuho oskrbi nadučitelj; gospod katehet oblju bi pa zato agitirati pri hribovcih prilično pri obhajilih itd., da premožnejši dado otrokom potrebnih jestvin, katere se bo do tukaj skuhale. Se sklene in podpiše. 3. mnrca 1896 Ad. 2. G. nadučitelj objavi, da se ima pričeti v smislu naredbe vis. c. kr. dež. šol. sveta dne 5. t. m. pouk -za hrbovske učence ter vpraša gg. učitelje, li hočejo tudi za naprej prevzeti pouk v istih od delkih in v istem razmerju, kakor druga leta. — Vsi navzoči sprejmejo jim določeno nalogo. G. katehet Erker interpelira pri tej priložnosti g. nadučitelja rekoč: »Vi ste ud komite-a za oskrbovanje hrane hribovskim učencem in Vas vpra šam: Zakaj lansko leto ta komite ni nič storil za hribovsko šolsko mladino, da ta ni dobila nič hrane o poludne? in.. . kaj misli ta komite letos ukreniti v prid šolske mladine in ob enim v povzdigo hribovske šole?« Na to odgovori g. nadučitelj: »Konferenca ve, s kakim veseljem sem se poprijel 1. leto te naprave, ker sem le predobro vedil, da se z oživljanjem te kuhinje pospeši redno šolsko obiskova nje in tudi radi tega, ker mi je bilo od c. kr. okr. šol. sveta tako rekoč naročeno skrbeti, da se otroci te šole o poldne oskrbijo z malim kosilom. — Učiteljski zbor dobro ve, s kakšno gorečnostjo os krbovala je moja soproga brezplačno in, smelo trdim, z požrtvovalnostjo to ku hinjo. — Ob času te kuhinje bila sta te dva oddelka vedno polna in ob naj slabšem vremenu, manjkalo je morebiti v obeh oddelkih po 4—6 učencev. — Pri neki seji kraj. šol. sveta je pa te danji načelnik g. Krenner — kateri je bil do sedaj vedno iskren podpornik omenjeni napravi —• naenkrat dobil dru ge misli in je povdarjal, da se s to na pravo nadučitelj ne sme baviti in tudi g. c. kr. okraj. šol. nadzornik sam mi je privatno namignil, da se to nikakor ne strinja z mojo službo. — Ker je celi kraj. šol. svet bil tudi te misli, sem se bal, da bi se mi zaradi tega truda kedaj ne očitala sebičnost in dobičkaželjnost, in opustil sem skrb za to kuhinjo, ker sem le predobro čutil, da se proti moji osebi goji velika animoziteta — Krajni šolski svet je po predlogu g. župnika Tomažiča izvolil za to kuhinjo posebni komite in g. župnik izbral si je v komite može g. Kašman-a in g. Aug. Sušnik-a, prevzel nalog, da preskrbi hišo, kjer se bode hribovskim učencem kuhalo in ob enim naznanil, da on prevzema službo blagajničarja. Po predlogu g. notarja Lenčka prišel sem tudi jaz kot ud v ta odbor. — G. župnk določil je Avg. Suš- nik-ovo gostilno (!) ter poslal cerkovni ka k meni po ves kuhinjski inventar, katerega sem mu tudi brez ugovora iz ročil. Kaj se je godilo v tej kuhinji, ko liko in ali se je sploh kaj kuhalo, meni ni znano, jer g. blagajničar ni nikoli me ne klical h kaki seji, tudi ne vem, ali je kaj bilo stroškov za to kuhinjo, — ker v kolikor je meni znano, o stroških do danes še ni dal kraj. šol. svet nikakorš- nega računa.—« Na ta odgovor sklene konferenca sle deče: Ker učiteljski zbor uvideva potrebo naprave dijaške kuhinje za hribovske učence, naj se današnja interpelacija z odgovorom vred predloži v prepisu kraj. šol. svetu z željo, da ta potrebno ukre ne, da se vpelje zopet dijaška kuhinja na ta način, kakor je bila, učitelski zbor dobro ve, da se z njo pospešuje redno šolsko obiskovanje, katero gotovo v scientifičnem oziru rodi dober sad. — 10. julija 1897 Gospod c. kr. okr. šol. nadzornik A. 2umer otvori konferenci j o ter poroča na slednje: Splošni utis šole glede vzgoje in pouka je ugoden. Glede reda bi samo to želel, da se kolikor mogoče zabrani prepozna 182 hoja v šolo. Odpravi se tudi lahko, da ne dohajajo otroci brez klobuka v šolo. — Kar se tiče vedenja zunaj šole glede ko panja, naj se pazi, da ne pridejo dečki z dekleti v dotiko ... 6. junija 1898 Ker se je letos prikazala izvanredna množica glogovega belina, naj se učen cem zapove, naj ga po možnosti zatirajo. Pri tem naj pa pazijo, da ne bodo delali škode po travnikih. Ravno tako naj se jim pove v času kopanja, naj bodo sra mežljivi in naj se ne kopljejo v preglo boki vodi. 2. oktobra 1900 Ad. 1. ...Glede dopisa c. kr. okr šol. sveta z dne 14,. avgusta št. 300 se je konferencija zjedinila v to, da ker go spod katehet Finžgar prevzame pouk iz verouka v petkih v I. razredu dopoldne eno uro in popoldne eno uro; v slučaju, da bi bil gosp. katehet zadržan priti o pravem času v šolo, prevzamejo v tem razredu učitelji potrebno inšpekcijo. Vsled tega učitelj Kramer lahko eksku- rira vsak petek v Bukovici ... 4. oprila 1902 V. G. učitelj Flis se današnje konfe rence ni udeležil. Uzroka ni objavil. Pač ! pa je njegova žena sporočila: Mož je na vrtu, ker ima delo tam. Če je kaj važnega, pošljite ponj!. 2. maja 1902 Ad. 3. Šolarski izlet naj se napravi prve dni junija in sicer za II., III., in IV. raz red. Peti razred poleti skozi Vintgar na Bled. Za I. razred naj dotični razrednik sam skrbi. II., III. in IV. razred gre k sv. Joštu. Učenci imenovanih treh raz redov naj prineso po 1 k, seveda isti, ki se hočejo udeležiti izleta. 6. aprila 1904 i Ad. 3. Učiteljstvo tukajšnje deške šo le je prišlo žalostnemu dejstvu na sled, da se učenci med seboj nagajajo s priim ki: »Ti s; liberalec, beži!« itd. »Tvoj oče je liberalec, ne bo dobil dela« itd. Dalje tudi, da imajo gospodinje, pri katerih stanujejo učenci, naročene na »Slovenca* in »Domoljuba« in te liste prebirajo tudi učenci. Konferenca sklene, da se vpraša c. kr. okr. šol. svet. kako je postopati učiteljstvu v takih slučajih napram go spodinjam in napram učencem. Konečno se tudi omeni, da so nekateri učenci dne 20. marca insultirali dr. Tav čarjevo obitelj, vozečo se skozi mesto na Visoko s klici: »Zdaj se peljejo liberal- ske miši!« O zadnji točki sklene konferenca, da se ta zadeva popoldne med poukom naj strožje preišče in ob 4. uri se dotični učenci pokličejo pred konferenco na od govor. 3. januarja 1906 Ad 3. Glede prireditve šolske veselice se sklene, da se nakupi ena partitura in 8 knjižic »-Letni časi« in potem se do ločijo za to veselico prihodnji teden de- klamatorji in pevci. Vodstvo šole naj stopi v dogovor z vodstvom dekliške šole, da bi se dobilo nekaj dobrih pevk. Partituro naj učitelji pregledajo. 2. marca 1906 Ad III. Zaradi nameravane prireditve »Letnih časov« se sklene, da se z ozirom na razne zapreke uprizoritev za letos opusti. 30. marca 1906 Ad. 3. Ob 10. uri naj učitelj Kramer pobere od učencev denar, namenjen za kruh in naj se dogovori o peki, da poš lje zapored vsak četrtek svojega učenca ob 10. uri po denar, ob 12. uri pa pri nese kruh. Ob 3/4 12 razdelita oba raz rednika vsak svojemu oddelku za kup ljeno vsoto kruha. O 1 1/4 se zapet z^ične redni pouk. Iz šole naj se učenci sploh ne puste. Ad 4. G. katehet Čerin omenja, da ne kateri učenci ljudske šole obiskujejo pouk o godbi pri Sadar-ju, kateri jih jemlje s seboj k plesom, da godejo, kar dokaže s priloženo fotografijo, in pri tem zanemarjajo pouk o veronauku. G. vodja opozarja tudi, da se vsem učencem pre pove obiskovanje veselic kakoršnekoli vrste, le ako v to dovoli šolsko vodstvo v sporazumu s kateheti. Vsak prestopek se kaznuje z najslabšim redom iz nrav nosti. G. katehet Šinkovec predlaga, naj se onim, ki obiskujejo pouk o godbi pri Sadarju, dovoli le poleti do 9. ure, po zimi pa do 8. ure. 30. septembra 1907 Ad 3. G. učitelj Zahrastn!k stavi pred log: ker tukajšnja šola nima potrebne 183 telovadnice in ker so šolske sobe pre tesne, naj bi otroci telovadili v telovad nici telovadnega društva »Sokol«, kateri da ta prostor v brezplačno uporabo. Za predlog glasujeta učitelja gg. Zahrastnik in Gašperin, proti predlogu g. vodja in učitelj Svetlič. Učitelja gg. Zahrastnik in Gašperin prosita, naj c. kr. okrajni šol ski svet v tej stvari odloči. 1. maja 1908 Ad 3. Telovadba v posameznih razre dih se bo odslej vršila na prostem — in sicer ob lepem vremenu. Kadar bi pa deževalo, naj pa dotični razrednik ob ravnava mesto telovadbe kak drug pred met. Za telovadbo so se določile določe ne ure po vseh razredih. 4. junija 1909 Ad 2. ... Dopis c. kr. okr. šolskega sveta z dne 25. 5. 1909. št. 13&4 se pre bere in vzame v vednost. Vaje, da učen ci v slučaju požara hitro zapuste šolske sobe in šolsko poslopje sploh, se morajo vršiti večkrat med šolskim letom. Gg. razredniki naj razmotrivajo v tej stvari in naj svoja tozadevna mnenja izjavijo pri konferenci (izredni), ki se bo vršila dne 16. junija t. 1. ob 4. uri popoldne. 26. junija 1909 1. Izpraznenje šole v slučaju ognja ali v drugih dogodkih. Ad. 1. Da se ob ne varnosti ognja ali drugih dogodkih šola naglo izprazni, vršila se bo prihodnji teden s šolskimi otroci vaja. Razredniki naj pouče učence, da naj v slučaju po žara ali kakega drugega dogodka puste knjige, pokrivala in plašče v šoli in naj na povelje učitelja posamezno in v do ločenem redu zapuste šolsko sobo in hite na dvorišče in od tam. na telovadišče. II. b, 3. a in IV. razred zapuste, ker so najbližje glavnih vrat, prvi svoje so be, nato pa I. in II. in V. razred. Vsi hite na dvorišče in odtod na telovadišče, na kar se razidejo po varni poti. Znamenje za odhod iz šolskih sob je dolgotrajno, močno zvonenje s šolskim zvoncem. 3. novembra 1909 5. ... Gospod katehet Janez Mikuž po roča, da je gospod učitelj Flis delil med otroke hribovske šole v šolski sobi, po litični list »Slovenski Dom« in sicer so ga dobili: Dolenc Tomaž, Sopotnica 17; Košir Lovro, Staniše 4; Potočnik Franc. Log 15; Tavčar Janez, Sveta Barbara 3; in sicer z motivacijo: »Pre berite in še drugim dajte brati«. G. Flis je naredil medklic, da naj se g. katehet po njih ravna. Ker pa postave prepove dujejo razširjenje literaričnih izdelkov je to prestopek g. učitelja Flisa. To je tudi zoper državni zakon v ljudskih šo lah z najvažnejšimi »Izvršitvenimi pred pisi« zoper p. 77. Dalje zoper p. 113. V. To ni v soglasju z p. 120. 2. odd. Starši so prinesli list nazaj in so protestirali, da se otrokom kaj takega v roke da. G. katehet želi, da se prepis zapisnika od pošlje c. kr. okr. šol. svetu. Glede te zadeve izjavlja voditelj, da bo to stvar preiskoval, da se zve tudi mnenje g. učitelja Flisa. 4. marca 1911 4. Prireditev sestanka učitelj stva in staršev. Sklene se, da se prvi sestanek učiteljstva in staršev priredi meseca ma ja zaradi obrtne šole in se bo v mesečni konferenci za april določila snov za to zadevno predavanje. 17. maja 1912 3. Solarski izlet. Sklene se soglasno, da se priradi ce lodnevni solarski izlet na Bled in Vint- gar dne 3. junija. Ako pa bi bilo imeno vanega dne slabo vreme se preloži izlet na 4. oziroma 10. ali 12. junija. 5. Nasveti in slučajnosti Vsak razrednik naj poizve pri svojih učencih, katero množino hroščev je po samezen učenec pokončal in naj to na znani šol. vodstvu. 10. julija 1912 5. Slučajnosti: d) Otrokom naj se prepove, da bi lo vili strupene kače, ker je nevarno. To je delo odrastlih. e) Glede signalov ob priliki nesreč na planinah naj se učence pouči v petek 12. t. m. 20. septembra 1912 8. Šolske kazni. Klečanje, stanje pred durmi učne so be in tako imenovano pisanje za pokoro so nedopustne kazni in jih je brezpogoj no odpraviti (§§. 81 in 82 š.i.u.r.). 16. novembra 1912 V. Slučajnosti. Sol. voditelj naznani, da je prejel pri tožbo, da hodijo nekateri učenci telova dit v telovadnico »Sokola« — Ker pa normale c. kr. dež. šol. sveta z dne 184 30. VII. 1910, št. 4952 in pa razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 5. VIII. 1910, št. 1881 — katera sta se prečitala in vzela na znanje pri učit. konferenci dne 10. IX. 1910 — prepovedujeta šoloobveznim ot rokom telovaditi v privatnih telovadni cah, pri telovadnih društvih, društvenih telovadnih prostorih in društvenih telo- vadiščih in ker je dolžnost učiteljev vsled točke 74. š.i.u.r., da posvečajo svojo pozornost vedenju šolskih otrok ne le v šoli, ampak tudi zunaj šole, se imeno vana razpisa še enkrat prečitata. Šolski voditelj zahteva, da razredniki takoj, tj. 18. t. m. razglase svojim učencem ime novano prepoved šolskih oblasti in da takoj preiščejo, kateri učenci hodijo te- tovadit. Tem učencem naj se strogo pre pove obisk društvenih telovadnic in ker se niso pokorili prepovedi šol. oblasti naj se jim za sedaj poleg svarila zniža red v vedenju za eno stopnjo. Pove naj se jim, da se bode v slučaju obnovitve tega prestopka postopalo ostreje po toč kah 82. in 83. š.;.u.r. 20. decembra 1912 3. Slučajnosti. Šolski voditelj prebere dopis učit. J. Flisa. v katerem naznanja, da se neka teri učenci brez spremstva starišev vde- ležujejo gledaliških predstav v tuk. »Izobraževalnem društvu« in se vračajo pozno v noč domov. Glede nato omeni šolski voditelj, da je šolskim otrokom sploh prepovedano vdeleževati se vsa kršnih zabav brez spremstva roditeljev ali njih namestnikov. Kadar jemljejo roditelji ali njih namestniki šolske ot roke s seboj na zabave (zlasti na plesne zabave), ki niso primerne otroški dobi ali bi vtegnile naravnost škodovati nravno verski vzgoji, zlasti kadar trajajo te za bave pozno v noč, ali so vsled prikraj šanega spanja, ali čezmerno vživanja alkohola nevarne telesnemu zdravju ot rok, tedaj je pozvati roditelje ali njih namestnike pred kraj. šol. svet in jih posvariti. Če ostane to svarilo brezus pešno, tedaj je roditelje naznaniti okr. šol. svetu, ki ima pravico, da jih pozove predse in po potrebi postopa po toč. 214 214 šol. i. uč. reda. Dopuščeno pa je šolskim otrokom vde leževati se v spremstvu ali njih rodite ljev zabav oziroma predstav, ki so pri merne otroški dobi in ne škodujejo nravno verski vzgoji. K takimi predsta vami je šteti rudi takozvani »Miklavžev večer«. 4. aprila 1913 6. Slučajnosti: Šolski voditelj prosi razrednike naj prepovedo strogo učencem, da bi isti le tali za avtomobili in se na iste obešali, ker to ni dostojno in se tudi lahko pri meri kaka nesreča. 24. maja 1913 4. Slučajnosti: > Sklene se, da se priredi začetkom ju nija celodnevni šolarski izlet k sv. Joštu v svrho zemljepisnega in prirodoznan- skega pouka. 26. maja 1914 2. Objava uradnih dopisov: c. Razpis c. k. okraj, glavarstva z dne 30. 4. 1914. št. 9443 s katerim se objavlja, da priredi avst. alpska vožnja 1914 pre- skušnjo vožnjo avtomobilno za ture dne 17. junija pridejo avtomobili v Skofjo Loko. Vožnje udeleže se tudi člani ce sarske hiše. Razredniki naj opozore učence, da naj ne letajo za avtomobili ter prišlece lepo pozdravljajo. 28. oktobra 1915 Ker se je šolsko poslopje oddalo v voj ne namene in se nahaja v njem vojna bolnišnica 7/4, je bilo treba dobiti dru gih šolskih sob. 2 sobi sta v hiši št. 124 na glavnem trgu, ena v hiši št. 119 na glavnem trgu, ena pa v hiši št. 108 pod nunsko cerkvijo. (h. št. 124 = Restavracija Krona, h. št. 108 = bivša Thalerjeva hiša v sedanji Blaževi ulici. Bife Loški hram, h. št. 119 = danes Mestni trg št. 39) 31. marca 1916 Slučajnosti. — Prebere se normala c. kr. okr. šol. sveta z dne 15. I. 1910 št. 167 glede obiska kinematografskih pred stav šolske mladine. Ker so se nekateri učenci udeležili kljub strogi prepovedi v šoli kinem. predstav dne 25. in 26. III. se sklene, da naj dotični razrednik opozori pis meno starše dotičnih otrok, da je vsled odredbe c. kr. okr. šol. sveta prepove dano se udeleževati teh predstav. Ako bi ta opomin ne zadostoval, se bo dal v prihodnje takim učencem slabeji red v vedenju ali pa se uporabljale dopustne kazni. 185 11. in 12. julija 1916 III. Zaposlovanje učencev v vel. po čitnicah, ki nimajo doma zadostnega nadzorstva. Sklenilo se je sporazumno s krajnim šol. svetom, da se prirede v vel. počit nicah zaposlilni tečaji za one učence, ki nimajo doma zadostnega nadzorstva. Vsak razrednik določi svoje učence. Za poslilni tečaji se bodo vršili za sedaj po trikrat na teden in sicer v ponedeljek, v sredo in v petek popoldne od 2 do ve čera, počenši v sredo pr'hodnjega tedna. Za vsakokratno nadzorstvo učencev se določita po 2 učni moči. in sicer: 1, 4 in 7., teden gosp. Močnik in Lu kam 2, in 5. in 8. teden gosp. Kramer in Sušnik; 3, in 6. teden gosp. Marinko in Peter- nel. Učenci se bodo peljali včasih na izpre- hod oziroma na poučni izlet, nabirali bo do robidno in jagodno listje in kopr ve. V šoli pa bodo čitali poučljive knjige in jim bodo razredniki sem in tja tudi kaj predavali. 6. januarja 1918 Šolski prostori so se za silo osnažili in prične se v njih po 28. mesecih zopet pouk dne 7. januarja 1918... 1. marca 1918 Slučajnosti. ... Ker se namerava usta noviti šol. kuhinja (ako se bo živež do bil) naj razredniki takoj preiščejo, kateri učenci nimajo doma gorke hrane ali so sploh brez hrane zjutraj in opoldne in naj take izkažejo šolskemu vodstvu. G. katehet Trčelj naznani, da ima zaenkrat 19 parov čevljev za brezplačno razdelitev. Določijo se najrevnejši, ki bodo zaenkrat dobili. 6. novembra 1918 • •. Zaradi bolezni »španska hripa< je okrajni šolski svet odredil, da se od 23. oktobra do 4. novembra ne vrši pouk. Pouka na tej šoli toraj ni bilo od 23. 10. — incl. 4. 11. 1918. .. . Razredniki naj prilagode učence se danjim razmeram, naj se ves pouk vrši v duhu Jugoslavije. 2. decembra 1918 Slučajnosti: Učitelj J. Lampe je pri pravljen izdelati nov zemljevid jugoslo vanskega ozemlja za tukajšno šolo upo rabo, ako mu krajni šol. svet povrne stroške. 31. januarja 1919 Slučajnosti: Gospod katehet Ciril Mi- lavec predlaga, naj se šolskim otrokom sploh prepove obiskovati gledališčne igre bodisi v Čitalnici ali v Katoliško izobra ževalnem društvu. Sprejeto. 9. maja 1919 2. Pospeševanje protialkoholnega gi banja. Razredniki se prosijo da pri vsaki pri liki opozarjajo učence na največjega sovražnika človeštva — na alkohol. Opišejo naj jim pogubonosne posledice uživanja alkohola. Učenci naj obljubijo, da se bodo vzdrževali vsakterih alkohol nih pjač. Imena onih učencev (Mladi junaki) ki so obljubili in tudi obljubo držali, da niso pili alkoholnih pijač, naj vsak razrednik napiše in izroči šolskemu vodstvu do 25. junija t. 1. 22. in 23. septembra 1919 Slučajnosti: Urniki naj se sestavljajo za vse razrede, da se dajo v odobrenje okr. šol. svetu. Razredniki naj objavijo šolski red. Opozarja naj se učence, da se dostojno obnašajo in da ne bodo poško dovali javnih naprav. Pri vsaki prliki naj se jih opozarja, da se vzdržujejo al koholnih pijač. Zvečer po ave Mariji ne sme biti nihče na cesti. Učtelj bodi v šoli nepristranski. Vsaka agitacija naj odpade. Klečanje in stanje pred vrati in pisanje za pokoro ni dopustno .. . France Štukl 186