GDK: 156.5 (497.12 Postojna) Na Postojnskem preštevilna rastlinojeda divjad še naprej hudo ogroža gozdno mladje Živan VESELIČ* Izvleček Veselič, ž.: Na Postojnskem preštevilna rastli- najeda divjad še naprej hudo ogroža gozdno mladje. Gozdarski vestnik, št 2/1991. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini. V članku so podani rezultati analiz poškodova- nosti gozdnega mladja od rastlinojede divjadi, ki smo jih tudi v l. 1989 opravili v najpomembnejših gozdnih predelih postojnskega gozdnogospodar- skega območja (Snežnik, Javorniki, Menišija, Na- nos in Hrušica}. Predstavljeni so tudi rezultati popisov, ki jih na istih vzorčnih ploskvah v teh predelih izvajamo že od l. 1977. Ključne besede: Slovenija, rastlinojeda divjad, lovsko gospodarstvo, poškodbe gozda. 1. UVOD Na notranjskem gozdnogospodarskem in !ovna-gojitvenem območju smo se gozdarji in lovci, ob bridkih izkušnjah preteklosti in grozeči prihodnosti zaradi neusklajenih od- nosov med gozdnim okoljem in divjadjo, v l. 1976 odločili z rastlinsko in živalsko prvino gozda gospodariti bolj strokovno in predvsem usklajeno. Kot nujna sestavina takšnega gospodarjenja so bile že l. 1977 na terenu zakoličene prve stalne vzorčne ploskve, na katerih se z rednimi popisi ugotavlja učinke gozdnogospodarskih in !avno-gojitvenih posegov. V snežniških gozdovih smo v l. 1977 zakoličili 96 takšnih vzorčnih ploskev, v drugih pomembnejših gozdnih predelih pa v l. 1980 skupno še 60. V začetku so bile ploskve velike 7x7 m, v l. 1983 pa smo jih zmanjšali na 5x5 m. Vse ploskve (pri po- znejših popisih pač vse ohranjene) smo popisali v l. 1977, 1981 (Snežnik), v l. 1980 (drugi predeli) ter v l. 1983, 1985 in 1989 na vsem območju, le del ploskev (okrog * Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Voj kova 9, YU. Synopsis Veselič, ž.: ln the Postojna Region Too Nume- rous Herbivorous Game Continues to Fattaly endanger Young Trees. Gozdarski vestnik, No. 2/1991. ln Slovene with a summary in English. The article presents the results of the analyses of young tree damage due to the browsing of herbivorous game in the most important forest regions of the Postojna forest enterprise (the Snežnik, the Javorniki, the Menišija, the Nanos, and the Hrušica) perlormed in 1989. The results of all the analyses of young tree damage carried out in this region until now, which have been regularly perlormed in standard sample areas since 1977, are also presented. Key words: Slovenia, Herbivorous game, wildlife management, forest damage. polovice ohranjenih) pa smo popisali tudi v l. 1986, 1987 in 1988. Jeseni 1989 smo torej na postojnskem gozdnogospodarskem območju spet popi- sali vse še ohranjene kontrolne ploskve. Predvsem zaradi zlaganja vej ob sečnjah na zelo diskretno označene ploskve in za- radi gradnje vlak, pa tudi drugih vzrokov se je število ploskev od prvotnih 156 znižalo na 11 o. kar je za uporabnost tokratnih rezultatov še vedno dovolj zaradi spremlja- nja učinkov usklajenosti gospodarjenja z gozdom in divjadjo v prihodnjem desetletju pa smo v letu 1990 fond kontrolnih ploskev obnovili. Novih podatkov pa ob pričujoči analizi nismo upoštevati, ker smo v analizo vključili samo podatke s tistih ploskev, ki so bile analizirane v vseh letih, za katera primerjamo stanje mladja. Rezultate ponovnih meritev objavljamo, ker menimo, da so notranjski gozdovi v slovenskem merilu toliko pomembni, da je prav, da njihovemu utripu prisluhnejo vsi slovenski gozdarji, in tudi zato, ker je prav v pogledu usklajevanja gozdnega in lov- nega gospodarjenja po l. 1976 k tem gozdo- vom uprte precej pozornosti slovenskih go- zdarjev in lovcev. G. V. 3/91 147 '}'o rl pošl<. SNEŽN 1 K BO 20'- ~·~7--------~~~1----~83~--~8~5~05--~~--8~3--~~~~ LETO Grafikon 1 a. Gibanje številčnosti gozdnega mladja v obdobju 1977-1989 pri sklepu drevja 0-0,8 N SNEŽNIK 9 o .oo o vse mladje s o.oo o 30.00 o ------ ............... __ .................. nad 15 an 10.000 -------............. ...... .. ............. ......... ........ nad 30 cm 0~--------~----~----~~~--~~~ _77 81 8) gs as e7 ae sg LETO Grafikon 1 b. Gibanje deleža poškodovanosti mladja(%) v obdobju 19n-1989 pri sklepu drevja 0-0,8 2. METODE DELA Kot je zapisano že v prejšnjih prispevkih o našem spremljanju učinkov dela lovcev in gozdarjev v postojnskih gozdovih (VESE- LIC 1981, 1985), ob popisu ploskev za vsako mladiko zabeležimo vrsto, poškodo- vanost in višinski razred (pod 15 cm, 16 do 30cm, 31-60cm, 61-150cm). Pri popisu zabeležimo tudi vse klice dre- 148 G. V. 3/91 vesnih vrst, ker so nam zanimiva gozdno- gojitvena informacija, vendar teh podatkov pri izračunih poškodovanosti mladja ne upoštevamo. Posebej zabeležimo tudi to, ali je bila mladika poškodovana v zadnjem vegetacijskem obdobju. Ti podatki so tudi računalniško obdelani, vendar se pri neka- terih vrstah mladja lahko poškodba zad- njega leta opredeli manj zanesljivo. Ker so iz fazumljivih razlogov ti podatki tudi bolj JAVORNIK! N 220.000 -----vse mladje 200.000 180.000 ____ ... nad 15 cm 30.000 ..--.-----"*"""'""' .... .................... ....... ....... __.; ............. nad 30 cm ....... ",. ........ .......... ~. ~ .... ~ .................... ~ ...... " .. 10.000 OL-----~~----~L---~--------~--~ 77 80 83 85 89 LETO Grafikon 2a. Gibanje številčnosti gozdnega mladja v obdobju 198Q-1989 JAVOR NI KI BD GO LO 20 so L SJ 85 vse mladje 89 LETO Grafikon 2b. Gibanje deleža poškodovanosti mladja(%) v obdobju 198Q-1989 variabilni, kar pri ugotavljanju teženj izbolj- ševanja ali poslabševanja usklajenosti od- nosov med gozdnim okoljem in divjadjo bolj moti kot koristi, smo za zdaj te podatke pri teh podajanjih izpustili. Pomembno je, da pri mladikah, višjih od 15 cm, označimo mladikp kot poškodovano le, če je poškodovana v zgornji polovici višine. S tem se izognemo upoštevanju poškodb, ki jih je divjad povzročila na mla- dikah že pred več leti. Pojasnimo še podrobnost, ki je v prej navedenih prispevkih nismo, pri izračunih zanje pa smo jo seveda upoštevali: zgornjo polovico mladike ne določimo tako, da iz- merimo vsaki višji mladiki višino in vrednost razpolovimo, pač pa predstavlja npr. za vse mladike višinskega razreda od 31 do 60 cm G. V. 3/91 149 N Nanos, Hrušica VSE MLA OJE 70.000 so. o o o JO. OO O ------------ -----NAD 15cm 10.0 o o ----- ........................ ···NAD30cm OL_ ______ ~·~ .. ·~··_···_ ... _ ... _ .. _ ... _ .. L··_··_···_··_ ... _ .. L··----------~~ 77 so aJ as 89 LE10 Grafikon 3a. Gibanje številčnosti gozdnega mladja v obdobju 1980-1989 "l'o , pošk. 80 t- Nanos, Hrušica ------ ------- ...... -- ...... 60 - ..... __ ....... :-: ....... NAD1Scm ·····"'=" ....... -------- NAD30cm ~SE MLADJE 20 t- QL_ ________ ~I ____ _il ____ ~----------~~~p~ 77 Bl S J S S B.CJ LETO Grafikon 3b. Gibanje deleža poškodovanosti mladja(%) v obdobju 1980-1989 polovica od povprečne višine razreda 45 cm - 22,5 cm tisto dolžino, na kateri od vrha navzdol pri mladiki tega razreda ne sme biti poškodbe, če naj jo označimo za nepo- škodovano. Pri asimetrični porazdelitvi mla- dik znotraj posameznega višinskega raz- 150 G. V. 3/91 reda pomeni v resnici to v povprečju nekaj več kot polovico višine mladik. Za očitek objektivnosti metodi ni razlogov, ker je po- lovica višine samo dogovor, ki bi se lahko glasil tudi 60% višine od vrha navzdol ali podobno; dogovor je potrebno dopustiti, % POŠI<,t 80 ~ 60 ~ VSE MLADJE Grafikon 4a. Gibanje številčnosti gozdnega mladja v obdobju 1980-1989- Menišija 7 0.000 r- VSE MLADJE 50.000 - JO.OOO -----------NAD 15 cm 10.000 oL_~~~~~~~--~~ 7i Grafikon 4b. Gibanje deleža poškoc:lovanosti mladja (v%) v obdobju 198D-1989- Menišija saj bi bilo natančno merjenje vseh poškodo- vanih mladik, ki so višje od 15 cm. časovno neizvedljivo. Mladike, ki so nižje od 15 cm (klice so sploh izvzete) označimo za poškodovane, če na njihovem stebelcu kjerkoli opazimo posledico poškodbe. Za boljše razumevanje podanih rezulta- tov še to. V snežniških gozdovih so bile v l. 1977 ploskve razporejene po terenu strogo siste- matično po kvadratni mreži z oddaljenostjo med ploskvami po 1 km. Izkazalo se je, da je več kot polovica ploskev »padlo« v goste sestoje in so povsem zastrte (sklep krošenj 0,9 in 1,0). Popis mladja s takšnih ploskev o usklajenosti divjadi z gozdnim okoljem seveda ne pove ničesar, zato podatke s takšnih ploskev pri vseh nadaljnjih analizah nismo upoštevali. Povprečja sklepov kro- šenj iz posameznih predelov za vse tiste ploskve, ki smo jih vključili v analize, so med seboj podobna, zato so rezultati analiz med posameznimi gozdnimi predeli primer- ljivi. G. V. 3191 151 ()1 1\:) p ~ ~ N 1 N lnad JO cm )0 .0()0 15.000 MENJŠIJA 20 .000-10.000 1 o. o oo- 5 .00() o~ ! 160.000 '1 JAVORNIK! lLO .OOO - 120. oo o ~ LEGENDA Šfevtio vsesa m!adjo 17~ Šfev/lo ml viš.noo' 30cm ,)> l ..).. z o .o oo l,o.ooo i 10,000 + 5.000 %po!(idls~ t al.Q. % posk.ml .viš.nod Ja cm 1 __ x premalo poriqfkov je tka srn reka i???? 2 2 @ f§I!1__ Bl 89 81 bukev 89 81 ~ 99 ost. list. ~ z / - . - - 81 89 81 69 @@ @@ @@ 0@ (f)@) D v::=:-1 _;•/. , _ 81 89 81 89 81 89 Bl 89 Bl 89 @@ @@ i)@ 0@ 0@ Grafikon 5a. številčnost in delež poškodovanosti gozdnega mladja pri sklepu drevja 0·0,8 v letih 1981-1989 p ::::. ~ -i. 0'1 c.u SNEŽNIK NANQS, HRUSICA smreka bukev ost tist. 81 89 81 89 81 !l9 81 89 81 89 @)~ ~@ @)@ (Oi) @~ fWlmZo/l&1 ~ RV4 81 89 89 81 89 81 8.!l 91 89 @@) @@) @~ 8@ (!)@ Grafikon 5b. številčnost in delež poškodovanosti gozdnega mladja pri sklepu drevja 0"0,8 v letih 1981-1969 Na koncu naj še enkrat opozorimo, da smo od vseh podatkov prejšnjih let v analizo uvrstili podatke samo s tistih ploskev, ki so se ohranile in smo jih popisali tudi v letu 1989. Zato se tudi rezultati te analize za določeno leto nepomembno razlikujejo od analiz prejšnjih let za isto leto. 3. REZULTATI 3.1 . Snežniški gozdovi V preglednici 1 ter grafikon ih 1 a in 1 b so podani rezultati spremljanja razvoja mladja v snežniških gozdovih za obdobje 1977- 1989, pri čemer iz že omenjenih razlogov za območje Snežnika podatki iz zastrtih ploskev niso upoštevani. Pri popisu l. 1977, žal, mladja nismo razvrščali v višinske raz- rede, gotovo pa bi bila slika glede višinske sestave mladja in poškodovanosti višjega mladja tedaj skrajno neugodna. V obdobju 1977-1981 je znatno poraslo število osebkov, znatno pa se je zmanjšala tudi poškodovanost gozdnega mladja. To je bilo obdobje intenzivnih uskladitvenih posegov v območju, kjer je bilo letno iz populacije jelehjadi skupaj z izgubami izlo- čenih tudi prek tisoč kosov, v povprečju za obdobje 1976-1981 pa 891 kosov. Po tem letu se je iz več razlogov, delno tudi zaradi nepričakovano velikega učinka le nekajlet- nih uskladitvenih posegov, intenzivnost odstrela, zlasti jelenjadi, znatno znižala (v povprečju je za obdobje 1982-1989 odstrel z izgubami znašal pri jelenjadi 545 kosov letno). Posledica tega je jasno razvidna v nadcdmjem razvoju mladja - po l. 1981 JB ostai delež poškodovanega mladja prak~ ti (:.no nespremenjen m še vedno previsok. oovsem nezadovoljivo pa je tudi prerašča­ :1je mladja v višino. Na grafikonu 5 je za snežniški predel tudi pregiedno prikazana primerjava številčnosti in deleža poškodovanosti mladja od l. 1981 do 1989. Pnmerjava sicer kaže določeno povečanje številčnosti tako vsega mladja kot tudi višjega od 30 cm. tudi določeno zmanjšanje deleža poškodovanosti mladja, vendar je IZboljšanje za 9-letno obdobje daleč preskromno . Tolikšen napredek v razVOJU mladja, kot ga za Snežniški predel 154 "· v .-~ "J1 kaže grafikon 5 za obdobje 1981-1989, bi bil v razmerah od divjadi nemotenega raz- voja mladja dosežen v enem do dveh letih. Grafikon 6 prikazuje za vse spremljane gozdne predele območja, tudi za snežni- škega, neustreznost današnje sestave mla- dja višjega od 30 cm, čeprav je imelo nižje mladje pred leti zelo ugodno vrstno sesta- vo. Zlasti je pri višjem mladju močno znižan delež jelke in tudi javorja, ki v mladosti, zlasti če je poškodovan, očitno ne raste dovolj hitro, da bi na ta način nadomestil njegovo veliko priljubljenost pri rastlinoje- dih. Čeprav je razlika med sestavo višjega mladja iz l. 1989 in nižjega mladja izpred devetih oziroma desetih let posledica tudi drugih vplivov, je vendarle v veliki meri posledica vpliva rastlinojedov, ki njim bolj priljubljenemu mladju ne pustijo, da bi zra- slo. Stanje gozdnega mladja v snežniških gozdovih je neugodno, preraščanje mladja je praktično onemogočeno, po krajšem iz- boljšanju usklajenosti gozdnega okolja in rastlinojede divjadi v obdobju 1977-1981 (1983), je negativni vpliv slednje na snežni- ške gozdove ponovno nesprejemljivo velik. 3.2. Drugi gozdni predeli V drugih obravnavanih gozdnih predelih postojnskega gozdnogospodarskega ob- močja se je poškodovanost mladja v vsem spremljanem desetletju sicer zniževala, vendar je na Nanosu, Hrušici ter v Menišiji njegova poškodovanost še vedno preveli- ka. Zato v vseh teh predelih, pa tudi na Javornikih, kljub naraščanJu številčnosti mladja, nižjega od 15 cm. in kljub njegovi obilici, številčnost višjega mladja narašč0 mnogo prepočasi. Posebno pojasnilo zahteva razvoj dogod- kov na Javornikih. Gozdovi Javornikov se drže snežniških gozdov, pa vendar podatki popisov kažejo v vsern desetletnem sprem- ljanem obdobju na Javornikih precejšnje izboljševanje stanja gozdnega mladja (gra- fikon 2a, 2b). Bistvena posebnost javorniških gozdov glede na naše analize je njihovo izredno intenzivno pomlajevanje, saj je mladje tu tudi dva- ali večkrat številnejše kot v vseh druqih obravnavanih gozdnih predelih. Ve- SNEŽNIK POD 30 cm JAVORNIK! NANOS~ HRUŠICA MENIŠUA -jelka NAD 30 cm NAD 60 cm 10 :< POVEllANO STEVILO MlADJA 89 (]) o . rlP\ ~ javor 89 ost. l. Grafikon 6. številčnost gozdnega mladja višine do 30 cm in njegova sestava po drevesnih vrstah v letih 1977-1989 ter slika mladja višine nad 30cm v letu 1989 Preglednica 1 : Gibanje številčnosti gozdnega mladja _(število osebkov na hektar) in deleža poškodovanosti mladja v obdobju 1977-1989 - SNEZNIK (izvzete povsem zastrte ploskve; povprečna zastrtost 0,76: 25 ploskev) \ltsmsk1 razredi Stev1to mlad1a Mladje pod 15 cm - 52.836 60.432 61.136 62.896 69.328 74.720 75.872 Mladje 16-30 cm 6.732 i 1.040 12.768 12.784 10.336 10.496 12.640 Mladje 31-60 cm 1.656 3.760 3.872 4.704 3.312 3.824 5.168 Mladje 61-150 cm 1 069 1.424 1.456 1.520 1.072 1.376 2.128 55137 62293 76656 79.232 81.904 84.048 90.416 95.808 o o poškodovanosti Mladje pod 15 cm 26,0 30,5 26,4 t~.11adje 16-30 cm 411,7 41.9 49,5 Mladje 31-60 cm 40.4 50,2 52,3 MladJe 61-150cm 60,2 51 31.6 G 'J .3 91 155 lika-številčnost mladja je predvsem posle- dica zelo intenzivnega pomlajevanja javor- ja, čeprav je tu tudi več mladja bukve in ostalih listavcev, pomlajevanje iglavcev pa je pičlo (grafikon 6). Ze ko smo ob prvem popisu l. 1980 ugotovili zelo veliko številčnost nižjega mla- dja, smo pričakovali, da bo nekaj mladja vendarle uspelo zrasti. To se je sicer zgo- dilo v manjši meri, kot smo upali, vendar pa je predvsem bukvam, ki so na jedilniku rastlinojedov bolj zadaj in ostalim listavcem - zaradi njihove hitre rasti - v določeni meri vendarle uspelo prerasti v višje višinske razrede. Ob ugotovljenih razmeroma nizkih dele- žih poškodovanega mladja je pičlo prera- ščanje mladja tudi v zadnjih letih gotovo posledica tega, da je tu »pritisk« rastlinoje- dov na višje mladje popustil šele zadnje dve ali tri leta v tolikšni meri, da bi bilo mogoče opaznejše preraščanje mladja, ki ga ob trenutnih razmerah na Javornikih v prihodnjih letih vendarle pričakujemo. V gozdovih Nanosa in Hrušice se je številčnost vsega mladja v vsem obdobju ugodno povečevala, skozi vse obdobje je tudi očitna težnja zmanjševanja njegove poškodovanosti, vendar pa je delež poško- dovanega mladja še vedno previsok, saj je poškodovanega kar dobrih 50% mladja višjega od 30 cm. Zato je bila tudi rast mladja v višino v vsem preteklem desetletju zelo pičla (grafikon 3a, 3b). V Menišiji, to je v gozdnem predelu med Cerknica in Ljubljanskim vrhom, so razmere glede pomlajevanja gozda posebno zaple- tene. Na eni strani prevladuje tu rastišče Lelovo-bukovega gozda s srobotom, kjer je oukve po naravi znatno manj kot na drugih rastiščih jelovo-bukovih gozdov (KOŠIR uvršča to rastišče celo k jelovjem), zato je ob pičlem pomlajevanju jelke vrstna se- stava mladja zelo revna (grafikon 6). Na drugi strani pa predel meji na Gojitvene lovišče Ljubljanski vrh, kjer je številčnost rastlinojedov po opažanjih zelo visoka. Po- zimi se z območja tega gojitvenega lovišča jelenjad seli v nižje predele, v precejšnjem številu tudi v predel Menišije. Zato je Meni- šija v pogledu poškodb mladja od divjadi že dolgo med najbolj ogroženimi predeli v območju. v preteklem desetletju se je sta- 156 G. V. 3/91 nje mladja tudi tu nekoliko popravilo, a je njegova poškodovanost, podobno kot na Nanosu in Hrušici, še vedno prevelika, da bi se mladje lahko ugodno razvijalo (grafi- kon 4a, 4b). Z grafikonom 6 želimo predstaviti vrstno sestavo mladja, ki se pojavlja v posameznih gozdnih predelih ter usodo mladja posame- znih drevesnih vrst v razmerah preštevilčne rastlinojede divjadi. 4. SKLEP Rezultati popisa gozdnega mladja v go- zdovih postojnskega gozdnogospodar- skega območja, opravljenega v l. 1989, niso ugodni. Stanje je sicer ugodnejše kot l. 1981 , vendar razen na Javornikih, kjer je k napredku največ pripomogla narava sa- ma, pravih ugodnih rezultatov pa se lahko tudi tu šele nadejamo, je napredek povsod drugod za desetletno obdobje mnogo pre- skromen in ne zagotavlja ugodne perspek- tive gozdov. Škoda! V l. 1976 je bilo gospodarjenje z gozdom in divjadjo zastavljeno strokovno, lahko rečemo v ponos notranjskim gozdar- jem in lovcem, ne le v okviru naše domovine ampak tudi zunaj nje. Po l. 1981 ali vsaj l. 1983 pa smo postali pri delu premalo do- sledni. Čeprav so rezultati popisa mladja že l. 1983 pokazali, da so ugodne težnje njego- vega razvoja iz obdobja 1977-1981 delno že zaustavljene, popisi iz l. 1985 pa so kazali že več kot neugodno sliko (zaradi neznanih razlogov verjetno celo preveč neugodno), ki so jo v grobem potrjevali tudi delni popisi v naslednjih letih, je odstrel rastlinojedov ostal v vsem obdobju od l. 1981 do l. 1989 v glavnem nespremenjen in seveda prenizek. Kljub intenzivnim svet- litvam sestojev (v jelovih gozdovih območja se je vsako leto osnovalo več kot dvesto hektarov nasadov, s ciljem naravne obnove in tudi izboljšanja prehranskih razmer za rastlinojede so bile presvetljene obsežne površine sestojev, zaradi sušenja jelke so se še naprej ))sami« redčili jelovi sestoji po vsem območju, v malodonosnih gozdovih in grmiščih je bilo vsako leto opravljene prek petdeset hektarov razširjene reproduk~ cije) ki so znantno povečale količino razpo- Iožlji've hrane zva ra~!linoj~de in ~udi vplivale na povečanje stevllcnostl .. ml.adJ~, se gozd- no mladje ni moglo razviJati. NJegova po- škodovanost zaradi objedanja rastlinojedov je na Nanosu, Hrušici in .v Menišij~ ~j~b upadanju, še vedno prevelika, v snezmsk1h gozdovih pa je ostala vse od l. 1981 celo nespremenjena. v večini naših kritičnih jelovih gozdov, katerih starost in sušenje že tri desetletja kriči po obnovi, smo skoraj izgubili novih deset let. ln dobro vemo, da smo deset let izgubili tudi drugod po Sloveniji ... Velja se globoko zamisliti nad temi dejstvi in br.ez odlašanja čimprej spremeniti vse, kar ov1ra reševanje vprašanja preštevilčne in z oko- ljem neusklajene rastlinojede divjadi, naj bo to v gozdarstvu, lovstvu ali v naših splošnih družbenih razmerah. IN THE POSTOJNA REGION TOO NUMEROUS HERBIVOROUS GAME CONTINUES TO FATALLY ENDANGER YOUNG TREES Summary ln 1976, the foresters and hunters of the No- tranjsko forest-managing and hunting-breeding region made a decision to manage with the vegetation and animal element of the forest in a professional and harmonious way. The first mar- ked permanent sample areas already represented a necessary component of such managing way in terrain in 1977 where the effects of forest-ma- naging and hunting-breeding interventions were established by means of regular inventories. ln the beginning the areas were 7x7m large and in 1983 they were reduced to 5x5m. All in all, 156 sample areas were marked in the terrain. ln all the areas (all the preserved on es in the later inventories) inventories were performed in 1977, in 1981 (Snežnik), in 1980 (other parts of the region) and in 1983, in 1985 and 1989 in the whole territory; partial inventories were also car- riad out in 1986, 1987 and in 1988. ln the autumn 1989 the inventory was again carried out in all the preserved sample areas in the Postojna forest enterprise region. A Short Description of the Working Method Sample area inventories include making notes of each seedling as regards the species, the damage and the height class (under 15cm, 16- 30cm, 31-60cm, 61-150cm). lnventories also include the taking notes of all the seed-buds of tree species because this is an interesting piece of silvicultural information. Yet these data are not taken into consideration in calculations as regards the damage of young trees. . It is of great importance that a young tree whrch is higher than 15 cm is designated as damag~d in case it is damaged in the upper half of 1ts height Thus, the taking into consideration the dam age which had been inflicted upan the seed- lings by the game severa! years ago can be avoided. Young trees which are less than 15cm high (seed-buds are excepted anyway) are ~e~ig­ nated as damaged if the consequence of an lnJUry is noticed anywhere in their small stalk. Finally it should be noted that of all the data from previous years the analysis comprised only the data taken in those areas which were included in the inventory of 1989. Table 1 and graphs 1 ain 1 b present the results of young tree development in the Snežnik forests from 1977-1989. ln the period from 1977-1981, besides the increase of the subject number a considerable damage decrease in forest young trees damage can be established. This was the period of inten- sive coordinative interventions in an area where more than a thousand red-deer animals were killed, on the average 891. After this year the intensity of the kill, especially of the red-deer, was considerably lowered (almost by the half) due to severa! reasons and partly because of the unex- pectedly great effect the coordinating interven- tions which were being performed only a few years had. The consequence of this can be clearly seen in the subsequent development of young trees - after 1981 the share of damaged young trees practically remained unchanged yet it was stili too high. Totally unsatisfactory is the growing of young trees in the height. ln other forest parts of the Postojna forest enterprise which are in question, the damage degree of young trees has been in decrease during the observation decade yet the browsing. of young trees was continually ( except in the Javorniki in the recent years) far too intensive to enable at least the minimum growing of young trees in the height (graphs 2a, 2b, 3a, 3b, 4a, 4b and 5). The results of the inventory of forest young trees in the forests of the Postojna forest enter- prise reg ion carried out in 1989 are not good. The situation is more favourable than it was in 1981 but except in the Javorniki where the progress could be atrributed to the nature itself with its abundant regeneration and where really good results can only be hoped for in the future, the progress as regards the young tree situation is by far too poor for a ten year period and does not secure a favourable perspective for the fo- rests. G. V. 3/91 157