Analiza mobilnosti dodiplomskih študentov na izbranih visokošolskih institucijah riko novak Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Slovenija anja slatinšek Univerza na Primorskem, Slovenija gabrijel devetak Univerza na Primorskem, Slovenija V prispevku preučujemo mobilnost dodiplomskih študentov na treh izbranih visokošolskih institucijah v treh različnih državah, ki so oziroma so bili del programa mobilnosti v zadnjih šestih letih (od 2006 do 2011): Nemčija - Duale Hochschule Baden-Wurt-temberg Karlsruhe, Norveška - Univerza v Tromsu in Slovenija -Fakulteta za Management. Empirična raziskava je bila izvedena na populaciji 3.539 dodiplomskih študentov na omenjenih treh visokošolskih institucijah, ki so bili mobilno aktivni in so del svojih študijskih obveznosti opravljali na izbranih institucijah v preuce-vanem obdobju. Namen prispevka je na osnovi vzorca 288 (mobilnih) dodiplomskih študentov prikazati osnovne motivacijske dejavnike glede na izbrano destinacijo za mednarodno mobilnost in njihova pricakovanja. Ugotovljeno je bilo, da se je vecina študentov izbranih izobraževalnih institucij na študijsko mobilnost odpravila zaradi pridobitve mednarodne izkušnje, da obstajajo znacilne razlike v dolžini obdobja študentske mobilnosti glede na spol in da so študenti v vecini zadovoljni s programom mobilnosti. Key words: dodiplomski študenti, globalna ekonomija znanja, mobilnost, visokošolske institucije Vse več raziskav v zadnjem desetletju opozarja na pomen izobraževanja za posamezno državo, družbo ali ekonomijo. Kot trdi Cepar (2010, 15), ni vec mogoče spregledati velikega pomena izobraževanja za razvoj, napredek in blagostanje, kar pa ni omejeno samo na ekonomsko dimenzijo. Altbach in Teichler (2001) izpostavljata, da se spreminjajo načini izmenjave, univerzitetne povezave, vzorci mobilnosti in mednarodni ter regionalni dogovori med univerzami. Tako npr. Komljenovičeva in Marjetičeva (2010, 192) v svojem delu opredeljujeta mobilnost kot eno izmed orodij za mednarodno odprtost Uvod visokošolskih institucij in visokošolskih prostorov. Študentje v obdobju, ki ga preživijo v tujini, obogatijo svoje akademsko in strokovno življenje, pomembno pa prispevajo tudi k izboljšanju jezikovnega ucenja, medkulturnih vešcin, samozaupanja ter samospoznavanja. V zadnjem casu mnogi delodajalci v svojih podjetjih dajejo prednost diplomantom z izkušnjami v tujini, torej lahko splošno trdimo, da mobilnost spodbuja višjo zaposljivost. Dessoff (2010) izpostavlja, da bodo vodilne države gostiteljice mednarodnih študentov še vedno v ospredju in da bodo med seboj še naprej agresivno tekmovale. Zelo vzpodbudne so tudi navedbe Guruza (2008) ki pravi, da je mednarodna akademska mobilnost veliko prispevala k oblikovanju svetovnega trga, tako izobraževalnega kot tudi drugih. Zanimiv je podatek, da je bilo leta 2004 vec kot 2 milijona mobilnih študentov (Altbach 2004). Novejše raziskave napovedujejo (npr. Guruz 2008; Macready in Tucker 2011), da bo študentska mobilnost do leta 2025 narasla na 8 milijonov. V prispevku preučujemo mobilnost dodiplomskih študentov na treh izbranih visokošolskih institucijah v treh razlicnih državah, ki so oziroma so bili del programa mobilnosti v zadnjih šestih letih (od 2006 do 2011): Nemcija-Duale Hochschule Baden-Württemberg Karlsruhe, Norveška - Univerza v Tromsu in Slovenija - Fakulteta za Management. Cilj prispevka je na osnovi statisticno obdelanih empi-ricnih izsledkov prikazati osnovne motivacijske dejavnike mobilnih študentov glede na izbrano destinacijo za mednarodno mobilnost in njihova pricakovanja. Namen, cilji in hipoteze Glavni namen prispevka je z empiricnimi ugotovitvami prispevati k ozavešcanju pomembnosti programa mednarodne študentske mobilnosti v visokem šolstvu za obdobje preteklih šestih letih, in sicer od 2006 do 2011. V letu 2012 smo na osnovi teoreticnega preu-cevanja, izvedene empiricne raziskave in lastnih izkušenj raziskovalcev na populaciji 3.539 dodiplomskih študentov analizirali ter interpretirali stanje mednarodne študentske izmenjave v treh državah na treh izbranih visokošolskih institucijah. Namen prispevka je na osnovi vzorca 288 (mobilnih) dodiplomskih študentov prikazati osnovne motivacijske dejavnike glede na izbrano destinacijo za mednarodno mobilnost in njihova pricakovanja. Osrednji raziskovalni problem in hkrati vodilo v prispevku je, kaj je tisto, kar žene študente cez mejo, ter kaj s tem pridobijo. Koncni cilj prispevka je prikazati poglobljen vpogled v statisticne izsledke mobilnosti obravnavanih študentov iz treh razlicnih držav in bistvenih motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo odločitev. Skladno z obravnavanjem problema so v prispevku preverjene tri osnovne hipoteze: hipoteza i Motivacijski dejavniki študentov se glede na izbrano destinacijo med seboj razlikujejo. hipoteza 2 Zadovoljstvo in dolžina mobilnosti sta korelirani spremenljivki (daljše obdobje mobilnosti pomeni večje zadovoljstvo). hipoteza 3 V dolžini obdobja študentske mobilnosti obstajajo razlike glede na spol študenta. Metodologija populacija in vzorec preučevanja Empiricna raziskava je bila izvedena na populaciji dodiplomskih študentov, ki so ali opravljajo mobilnost v visokem šolstvu na treh izbranih visokošolskih institucijah v treh razlicnih državah: Sloveniji, Nemciji in Norveške (od 2006 do 20ll). Podatke smo zbirali s pomo-cjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil razposlan študentom po elektronski pošti preko posameznih mednarodnih pisarn izbranih institucij. Spletno pošiljanje vprašalnika smo uporabili, ker smo želeli v relativno kratkem casu in z majhnimi stroški zajeti vecji vzorec ljudi. Mednarodna pisarna Fakultete za management (Slovenija) je posredovala vprašalnik i39 študentom, ki so opravljali svoje študijske obveznosti tudi pri njih. Mednarodna pisarna Univerze v Tromsu (Norveška) je poslala vprašalnik l.800 mednarodnim študentom in Duale Hochschule Baden-Württemberg Karlsruhe (Nemcija) l.600 mednarodnim študentom. Skupaj je bil vprašalnik razposlan na populacijo 3.539 dodiplomskih študentov, ki so del svojih študijskih obveznosti v zadnjih šestih letih opravljali na izbranih institucijah v Nemciji, na Norveškem in v Sloveniji. Zaradi izvedbe anketiranja po spletu je bil pricakovan sicer relativno slab odziv (od 2 do 3%), vendar smo kljub temu prejeli oziroma zbrali vzorec 288 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov (vec kot 8% odzivnost). pridobivanje podatkov Empiricne podatke smo pridobivali s pomocjo spletnega anketnega vprašalnika, prvotno oblikovanega v slovenskem jeziku, nato prevedenega v angleški jezik (Slatinšek 20l2). Za ustrezen prevod smo poiskali pomoc pri uradnem prevajalcu. Anketni vprašalnik je bil izdelan v spletni obliki, in sicer preko spletnega portala www.lka.si. Anketiranje smo primarno omejili na 30 dni. Prav tako smo primarno dolocili dva opomnika, ki smo ju razposlali po i4 in nato še po 20 pretečenih dnevih izvajanja raziskave. Vprašalnik je bil sestavljen iz šestih glavnih sklopov, ki so jih tvorila še posamezna podv-prašanja. Skupno je bilo tako 18 podrobnih vprašanj o mobilnosti študentov (odprtega in zaprtega tipa). V prvem sklopu vprašalnika smo anketirane študente spraševali po njihovih osebnih podatkih, v drugem po obdobju mobilnosti in motivaciji, v tretjem o informacijah in pomoči, v četrtem o namestitvi in infrastrukturi, v petem o stroških ter v zadnjem, šestem, o osebnem vtisu mobilnosti. Vprašalnik je zajemal jasna, kratka in pretežno vprašanja zaprtega tipa. V večini so bila zajeta vprašanja v obliki petstopenjske Likertove lestvice. statistična obdelava podatkov Pridobljene empirične podatke smo z osnovno opisno statistiko in frekvenčno porazdelitvijo najprej ustrezno opisali (Slatinšek 2012) ter v nadaljevanju še ustrezno statistično obdelali za namen preverjanja primarno zastavljene hipoteze oziroma preverjanja raziskovalnega vprašanja. V ta namen smo uporabili i-test, Pearsonov kore-lačijski koefičient in analizo varianče (test anova). S i-testom smo ugotavljali razlike med spoloma za spremenljivko dolžina obdobja študentske mobilnosti oziroma vpliv spola na dolžino obdobja študentske mobilnosti. Pri analiziranju razlik med motivačijskimi dejavniki glede na različne izbrane študijske destinačije smo uporabili analizo varianče (test anova). Pomen daljšega obdobja mobilnosti na zadovoljstvo študentov pa smo preverjali s Pearsonovim korela-čijskim koefičientom. V nadaljevanju na kratko podajamo teoretično opredelitev osnovnih temeljnih pojmov, ki jih obravnavamo v prispevku. Teoretično ozadje mednarodna študentska mobilnost Svetovna mobilnost v visokem šolstvu je hitro rastoč pojav, ki vpliva na upravljanje virov in študentov med institučijami ter narodi po vsem svetu (povzeto po Altbačh in Teičhler 2001; Mokyr 2002; Davis 2003; Koh 2003; Postiglione 2005). Po podatkih Bhandarijeve, Be-lyavine in Guiterreza (2011) se je od leta 2000 število študentov, ki potujejo v drugo državo zaradi visokošolskega izobraževanja, povečalo za kar 65 odstotkov, v skupni vrednosti okoli 3. mio študentov po vsem svetu. Po navedbah Mačreadya in Tučkerja (2011) so skozi zgodovino največje število mednarodnih študentov privlačile anglofon-ske in zahodno evropske države, kot so zda, vb, Frančija in Nemčija, medtem ko so v zadnjih nekaj letih druge države spremenile svoje strategije, da bi pritegnile več študentov (zgradile so univerzitetne povezave in razvile skupne raziskovalne programe). Nye (2004) navaja, da večina držav gleda na mednarodno akademsko mobilnost in izmenjavo študentov kot na ključno sestavino za izmenjavo znanja, izgradnjo intelektualnega kapitala ter ohranjanje konkurenčnosti v globaliziranem svetu. Guruz (2008) na drugi strani poudarja, da se svetovna mobilnost zelo hitro širi, z vse več državami, ki se pojavljajo kot pomembne destinacije za mednarodne študente. Pomembna je tudi opredelitev Bračkove (2007), ki trdi, da moramo za obravnavo procesa mobilnosti upoštevati okolje, v katerem določeno visoko šolstvo deluje. Kumpikaite in Duoba (2010) v svoji raziskavi o študentski mobilnosti ugotavljata, da so najpomembnejše pridobitve mednarodnih študentov kulturne izkušnje, individualna rast in akademsko znanje. Trdita, da mobilnost študentov razvija naslednje mednarodne kompetenče: znanje tujih jezikov, medkulturno razumevanje, znanje o drugih državah, pripravo za prihodnje zaposlovanje in delo, akademsko znanje in spretnosti, sočialno-komunikativne kompetenče, sposobnost reševanja problemov. Naštete kompetenče pa imajo zagotovo pomemben vpliv tudi na iskanje zaposlitve (mobilnih) študentov na trgu dela (podobne ugotovitve najdemo tudi pri Reisbergu 2004). pomembnejše države gostiteljice mobilnih študentov Leta 2009 je šest držav gostilo več kot 60 odstotkov svetovne terciarne ravni mobilnosti študentov (Bhandari, Belyavina in Gutierrez 2011): zda (20%), Velika Britanija (13%) in Frančija (8%) ter Avstralija, Nemčija in Kitajska (vsaka po 7%). zda je gostila največji delež oz. število mednarodnih študentov, ki opravljajo visokošolsko izobraževanje zunaj svoje matične države (690.923 študentov v letu 2009/2010), sledi ji Velika Britanija (415.585 študentov v letu 2009). Zmanjšanje deleža gostujočih mednarodnih študentov v zda v zadnjem desetletju iz 28 odstotkov na 20 odstotkov je poslediča več dejavnikov, vključno s povečano zmogljivostjo visokošolskega sektorja v številnih netradičionalnih destinačijah (zlasti v Aziji), tako domačih kot tudi mednarodnih študentov (prirejeno po Bray in Kwo 2003; Drago 2003; Chen 2004; Ninnes in Hellsten 2005). Novejše države gostiteljiče, kot je Kitajska, beležijo hitro naraščanje števila mednarodnih študentov. Nekatere druge države v azijsko-pačifiškem območju (Japonska, Malezija, Nova Zelandija, Singapur, Južna Koreja in Tajska) so prav tako okrepile prizadevanja, da bi pritegnile čim večje število mednarodnih študentov. preglednica 1 Število mobilnih študentov v letih 2009/2010 Država Število Mobilnost študentov iz držav (najvecji delež) zda 690.923 Kitajska, Indija, Južna Koreja, Kanada, Tajvan vb 415.585 Kitajska, Indija, zda, Nemcija, Francija, Irska Avstralija 403.326 Kitajska, Indija, Malezija, Hongkong, Singapur Nemčija 245.522 Kitajska, Turcija, Rusija, Poljska in Ukrajina Francija 243.436 Maroko, Kitajska, Alžirija, Tunizija, Senegal. Japonska 121.812* - Kanada 196.227 - opombe * Podatek za leto 2005. povezava študentske mobilnosti in trga dela Mnogi tradicionalni gostitelji so formalizirali povezavo med visokim šolstvom in kvalificiranim trgom dela z izvajanjem politike, ki spodbuja mednarodne diplomante za vstop na trg delovne sile države gostiteljice, zlasti na znanstvenem ter tehničnem področju. Škotska je npr. objavila »Poštudijsko delavsko shemo«, katere cilj je bil do leta 2009 privabiti 8.000 tujih specialistov na leto. Shema je omogocala mednarodnim študentom, ki so diplomirali na škotskih univerzah, dvoletno zaposlitev po diplomiranju. V dopolnitev prizadevanj posameznih držav gostiteljic v Evropi je eu prav tako sprožila pobudo za zaposlitev raziskovalcev s podrocja znanosti in tehnologije iz celega sveta. S tem so poskusili tekmovati z ameriškimi dobro financiranimi raziskovalnimi univerzami in laboratoriji, ki slovijo po privabljanju svetovno najboljših talentov iz znanosti ter tehnologije. Tudi zda so razširile možnosti za zaposlitev tujih študentov s podrocja znanosti in tehnike po diplomiranju, in sicer s podaljšanjem obdobja »Dodatnega prakticnega programa usposabljanja« s prvotnih 12 mesecev na 29 (Slatinšek 2012). V naslednjem poglavju podajamo empiricne ugotovitve raziskave mobilnosti dodiplomskih študentov na treh izbranih visokošolskih institucijah, ki so oziroma so bili del programa mobilnosti v zadnjih šestih letih (od 2006 do 2011). Analiza mobilnosti dodiplomskih študentov in njihove značilnosti sociodemografske značilnosti Iz analize predhodno pridobljenih empiricnih podatkov smo ugotovili, da najvec študentov prihaja iz Nemcije, sledijo jim študentje iz Rusije, Poljske, Francije, Španije, Italije Danske, Ceške, zda in Slovaške ter Nizozemske. Podrobnejša opredelitev je podana v pregle- preglednica 2 Sociodemografske značilnosti anketirancev Značilnosti Podskupina Delež* Matična država Nemčija 17,36 Rusija 14.93 Poljska 10,42 Francija 5,90 Španija 4,86 Italija 4,17 Danska 3,13 Ceška 2,78 zda 2,43 Slovaška 2,08 Nizozemska 2,08 Druge 29,86 Država institucije gostiteljice Norveška 74,81 Nemčija 13,91 Slovenija 11,28 Spol Moški 34,15 Ženski 65,85 Starost Od 19 do 24 let 48,78 Od 25 do 30 let 41,11 Od 31 do 45 let 10,11 opombe *V odstotkih. dnici 2. Razvidno je, da je večina študentov obiskovalo izobraževalno institucijo na Norveškem. Večina jih je ženskega spola. Pri analizi podatkov o starosti smo prišli do ugotovitve, da so študenti stari od 19 do 45 let, povprečna starost pa je 25 let. obdobje mobilnosti in motivacija Glede obdobja mobilnosti je bilo ugotovljeno, da je dobra polovica anketiranih študentov opravljala mobilnost od 3 do 6 mesecev. Kot je razvidno iz preglednice 3, je standard države tisti dejavnik, ki je v povprečju najbolj vplival na izbiro države gostiteljice. Drugi najpomembnejši dejavnik je jezik, za katerega prav tako lahko trdimo, da je v povprecju vplival na odločitev o izboru destinacije. Nato si sledita dejavnika status univerze in podnebje. Priporočila prijateljev so tisti dejavnik, ki je bil v povprečju označen, da ni vplival na izbor destinacije. Relativno nizek standardni odklon dokazuje, da so si bili anketirani študentje pri izbiri dejavnikov, ki so vplivali na izbor destinacije mobilnosti, dokaj enotni. Kot najbolj pomemben vir informacij, ki vpliva na odločitev o mo- preglednica 3 Dejavniki izbire države gostiteljice Dejavnik as so n Min. Maks. Priporočila prijateljev 2,520 1,41 254 1 5 Podnebje 3,07 1,53 258 1 5 Status univerze 3,22 1,30 257 1 5 Jezik 3,55 1,44 258 1 5 Standard države 3,75 1,20 258 1 5 opombe as - aritmetična sredina na lestvici od 1 do 5, so - standardni odklon, n = veljavni. preglednica 4 Dejavniki, ki so vplivali na odločitev glede udeležbe v mobilnosti Dejavnik as so n Min. Maks. Nihče 2,26 1,71 135 1 5 Starši 2,39 1,36 245 1 5 Koordinatorji za mobilnost 2,46 1,36 244 1 5 Profesorji matične institučije 2,47 1,42 243 1 5 Prijatelji 2,93 1,41 243 1 5 opombe as - aritmetična sredina na lestvici od 1 do 5, so - standardni odklon, n = veljavni. bilnosti, je bil v večini primerov izpostavljen v večini primerov internet. Prav tako je bila v povprečju velika večina študentov ob prihodu na program mobilnosti deležna vsaj informativnega sestanka. Velik odstotek jih je bil deležen sprejema, pa tudi informativnega tedna oziroma vodenega ogleda institučije. Skoraj štiri petine jih je imela v i:asu mobilnosti na razpolago več organiziranih dejavnosti, od zabav, izletov, kulturnih prireditev, športnih dogodkov do ogledov muzejev in drugih znamenitosti gostujoče države. Mednarodna izkušnja je tisti dejavnik, ki je v povprečju najbolj motiviral k odločitvi za mobilnost. Trdimo lahko, da je bila pridobitev mednarodne izkušnje v povprečju zelo pomemben motivačijski faktor za anketirane študente. Za ostale motivačijske dejavnike, izboljšanje znanja tujega jezika, akademski razlogi, karierna pot (cv) in nova poznanstva, lahko trdimo, da so bili v povprečju pomemben faktor anketiranih pri njihovi odločitvi za mobilnost. Relativno nizek standardni odklon dokazuje, da so si bili anketiranči prečej enotni pri izboru motivačijskih dejavnikov. Kot je razvidno iz podatkov analize dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za udeležbo v mobilnosti (pregledniča4), nobeden od navedenih dejavnikov v povprečju ni bistveno vplival na odločitev. Prijatelji so tisti dejavnik, ki je bil v povprečju najvišje očenjen. Na osnovi tega lahko sklepamo, da ostali dejavniki niso imeli močnega vpliva na od- Analiza mobilnosti dodiplomskih študentov preglednica 5 Stroški (v evrih) Dejavnik 0 100-200 200-300 300-400 >400 Skupaj Stroški mobilnosti 61 30 23 25 100 239 25.5 % 12.6% 9.6% 10.5% 41.8% 100.0% Stroški namestitve 2 45 58 110 28 243 0.8% 18.5 % 23.9% 45.3% 11.5% 100.0% Dotacija za mobilnost 49 49 48 25 67 238 20.6 % 20.6% 20.2% 10.5% 28.2% 100.0% Vecja poraba, kot bi bila doma 25 65 71 30 37 228 11.0% 28.5 % 31.1% 13.2% 16.2% 100.0% ločitev glede udeležbe v mobilnosti. Relativno nizek standardni odklon dokazuje, da so si bili anketiranci precej enotni pri označevanju pomembnosti dejavnikov informacije. stroški Študentje so imeli relativno visoke stroške z mobilnostjo v celoti (preglednica 5). Skoraj polovica jih je stroške mobilnosti na mesec oznacilo povprecno v višini vec kot 400 eur. Dobra tretjina jih je oznacila, da so njihovi stroški namestitve v casu mobilnosti znašali od 300 do vec kot 400 eur povprecno na mesec. Zanimivo pa je, da jih je slaba cetrtina oznacila, da niso imeli stroškov mobilnosti. V zvezi s stroški namestitve se je izkazalo, da jih petina ni prejela nobene dotacije za mobilnost, torej so si mobilnost v celoti financirali sami. Dobra cetrtina jih je prejela dotacije za mobilnost v višini vec kot 300 eur povprecno na mesec. Zanimalo nas je tudi, ali so imeli anketirani študentje v casu mobilnosti vecjo porabo, kot bi jo imeli doma. Rezultati so pokazali, da so v casu mobilnosti študenti imeli v vecini še dodatno porabo za lastne namene v višini od 100 do 300 eur povprecno na mesec. Študentje so si v vecini financirali mobilnost iz lastnih prihrankov oziroma tudi s pomocjo prispevka staršev. V manjši meri so si mobilnost financirali s prispevki partnerja, starih staršev, univerzitetne štipendije itd. osebni vtis o mobilnosti Osebni vtis oziroma zadovoljstvo študentov z mobilnostjo kaže, da so s podporo domace institucije v povprecju najmanj zadovoljni. Trdimo lahko, da študentje v povprecju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s podporo domace institucije v casu mobilnosti. Z vsemi ostalimi dejavniki pa so bili v povprecju zelo zadovoljni. Standardni odkloni so nizki, iz cesar lahko sklepamo, da so si bili anketirani precej enotni pri ocenjevanju dejavnikov zadovoljstva. Mobilni študenti so pričakovali manj stika z lokalnimi prebivalci, manj zabav in dogodkov, ki jih je organizirala institucija gostiteljice, nekateri so pričakovali lažji študij na instituciji gostiteljici itd. Velika vecina pa je mnenja, da je bila mobilnost boljša od pricakovane. Najpogosteje so kot težave navedli uveljavitev ocen oziroma ectc na domaci instituciji po vrnitvi iz mobilnosti, t. i. kulturni šok, nastanitev, izolacijo in težave s tujim jezikom. Tudi glede iskanja zaposlitve študentov, ki so opravili mobilnost, lahko trdimo, da je zaradi mobilnosti verjetnost iskanja zaposlitve v tujini vecja. V nadaljevanju so prikazani še rezultati statisticne obdelave empiricnih podatkov. Motivacijski dejavniki študentov vpliv različnih motivacijskih dejavnikov na izbor destinacije Uvodoma bomo prikazali analizo motivacije anketiranih študentov z izborom destinacije. V preglednici 6 so prikazane vrednosti posameznih povprecnih ocen motivacijskih dejavnikov loceno za posamezno držav gostiteljico. Iz analize povprecnih vrednosti motivacijskih dejavnikov je razvidna pomembnost posameznih dejavnikov po posameznih destinacijah. Kot je razvidno iz preglednice 6, je za študente za izbor države Norveške oziroma institucije gostiteljice na Norveškem v povprecju najpomembnejši dejavnik mednarodna izkušnja. Pomembni motivacijski faktorji, ki so prav tako vplivali na izbor države gostiteljice Norveške, so izboljšanje znanja tujega jezika, akademski razlogi, standard države in jezik. Tudi za destinacijo Slovenija so študentje ozna-cili dejavnik mednarodne izkušnje. Pomemben vpliv na izbor institucije gostiteljice v Sloveniji so za študente imeli naslednji motivacijski dejavniki: akademski razlogi, standard države, izboljšanje znanja tujega jezika, karierna pot (cv) in status univerze. Za izbor mobilnosti v Nemciji so na študente vplivali sledeci motivacijski dejavniki: mednarodna izkušnja, izboljšanje znanja tujega jezika, akademski razlogi, standard države in karierna pot (cv). V nadaljevanju smo raznolikost motivacijskih dejavnikov študentov glede na izbrano destinacijo preizkušali s statisticnim testom, imenovanim analiza variance oziroma enostavna (one-way) anova (Slatinšek 2011). Ideja analize variance je bila v dokazu, da je variabilnost med skupinami vecja, kot je variabilnost znotraj skupin. Tako lahko dokažemo, da so naše skupine zares tiste, ki ne pripadajo isti populaciji, ali pa pripadajo razlicnim populacijam, ki imajo isto arit- preglednica 6 Povprečne vrednosti motivacijskih dejavnikov Dejavnik Norveška Slovenija Nemčija as n so as n so as n so (1) 3,58 177 1,409 3,24 25 1,589 3,43 35 1,539 (2) 3,12 177 1,520 3,12 25 1,364 2,89 35 1,549 (3) 2,53 173 1,383 2,52 25 1,503 2,77 35 1,610 (4) 3,21 176 1,268 3,64 25 1,469 3,06 35 1,327 (5) 3,76 177 1,212 3,92 25 1,187 3,71 35 1,202 (6) 3,83 178 1,234 3,80 25 1,354 3,80 35 1,302 (7) 3,85 178 1,363 3,80 25 1,500 3,80 35 1,451 (8) 3,47 177 1,257 3,72 25 1,308 3,34 35 1,392 (9) 3,69 178 1,311 3,56 25 1,417 3,71 35 1,447 (10) 4,72 178 0,629 4,64 25 0,490 4,14 35 1,264 (11) 2,39 166 1,369 2,82 22 1,680 2,47 34 1,562 (12) 2,41 168 1,364 2,64 22 1,217 2,18 34 1,359 (13) 2,49 168 1,389 2,59 22 1,221 2,09 33 1,071 (14) 2,94 167 1,413 2,86 22 1,390 3,09 33 1,355 (15) 2,33 100 1,747 2,15 13 1,676 1,93 15 1,486 opombe: as - aritmetična sredina, so - standardni odklon, n - veljavni odgovori. Dejavniki: (1) jezik, (2) podnebje, (3) priporočila prijateljev, (4) status univerze, (5) standard države, (6) akademski razlogi, (7) izboljšanje znanja tujega jezika, (8) nova poznanstva, (9) karierna pot (cv), (10) mednarodna izkušnja, (11) profesorji matične institucije, (12) starši, (13) koordinator za mobilnost, (14) prijatelji, (15) nihče. metično sredino (povzeto po Kneževič 2004). Odločili smo se za stopnjo tveganja 0,05, ki je hkrati tudi tista, ki je v družbenih raziskavah največkrat določena. Ugotovimo, daje statistično značilen motivačij-ski dejavnik s stopnjo značilnosti, nižjo od 5 odstotkov, mednarodna izkušnja. Kot trdi Cramer (2000) nam v okviru analize varianče izračunan F test pokaže zgolj, ali obstajajo statistično pomembne razlike med preučevanimi spremenljivkami, ne pa tudi, kje te razlike dejansko so. V drugi stopnji testiranja s testom anova smo uporabili različne t. i. post-hoč teste. Uporabljen Bonferronijev test, ki je zelo pogosto uporabljena post-hoč metoda v okviru analize varianče, je pokazala natančne razlike med posameznimi razredi (v našem primeru destinačijami). Dejavnik mednarodna izkušnja se je kot motivačijski faktor pokazal kot statistično značilen s stopnjo značilnosti, nižjo od 5 odstotkov, glede na državo institučije gostiteljiče (pregledniča 7). Test je pokazal statistično značilno razliko za dejavnik mednarodna izkušnja, in sičer je za študente, ki so odšli v Nemčijo, ta dejavnik igral pomembnejšo vlogo pri odločitvi o izboru destinačije mobilnosti kot pa preglednica 7 Preverjanje razlik med destinacijami (Bonferronijev test, motivacijski dejavnik: mednarodna izkušnja) (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) Norveška Slovenija 0,079 0,159 1,000 0,30 0,46 Nemcija 0,576* 0,138 0,000 0,24 0,91 Slovenija Norveška 0,079 0,159 1,000 0,46 0,30 Nemcija 0,497* 0,195 0,034 0,03 0,97 Nemcija Norveška 0,576* 0,138 0,000 0,91 0,24 Slovenija 0,497* 0,195 0,034 0,97 0,03 opombe Naslovi stolpcev: (1) država gostiteljica (i), (2) država gostiteljica (/'), (3) povprečna razlika (i-j), (4) so, (5) stopnja znacilnosti; 95% interval zaupanja: (6) spodnja meja, (7) zgornja meja. * Razlika aritmeticnih sredin je statisticno znacilna s stopnjo znacilnosti nižjo od 5 odstotkov. preglednica 8 Preverjanje povezave med zadovoljstvom in dolžino mobilnosti (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) Pearsonova korelacija 1 -0,108 -0,073 0,102 -0,002 -0,192 -0,123 Stopnja značilnosti* 0,09o 0,249 0,108 0,978 0,003 0,052 n 258 249 249 248 248 243 248 opombe Naslovi stolpcev: (1) postavka, (2) obdobje mobilnosti, (3) študij na instituciji gostiteljici, (4) informacije med mobilnostjo, (5) nastanitev v casu mobilnosti, (6) podpora institucije gostiteljice, (7) podpora domace institucije, (8) mobilnost v celoti. * Dvostranski test. za študente, ki so odšli na Norveško oziroma v Slovenijo. Glede na izracune in razlage rezultatov, povezanih z dvema spremenljivkama, ugotovimo, da se po mnenju študentov motivacijski dejavnik mednarodna izkušnja glede na izbrano destinacijo statisticno razlikuje. Pri ostalih motivacijskih dejavnikih nismo zaznali statisticno znacilnega vpliva. daljše obdobje mobilnosti pomeni vecje zadovoljstvo Povezavo med zadovoljstvom in dolžino mobilnosti smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom (preglednica 8), in sicer smo preverjali korelacijo med dolžino mobilnosti in zadovoljstvom z nekaterimi izbranimi dejavniki (študij na instituciji gostiteljici, informacije med mobilnostjo, nastanitev v casu mobilnosti, podpora institucije gostiteljice, podpora domace institucije in mobilnost v celoti). S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo ugotovili, da je med dolžino mobilnosti in dejavnikom zadovoljstva podpora domace institucije mogoce zaslediti statisticno znacilno povezavo s stopnjo znacilnosti, nižjo od 5 odstotkov. Pearsonov korelacijski koeficient preglednica 9 Analiza razlik med spoloma v obdobju študentske mobilnosti (1) (2) (3) (4) (5) Moški 89 3,08 1,227 0,130 Ženske 170 2,74 1,285 0,099 opombe Naslovi stolpcev: (1) spol, (2) n, (3) aritmetična sredina, (4) standardni odklon, (5) standardna napaka za aritmetično sredino. preglednica 10 Analiza razlik med spoloma v obdobju študentske mobilnosti (Levenov in i-test) Varianči Levenov Test i-test (1) (2) (3) (4) (5) Enaki 0,036 0,849 2,074 257,000 0,039 Neenaki 2,104 186,151 0,037 opombe Naslovi stolpcev: (1) F, (2) stopnja značilnosti, (3) t, (4) prostostne stopnje, (5) stopnja značilnosti. znaša-0,192. Statistično značilna povezava je negativna, kar pomeni, da so študentje, ki so bili dlje časa na mobilnosti, manj zadovoljni s podporo domače institučije. Ugotovili smo, da sta zadovoljstvo in dolžina mobilnosti korelirani spremenljivki oziroma da pomeni daljše obdobje mobilnosti manjše zadovoljstvo študentov. spol študentov in dolžina obdobja mobilnosti S pomočjo t-testa smo preverjali domnevo o razliki med spoloma v obdobju mobilnosti (pregledniči 9 in 10). Ugotovili smo, da so bili moški v povprečju na izmenjavi dlje (časa od žensk. Pri preverjanju razlike med spoloma pri obdobju študentske mobilnosti smo s pomočijo t-testa ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike s stopnjo značilnosti, nižjo od 5 odstotkov. To nam dovoljuje zaključek, da lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da obstajajo statistično značilne razlike med moškimi in ženskami v obdobju študentske mobilnosti. Koncne ugotovitve Program študentske mobilnosti pridobiva vse večji pomen v svetovnem visokošolskem izobraževanju. Vsako leto vključuje več; izobraževalnih institučij, ki sprejemajo vedno več študentov. Mobilni študentje s svojimi na novo pridobljenimi, tako akademskimi kot življenjskimi, izkušnjami po opravljeni mobilnosti predstavljajo vse pomembnejši faktor tudi na trgu dela. Na osnovi empiričnih izsledkov ugotavljamo, da je mednarodna mobilnost študentov v visokem šolstvu v dobrem stanju in ima dober potenčial za nadaljnjo rast. Vendar pa obstajajo tudi razlogi za previdnost, predvsem na podro-cju nadaljnje širitve in rasti. Pri preverjanju primarno zastavljenih hipotez v prispevku je opravljen statisticni test analize variance (anova) za hipotezo 1 pokazal statisticno znacilno razliko za dejavnik mednarodna izkušnja, in sicer je za anketirane študente, ki so odšli v Nemcijo, ta dejavnik igral pomembnejšo vlogo pri odlocitvi o izboru destinacije mobilnosti kot pa za študente, ki so odšli na Norveško oziroma v Slovenijo. Z analizo smo ugotovili, da se po mnenju anketiranih študentov motivacijski dejavnik mednarodna izkušnja glede na izbrano destinacijo sta-tisticno razlikuje. Hipotezo smo delno potrdili, torej lahko trdimo, da se motivacijski dejavnik mednarodne izkušnje študentov glede na izbrano destinacijo statisticno razlikuje. Pri ostalih motivacijskih dejavnikih nismo zaznali statisticno znacilnega vpliva glede na izbrano destinacijo. Druga hipoteza trdi, da sta zadovoljstvo in dolžina mobilnosti korelirani spremenljivki, in sicer da pomeni daljše obdobje mobilnosti vecje zadovoljstvo. Povezavo smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom in opisali le tiste povezave med pari indikatorjev oziroma spremenljivk, ki so tudi statisticno znacilne. Našli smo statisticno znacilno povezavo s stopnjo znacilnosti, nižjo od 5 odstotkov, med dolžino mobilnosti in dejavnikom zadovoljstva podpora domace institucije. Ker Pearsonov korelacijski koeficient znaša -0,192 je ta povezava negativna in neznatna. Zatorej druge hipoteze nismo mogli potrditi. Ne moremo trditi, da sta zadovoljstvo in dolžina mobilnosti korelirani spremenljivki oziroma da daljše obdobje mobilnosti pomeni vecje zadovoljstvo. V tretji hipotezi smo preverjali obstoj razlike v dolžini obdobja študentske mobilnosti glede na spol študenta. Hipotezo smo preverjali s f-testom in ugotovili, da je moc trditi, da obstaja razlike med moškimi in ženskami pri ocenjevanju dolžine trajanja mobilnosti, saj so anketirani študentje moškega spola v povprecju opravljali program mobilnosti dlje. Tako lahko hipotezo 3 potrdimo in trdimo, da obstajajo razlike v dolžini obdobja študentske mobilnosti glede na spol študenta. Podane empiricne ugotovitve predstavljajo le enega od možnih na-cinov preucevanja programa mobilnosti študentov v visokem šolstvu. Trend narašcanja števila študentov kot tudi držav oziroma institucij gostiteljic mobilnosti in vec kot 3 milijone mobilnih študentov letno kažejo na pomembnost študentke mobilnosti v današnjem okolju. Iz raziskave je razvidno, da za velik odstotek anketiranih študentov po opravljeni mobilnosti obstaja vecja možnost iskanja zaposlitve v tujini. Zaradi navedenega bi bilo v prihodnosti zanimivo preuciti stopnje zaposljivosti mobilnih študentov, tako doma kot v tujini, in spremljati njihovo poslovno pot oziroma njihov poslovni ter osebni razvoj. Prav tako bi bila smiselna raziskava s poudarkom na ugotavljanju odstotka dejanske zaposlenosti mobilnih študentov v tujini in dejanskih razlogov (ni dovolj dobrih možnosti razvoja doma - okolje, druga kultura itd.). V nadaljnjih raziskavah že v samem postopku snovanja anketnega vprašalnika priporocamo oblikovanje še vec vprašanj zaprtega tipa oziroma vprašanj z možnostjo odgovorov numericne narave. Pri spolu bi bila npr. boljša rešitev možnost izbire med i - moški, 2 - ženski. Izboljšava bi olajšala in skrajšala cas analize oziroma interpretacije podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom. Literatura Altbach, P. G., in U. Teichler. 2001. »Internationalization and Exchanges in a Globalized University.« Journal of Studies in International Education 5 (1): 5-25. Altbach, P. G. 2004. »Higher Education Crosses Borders.« Change 36 (2): 18-24. Bhandari, R., R. Belyavina in R. Gutierrez. 2011. Student Mobility andthe Internationalization of Higher Education: National Policies and Strategies from Six World Regions; A Project Atlas Report. New York: Institute of International Education. Bray, M., in O. Kwo. 2003. »Higher Education in Small Territories: Political Transition and Development in Macau.« Higher Education Policy 16 (4): 413-432. Bracek, A. 2007. »Internacionalizacija visokega šolstva.« Uprava 5 (4): Chen, D. Y. 2004. »China's Mass Higher Education: Problem, Analysis and Solutions.« Asia Pacific Education Review 5 (1): 23-33. Cramer, D. 2000. Fundamental Statistics for Social Research. New York: Routledge. Cepar, Ž. 2010. Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji: analiza povpraševanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Davis, T. M. 2003. Atlas of Student Mobility. New York: Institute of International Education. Dessoff, A. 2010. »Going Mobile.« International Educator, maj-junij. Drago, J. 2003. »New Aims in Higher Education.« Macau Quarterly 15 (1): 68-84. Guruz, K. 2008. Higher Education and International Student Mobility in the Global Knowledge Economy. Albany, ny: State University of New York Press. Koh, H.-K. 2003. Open Doors: Report on International Student Exchange. New York: Institute of International Education. 49-75- Komljenovic, J., in E. Marjetic. 2010. »Drzna Slovenija: na poti v družbo znanja (publikacija 2/3); statistični podatki o visokem šolstvu.« Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ljubljana. Kneževic, M. 2004. Statistika (skoraj) brez matematike. Portorož: Turística, Visoka šola za turizem. Kumpikaite, V., in K. Duoba. 2010. »Development of Intercultural Competencies by Student Mobility.« The Journal of Knowledge Economy & Knowledge Management 2 (6): 41-50. Macready, C., in C. Tucker. 2011. Who Goes Where and Why? An Overview and Analysis of Global Educational Mobility. New York: Institute of International Education. Mokyr, J. 2002. The Gifts of Athena: Historical Origins of the Knowledge Economy. Princeton, nj: Princeton University Press. Nye, J. S. 2004. »The Decline of America's Soft Power.« Foreign Affairs, maj-junij. Ninnes, P., in M. Hellstén. 2005. Internationalizing Higher Education: Critical Explorations of Pedagogy and Policy. Dordrecht: Springer. Postiglione, G. A. 2005. »China's Global Bridging: The Transformation of University Mobility between Hong Kong and the United States.« Journal of Studies in International Education 9 (1): 5-25. Reisberg, L. 2004. »Where Did All the International Students Go?« International Higher Education 37 (1): 11-13. Slatinšek, A. 2012. »Mobilnost študentov v visokem šolstvu.« Magistrsko delo, Fakulteta za management, Koper.