Leto Xin.	Hrastnik, 15. 7. 1977	St. 7
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Ajiton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in .uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična .industrija-. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
5. julij - praznik občine Hrastnik
•«■s®:
Ob občinskem in rudarskem prazn ku ter dnevu borca
čestitajo delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom
—	Skupščina občine Hrastnik
—	Občinska konferenca ZKS
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinski sindikalni svet
—« Zveza združenj borcev NOV Občinska konferenca ZSMS
—	Uredništvo «-Steklarja«
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
Skupščina občine Hrastnik je
Na podlagi sklepa občinske skupščine Hrastnik in delavskega sveta — TOZD rudnika premoga Hrastnik —- REK Zasavje je bilo slavnostno zborovanje občanov in rudarjev Hrastnika z odkritjem spominske plošče 3. julija .1977 ob 10. uri na prostoru pred vhodom v jamo »Ojsitrp«.
Lidija Šentjurc, članica Sveta federacije, je imela slavnostni govor ob občinskem prazniku
Osrednja proslava je bila posvečena tudi letošnjim jubilejem, 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici .prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 85. rojstnem dnevu tovariša Tita.
Skupščina in družbenopolitične organizacije občine ter samoupravni'organi TOZD RPH so za izvedbo osrednje proslave,Simeno-vali poseben organizacijski odbor, ki je imel halogo, da sestavi ce-
lotni program osrednje proslave in izvede vse priprave za množično udeležbo na tej proslavi.
Poseben pomen proslave je bilo odkritje spominske plošče, obeležja gladovne stavke julija, 1934, ko so hirastniškt rudarji skupno z ostalimi rudarji Zasavja zahtevali svoje najosnovnejše pravice. V spomin -na to stavko zato praznujemo rudarji vsako leto 3. julija svoj stanovski praznik.
Istočasno nas spominjajo stavke.. hrastniških rudarjev na borbo proti kapitalizmu in na 165 žrtev v oboroženem, osvobodilnem boju od leta 1941 do 1945 ter obvezujejo in spodbujajo za nadaljnjo graditve samoupravnega socializma.
Prav ti dogodki pa so bili povod, da je leta 1954. sprejel takratni občinski ljudski odbor Hrastnik odlok o razglasitvi- 3. julija za praznik občine Hrastnik.
Program osrednje proslave je bil povezan s slavnostnim govorom, ki ga je imela članica Sveta federacije tov. Lidija Šentjurc po odkritju spominskega obeležja, govorom podpredsednika občinske skupščine, 'podelitvijo priznanj »Zaslužnemu občanu Hrastnik« za leto 1977 'in podelitvijo priznanj članom PGD Hrastnik-mesto. Poleg tega je bil na osrednji proslavi* izveden kratek kulturni program, v katerem je sodelovala delavska godba Hrastnik s pevskim zborom.
Š slavnostnega zborovanja je bilo poslano tudi pozdravno pismo tovarišu Titu.
Poleg Lidije Šentjurc so se ude-, ležill osrednje proslave naši naj-uglednješi družbenopolitični de-lavpi občine, republike, zveze in sosednjih revirskih občin.: B. K.
na zasedanju delegatov družbenopolitičnega zbora dne 27. 6. 1977, na zasedanju zbora združenega dela dne 28. 6. 1977 in zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 28,
6.- 1977 med drugim obravnavala analizo poslovnih uspehov organizacij združenega dela v občini Hrastnik zri prvo trimesečje 1977 fari;': jo sprejela z ugotovitvami, -predlogi in zaključki Izvršnega sveta , Skupščine' občine Hrastnik.
Na podlagi podatkov iz analize se Ugotavlja, da je gospodarjenje v prvem trimesečju 1977 slabo dri zaskrbljujoče in tri predvsem - v OZD Steklarni, SGP in TOZD Rudniku premoga Hrastnik. Načela, resolucije za leto 1977 niso uresničena in je.stanje še slabše kot v letu . 1976, kar ponazarjajo naslednji podatki:
Družbeni proizvod je za 2,74 %, dohodek pa za 4,44 % manjši v strukturi kot,v'letu 1976, materialni stroški pa sp v strukturi. porasti! za 2.74 % na račun zmanjšanega družbenega proizvoda in dohodka. Osebni dohodki .pred-
stavljajo v strukturi v prvem trimesečju kar 95 % nasproti 77 % v letu 1976.
, Izvoz je bil v tem trimesečju v občini dosežen v skupnem znesku 1,686.800 dolarjev, kar je za 7% manj v primer jayi z letom 1976. Največji izpad je zabeležen pri OZD Sijaj in TKI.
., Delegati so- nadalje sprejeli proračun -občine Hrastnik za leto 1977 z odlokom, v besedilu, kot ga je predlagal Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
. Predlog -proračuna je začasen, ker občina Hrastnik spada med tiste «občine, ki so-dopolnjevane iz republiškega proračuna in ugotav-1 j a višino sredstev republiški - sekretariat za finance v sodelovanju z drugimi resornimi sekretariati glede na realnost planiranih dohodkov ter osnov in meril, ki so bila sprejeta za financiranje posameznih področij splošne porabe za leto 1977. Zato bo potrebno,; ko bo izračun opravljen, v je- -senskem času pristopiti k spre-' membi proračuna.za letošnje iet-o, (Nadaljevanje na 2. strani J
Občinskega praznovanja v Hrastniku so-se med drugimi udeležili visoki gostje: Lidija Šentjurc, Stane Dolanc, Marjan Orožen, Olga Kastelic in drugi
Božidar Majceni sprejema priznanje zaslužnemu občanu
bžfeŠlJill
Razliko 11,335.747 din .med last-... nimi dohodki in . predvidenimi sredstvi za kritje proračunskih izdatkov, ki znašajo'1' skupno 19.977.833 din, bo tako potrebno' pokriti z dopolnilnimi sredstvi republiškega proračuna. (Med občinami, ki prejemajo dopolnilna sredstva republiškega proračuna,- * sta tudi občini Trbovlje in Zagorijo ob Savi).
: Delegati skupščine so sprejeli še sklep o potrditvi letnega davčnega zaključne.ga računa prispevkov in davkov pbčanpvv ;n zaključnega računa prispevkom za..starostno zavarovanje kmetov obči- , ne Hrastnik za leto .1976, zaključ-
1.	Lutkovna sekcija DPD »Svoboda«' I. Hrastnik, za uspehe, ki. jih je dosegla na področju pro-svetno-kultume .dejavnosti.
2.	JERAN Ignac. roj. 14. 5. 1937, stanujoč v Krnicah št. .8, za uspehe, ki jih je došegel na področju gospodarstva."
3.	ToV'. MLINAR Vanda, rojena
3.	7. 1936, stanujoča ha Dolu pri Hrastniku št: 268, za uspehe, ki jih 'je dosegla na družbenopolitičnem področju.
'4. Tov. KOHNE Viljem, rojen 4.
' 3. 1924, 'stanujoč v Hrastniku, Pot na Kal 3, za uspehe, ki jih je dosegel na prosvetno-kulturnem področju.
Predstavnik ZZB NOV sprejema hč občinsko . priznanje
6.	OZD »Sijaj« .— razsvetljava, galvanizacija Hrastnik in .SOZD Mercator delovni organizaciji Splošno-trgovskega podjetja, pa se . bosta podelili posebni priznanji, za posebne uspehe, ki sta jih dosegli na področju gospodarstva v občini, ob ustrezni priložnosti na zboru delovnih kolektivov.
Sekretariat ; Skupščine občine Hrastnik
Ignac Jeran, član našega kolektiva, spojema občinsko priznanje
- Vanda Mlinar sprejema občinsko priznanje iz rok predsednika ob-| činske skupščine
družbenih dejavnosti v letuf 1977 in do leta 1980 v občini Hrastnik. Iz informacije izhaja, da so vsi zbori delavcev in ¡zbori občanov predlagane- programe v celoti .-sprejeli.
Delegati, zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti .pa so sprejeli Še: odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj za leto 1977, poprečnih stroških za komunalno urejanje gradbenih zem-jjišč in o osnovah za izračun povprečne cene zemljišča na območju občine,Hrastnik.
Po sklepu delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik z dne 27. oz, 28. junija je bilo na osrednji proslavi v počastitev občinskega praznika podeljeno priznanje, »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik tov. MAJCEN Božidarju, roj. 14. 9. 1934, stanujočem V Hrastniku, Ulica mladih borcev 2, za delo in uspehe na področju društvene dejavnosti.
Posebna priznanja po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« pa so prejeli:
INVALIDI NA IZLETU V LENDAVI
Na vabilo Viatorjasmo delovni invalidi Hrastnika v soboto, 25.
. junija .organizirali in to uspešno, izlet v Lendavo in okolico. Peljali smo se. z dvema 'polnima avtobusoma Izletnika Celje. Ker smo imeli premalo sedežev v avtobusih,, smo. uredili; tako; da smo se v, Celju , ustavili na upravi Izlet-, .nika, ki nam je takoj preskrbel večji avtobus,, tako da smo vsi udobno nadaljevali pot. Pot je tekla prek Ptuja in Ormoža v , Lendavo. Vmes: smo imeli kratke postanke; V Lendavi nas je v Park i .hotelu žc čakala vodička, ter smo nadaljevali pot na bližnji hrib nad Lendavo. V stari cerkvi smo si ogledali mumije,' ki je izredno dobro ohranjena. 'Poslušali: smo razlago zgodovine mesta Lendava, katera je zelo pestra in bogata z dogodki, ki so se na -tem '; mestu odigrali z naseljevanjem narodov, boji itd. Ta, razlaga zgodovine nas je vse zelo zanimala in smo zato tudi pazljivo poslušali.
Naslednja pot nas je vodila na degustacijo vin v vinsko klet v
Lendavo. Vina so bila- res odlična, ,o čemer je. pričala tudi hitra razveselitev celotne družbe ter tudi glas pesmi ni, man j kal;, slovo s klet j o«je ¡bilo ,že, kar težko.
Ker je bilo treba na kosilo, nas je pot, vodila ;d'o. restavracije »Kolišče«; ¡v kraju Bobri. Res lepo urejena-restavracij a na mrtvem fo-kavui; reke, Mure. Tudi godba je bila pripravljena nas ter tako ■ izredno: popestrila, razpoloženje. Plesali so skoraj vsi, razen seveda težji invalidi in starejši. Med plesom je' bil-organiziran šaljiv program, ki je povsem uspel, za-, kar se vodički prav lepo zahvaljujemo. Kajti Smeh tudi nekaj velja. Torej izredno je bilo razpoloženje, tudi vse ostalo je bilo zelo dobro organizirano, za kar še lahko tudi našim tovarišem iz Dl Hrastnik v imenu vseh udeležencev zahvaljujem.
Čudno pa je, da se izleta v večjem številu ni udeležilo članstvo steklarne Hrastnik kljub obvestilom. Od 92 udeleženih jih je bilo iz steklarne samo 13. Res škoda!
(Nadaljevanje s I. strani)
Lastni dohodki so planirani le v višini 8,642.000 din, kar pomeni 44 % predvidenih sredstev za kritje proračunskih potreb in kar je za 17 % več kot v letu 1976. Izvršni. svet, ugotavlja, kot že večkrat doslej, da so lastni dohodki nizki predvsem zaradi slabo razvite trgovine, gostinstva in obrti, iz te dejavnosti pa se v glavnem formirajo proračunski dohodki.
ni račun proračuna občine Hrastnik za leto 1976, z odlokom in zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Hrastnik za leto 1976.
Delegati so med drugim potrdili statut sklada za zaklonišča občine Hrastnik, odlok o ustanovitvi 'sklada za financiranje obrambnih potreb občine Hrastnik'ter sklep o potrditvi statuta sklada za financiranje obrambnih potreb občine Hrastnik. Kot osnutek pa so ¡sprejeli' odlok o javnem redu in miru, delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa'tudi osnutek odloka o posesti psov. Oba osnutka bosta dana v javno razpravo delavcem v združenem . delu in- občanom v krajevnih skupnostih.
■ Deieg&fcLso sprejeli, ¡tudi odlok o določitvi števila sodnikov sodišča združenega dela Ljubljana ter sprejeli na znanje informacijo.izvršnega sveta o poteku sprejemanja samoupravnih sporazumoy o temeljih srednjeročnih planov
5.	Zveza združenj borcev‘NOV občine Hrastnik, za delo, ki ga je dosegla na družbenopolitičnem področju.
Po sklepu delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik je bilo priznanje izročeno dne 4. julija, ob odkritju spomenika pad-lim v NOB v Krnicah.
• -Viljem Kohne sprejema priznanje iz rok predsednika občinske skup-ščine
IZ DELA OBimSKSE KEPŠČIM
V Piranu seminar o obveščanju y združenem delu
Seminar v Piranu je bil namenjen vsem tistim, ki se neposredno ukvarjajo z obveščanjem, tako v ÓZD kot »INDOK« "službah. Tako šem se tégá seminar j a tidele-žil tudi jaz. kot' uredniki našega glafeila. V Piranu se nas je zbralo okrog 30 udeležencev iz vseh krajev Slovenije. Predavateljski kader je bil izredno kvaliteten, saj; so nam predavali izkušeni pravniki 'in novinarji, kot so: dipl', pravnik Peter Bekeš; ragr; r. prava Slobodan Rakočevič: dipl. pravnik, Lenart Šetine, mag. prava Andrej Berden, dipl. politolog' Darko Marin, Matjaž Vizjak, vod-ja 'službe za obveščanje in poli- ' tično propagando RS ZSS, in Dušan Rebolj, novinar. Že sama imena 'predavateljev nam. povedo, da je bil seminar na izredno' visoki ravni, tako da smo uredniki dobili dobre, nápotke za naše na- : daljnje delo. ,.
-Andrej 'Berden, magister prava, nam je med drugim dejal:
Z določbami zakona ó združenem dejú o obveščanju delavceV v zdriiženem delu še nadaljujejo prizadevanja naše družbe za: izgraditev' sistema * obveščanja na tisti stopnji, ki bo ustrezála današnjemu razvoju produkcijskih odnosov. Vloga delovnih ljudi v združenem delu je neposredno: odvisha od njihovh seznanjenosti s problemi. - -
Ta. seznanjenost, je rezultat tako obveščanja v širši skupnosti kot. y organizaciji združenega dela, kjer delavec dela. Ugotovljeno je že bilo, .da. se. delavec' le. _ kot dobro obveščen član skupnosti láhko uveljavlja'^kot samo-upravlj alee, lahko izražamvoje interese in- sodeluje pri odloéáhjü.- ; O obveščanju govprimo"kot ó'po» f goju uveljavitve 'delegatskih odnosov in neposrednega odločanja. ~
Samoupravljanje -t-kot' 1 oblika I diktature proletariata pa se. seveda ne more-v-svoji popolnosti . razviti-čez noč. Smovfazi 'inten-.i zivnega-.izgrajevanj a. samouprav-:. nega sistema. in vlnjemlkvalita-. . tivno novega sistema obveščanja- . Tovariš- Tito - je. v- -svojem,, govoru-na X,-kongresu ZKJ-potudaril vlogo | .obveščanja in.-o .tem dejali, »Bistveni ' pogoj -za izvrševanje, našjh nalog y .bodpčnosti je vsestransko razvijanje sistema obveščanj a. Nj egóve. 'tehnične možno-' | sti so1 se v: zadnjem'času- nenavadno mo&no Tazyile. 0(d tod IzVi-1 " ra posebna' odgovornost Zveže KomUhistov; da - sé boril za* celovit, in _ Skladen pazvoj .vseh sfédstév obveščanja, za njihovo soeiajistič-' no usmerjenost, za rijihovP razredno vsebino in družbeno odgovornost javne besede. Tisk, radio, televizija morajo biti bolj -kot do sedaj' orožje vsrokah"-delavskega j razreda irt njegove avantgarde kot i tudi drugih organiziranih-¡šil v ■ borbiS¡za uresničitev interesov in ciljev: naše samoupravne socialistične družbe. — Obveščenost: de- . lovnih ljudi predstavlja bistveni .pogoj-"-njihovega angažiranjavin' - kvalificiranega' sodelovanja H pri : spréjemanjU odločitev o vseh: bistvenih vprašanjih dela'in" življem njp' v temeljnih organizacijah združenega- dela' in v vseh^ drugih' oblikah | združenega dela,« (J. B. TITO: borba za daljnji razvoj
socialističnog samoupravljanja u našoj zemlji i uloga Saveza komunista Jugoslavije, X. kongres SKJ, Komunist, Beograd 1974,)
Na današnji stopnji razvoja obveščanja prihaja do določenega., razkoraka med teorijo in prakso. Kljub želji izgraditi nov ustrez-
k- s?
nejši družbeni sistem obveščanja, prihaja v praksi do zastojev in nerešenih'vprašanj. Praksi ne zadostujejo včasih vse preveč abstraktne določbe v naši zakonodaji, potrebna so intenzivna prizadevanja samoupravljalcev in strokovnjakov s tega področja, da
RM
igj jU0£t j,
r'-BßC'-1 1
P-
KM#'
Ü»
»
1 I»
S
■

V Piranu je bil tridnevni seminar o obveščanju delavcev v združenem-
delu ■	.. I I . I S ■
bi v posamezni organizaciji izgra-- dili ustrezen model obveščanja. Problem se pojavlja tudi v znanosti sami. Pri obravnavanju in poučevanju obveščanja je potrebna ■interdiscipliniranosf. Poleg sociologov in komunikologov naj bi pri izgrajevanju modela, in reševa-. nju teoretičnih vprašanj sodelovali še psihologi, pravniki, ekonomisti. Priča smo, kako v posamezni organizaciji združenega de- f 'la zaupajo ureditev obveščanja Upravniku, ki je pač zadolžen za jsplOšne" akte ali pa 'organiziranju bbvseščanja - v Organizaciji. Ta dva potem' s pomočjo največkrat 'slabih šablon sestavita samoupravni .splošni akt, ki naj bi "urejeval obveščanje. Da tako obveščanje ostane zgolj na' papirju, ' > -mam ni; potrebno posebej pisati.
Obveščanje. y, sistemu samo-j upravljan ja. v organizacijah zdru--žencga .dela,.. oziroma, sistem, obr g Ijteščanja v' organizacijah združenega dela je del celotnega' šište-družbenega obveščanja. To je nicerikratek, izvleček Jz bogatega: gradiva. mgr.Andreja Berdena, »v naslednjihštevilkah našega, glasila bomo obveščali člane kolektiva. še- o.-vlogii obveščanja v. združenem, delu.
Gerhard Jože' "- "
- Stavba=" nekdanje • dekliške šole,s' v kateri- je‘V več prostorih'muzej-,-'ska ' zbirka,1 je dobila -nov zunanji| 3in notrarijd -videž. Tako predmeti ; •etnografske zbirke kot -NOB.- sö bdMžepredletd razstavljeni —’Občanom na vpogled.
| Pri. prvotnih zbirkah sta 'bila .
. naj bolj prizadevna' tov. Lojze Hof-'-' . bauer-in Ivan. Raždbvšek. Po smr-1 uti tov. ..Hofßauerja' etnografske' uzbaijke nekaj, let.iii; nihče. Urejeval:
• Sedaj 'jo j.e prevzel tov, Mirko Os: -trožniik,' Zbirka NOB ' je’bila raz- --stavljena"-ih bbčanom-dostopna-. p
j Od 389 padlabj-ustreljenih ali po,, bitih'- v - koncentracijskih--tabori--, „ščih-. iz hrastniškembčine: nam .je : uspelo,zbrati) 363 fotografij--Marija., uka jih trenut-noše.26. Bredvideva.-,mo, da nam. jih bo nekaj še :uspe- j ;; lo dobiti/©d še živečih. sorodnikov -. izven Hrastnika,- Žal pa-sc> «iskalci. -1 otografij -pri . nekaterih— svojcih.
.. naleteli na nehuman > -sprejem, -in -poslušanje- ..neprimernih ..očitkov; Kljub-,vsem. oviram, so so trudili, -zbrati ,čim več. fotografij.. Razume, ■ mo, da se ne da preboleti izgube ,!,'hajbUžnjega.,,Samd.,jrd nismo.-kri-,vi za žrtve:v- vojni. -Muzejsko zbir*. -. .jčo hočemo urediti mlajšim -rodo-V.vonj,. ki vojnih grozot niso doži-,„veli, da bodo znali, ceniti-s;krv jo, ’ ‘priborjeno; '.svobodo"ih spoštovati.
žrtve, ki so zanjo dale svoja živ-;
. jjenja. • - : .	',. '1 •
g Z ustanovdtvijč.kbtaisije za mu-r' zejske -zbirke v občini Hrastnik,' ■ 'katere . predsednik je tov. .Stanko :. Brečko,' se je ža'čelo >že' luni'po/- . 'stopalo urejevanje predmetov in fotografij in je trajalo vse do se-
daj,- Ureditev;.stavberpa tudires-'tetskeirazporeditve predmetov v njejopa je-iprevzel -tov. Maurovič,: -Jdipl ring. tariidtektsare: e-e.
; Da bo stavba, prostori V-njej in . ' razstavljeni, predmeta ' urejeni/in ‘ vsaki dim -^dostopni:jSrši = /javnosti,| ..se j.e uredilo .tudi' stanovanje:hiš-J mikarkLje-žesviuijorabi. --..i
: V- stavbi: jesi5 rrazstavitih, sob -šob tudi oba hodnika' bosta'šiiižiia: razstavljenim; predmetom: : c
S	Svoj-prostor so dobile 'tudi.lov-ske .trofej e,, gasifekj ' predmeti', in prapori,:pa,tudi;.prdstOvljne delov- .* 'ne brigade od lokalnih. akcij' v.
K-okviru občine in-zveznih — gradr" m ja proge Brčko^Banovači, Ša-| mac-^Sarajevoj' Avto cesta ■— do današnjih akcij v Slovanskih': go-jricah, Suhi Krajini, Primorski-in drugUtisu'
Predinetr •ser bodo še dopolnje- -.tvali. Zato pozivamo vse brigadir-' ' „ je, da odstopijo muzeju značke, • ¿liplame in 'predmete:' Po 3? juliju 1977 bo muzej odprt' vsako sredo.--; "od 14. dO 16. ure. Oglejte'-si mu- ' zejsko"-zbirko, ne bo vam žal. : :
_ Spomali boste, da ifna tudi majhen. krajvredno zgodovino.
Justi Bevee

If 1 .
1	M H
I r
\ -			
m SÄ		S	-Wi- ¡mW& ■ 1
;1í	!1 Ä		
	I -t		
■m W
1
m* Ö:

Prenovljeni hrastniški muzej
Poročilo o delu izvršnega sveta
ZA OBDOBJE MAJ 1976 - MAREC 1977 TER OKVIRNI PROGRAM VAŽNEJŠIH NALOG DO ZAKLJUČKA MANDATA V LETU 1978
Da bi bili delegati in prek njih člani delegacij in delavci ter občani seznanjeni z delom izvršnega sveta pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in z važnejšimi bližnjimi nalogami izvršnega sveta in občinske skupščine do izteka mandata prvega sklica, tj. do maja 1978, je izvršni svet pripravil kratko poročilo o delu za navedeno obdobje s programom dela do izteka mandata.
Osnova za pripravo poročila je sprejeti program v maju 1974 o delu občinske skupščine in okvirni program nalog izvršnega sveta za celotno obdobje, sprejet na zasedanju zborov občinske skupščine v juniju 1974.
I.	Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za obdobje maj 1976 — marec 1977
Uvodoma podatek, da je imel izvršni svet v tem obdobju 14 sej, povprečno na sejo 7 do 8 točk dnevnega reda, od tega s področja gospodarstva 46 točk, družbenih služb 24 točk, samoupravnih interesnih in krajevnih' skupnosti 11 točk, s področja obrambnih priprav 4 točke in iz drugih področij 21 točk.
Za obravnavo na zasedanjih zborov občinske skupščine je izvršni svet pripravil 67 predlogov, sklepov, poročil, informacij in drugih aktov. Predlogi so bili sprejeti, k 11 predlogom pa so bili sprejeti dodatni predlogi in priporočila.
Druge naloge, ki so bile opravljene v tem obdobju, so predvsem:
—	Opravljeno je bilo obsežno delo pri sprejemu srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1976—1980, ki je bil po predhodnih obravnavah, na zborih delavcev in zborih občanov ter usklajevanjih s programi OZD, TOZD, SIS in krajevnih skupnosti, ■ sprejet v juliju 1976. Glavni poudarek je bil dan izboljšanju gospodarskega razvoja občine glede na ugotovljeno nazadovanje gospodarske rasti, izboljšanju kadrovske strukture in iskanju možnosti novih dejavnosti. V ta namen je bil sprejet tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev v višini 1,5 ‘‘’/o od družbenega proizvoda.
Tudi resolucija o družbenoekonomski politiki za leto 1976 je imela v glavnem ta namen.
—	Utrdila se je samoupravna organiziranost v smislu ustanavljanja TOZD ter sprejeti ustrezni samoupravni akti. Delo še ni končano, zlasti ne po sprejemu zakona o združenem delu,, ki bo terjal dodatno angažiranje in spreminjanje organiziranosti v smislu določb novega Zakona. Trenutno so v občini Hrastnik v TKI Hrastnik, Steklarni Hrastnik, TOZD Rudniku' premoga Hra'stnik in »Jutranjki« organizirane temeljne organizacije združenega dela, akcija pa teče v SGP Hrastnik in OZD »Sijaj« Hrastnik.
—	V letu 1976 se je pričelo z delnim uresničevanjem sprejetih stališč o združevanju gospodarstva, in sicer v STP Hrastnik, gostinskem podjetju »Jelka«, TKI Hrastnik, v teku pa je širša integracija steklarske industrije v 'Sloveniji, kamor se vključuje Steklarna Hrastnik in v Zasavju še TIKA Trbovlje.
—	Na področju gradnje stanovanj smo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti ob sodelovanju vseh ostalih dejavnikov sprejeli srednjeročni program stanovanjske izgradnje za obdobje 1976—1980. Zaradi prikazanih potreb je bil podpisan samoupravni sporazum s strani vseh OZD in TOZD, da se za te potrebe zbirajo sredstva V višini 9“% in jih v celoti združujejo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti.
—	Izvršni svet je pripravljal periodične obračune o poslovnih uspehih OZD iz gospodarstva za posamezna obdobja s pripravo konkretnih predlogov za izboljšanje stanja, ki jih je skupščina občine v celoti sprejela (boljša organiziranost, boljše izkoriščanje sredstev za delo in delovnega časa, izboljšanje kadrovske strukture, zmanjšanje materialnih stroškov itd.).
—	Glede na pričakovan slab poslovni uspeh v TOZD Rudniku premoga Hrastnik in OZD Steklarni Hrastnik, ki sta zaključili poslovno leto 1976 z izpadom dohodka oziroma izgubo, so bili organizirani ustrezni razgovori v okviru ljubljanske banke, skupnih rezerv SRS in drugimi partnerji o možnih virih za kritje izgube, predvsem pa o pripravi potrebnih programov za izboljšanje poslovanja, da do izgube v bodoče ne bi prihajalo. V tem smislu se je že rešil problem izpada dohodka v TOZD Rudniku premoga Hrastnik, medtem ko je problem izgube v OZD Steklarna Hrastnik še v fazi reševanja oziroma dogovarjanja.
—	Na področju samoupravnih interesnih skupnosti so bile v preteklem obdobju ustanovljene dve novi interesni skupnosti, in sicer: samoupravna komunalna interesna skupnost in skupnost požarnega varstva?
—	Na področju krajevnih skupnosti smo v občini pripravili samoupravni sporazum o financiranju, ki je bil sprejet-za obdobje 1976—1980, prav tako je bil sprejet program za delo krajevnih skupnosti za to. srednjeročno obdobje.
—	Na področju negospodarstva je bilo:
—	dograjeno novo zaprto kopališče,
' — dograjen poslovno-stanovanj-ski objekt,
—	modernizirana cesta Hrastnik—Prapretno,
—	adaptirani prostori za potrebe muzeja, .
—	Po dograditvi kopališča smo se v občini odločili za uvedbo samoprispevka za izgradnjo druge
faze zdravstvenega doma v Hrastniku, ki bi se zbiral v letih 1977 in 1978. Referendum je dobro uspel, saj se je 86% vpisanih volivcev izreklo za uvedbo samoprispevka,
—	Podpisan je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za negospodarske investicije (ki nadomešča dotedanji 0,8%) iz dohodka. Sredstva se bodo koristila po programu, in sicer: odplačilo najetih posojil iz prejšnjih let (posojila za šolo in kopališče), projekti, bančni stroški," ureditev ambulant na Dolu, prehod na celodnevno šolo, ureditev prostorov otroškega varstva in zgraditev športne hale.
—	Na področju ljudske obrambe in družbene Samozaščite smo v tem obdobju glavno skrb posvetili organiziranju vseh organov s tega področja v OZD, TOZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem je bil narejen korak naprej zlasti v podružbljanju obrambnih priprav. Sprejet je bil obrambni načrt občine. V prvih mesecih 1977 morajo biti sprejeti vsi ukrepi v okviru OZD, SIS in KS za imenovanje organov ter sprejem ustreznih načrtov ter delavci in občani seznanjeni z nalogami, ki iz njih izhajajo.
O tem se pripravlja posebna informacija, izvršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito za obravnavo na zasedanju zborov občinske skupščine, ki bodo v njej razpravljali še. v prvem polletju 1977.
—	Izvršni svet je sodeloval pri reševanju problemov štipendiranja zlasti v zadnjem obdobju, ko se je podprlo akcijo za spremembo nekaterih določb družbenega dogovora o štipendiranju (poostritev kriterijev, večji poudarek kadrovskim štipendijam).
—	V tem obdobju je izvršni svet sodeloval pri akciji sindikata za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane. Sporazum je bil ugodno sprejet pri delavcih in podpisan.
—	Izvršni svet se je aktivno vključil v letu 1976 v pripravo programov o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976, ki so bili sprejeti na zborih delavcev, prav tako pa je bil sprejet proračun občine za to leto v okviru dogovorjenih meril v republiki, upoštevajoč stališča republiške resolucije.
—	V okviru izvršnega sveta je bil imenovan štab za organizacijo in zbiranje pomoči oškodovancem po potresu v Posočju. Akcija je v celoti uspela'. Prav tako je bila v letu 1976 dograjena nova šola v Vinskem vrhu ha-Kozjanskem v okviru.vseh treh zasavskih občin.
; — Ustanovljen je bil štab za vpis posojila za ceste. Dogovorjen znesek je bil presežen za 13%. Višek sredstev se bo po programu občinske skupščine uporabil za modernizacijo ceste' Trbovlje— Področja — priključek na hitro cesto Maribor—-Ljubljana.
V občini sta še dva specifična problema, in sicer onesnaževanje ozračja in plazovitost terena. Z dograditvijo novega dimnika v Termoelektrarni Trbovlje se je
stanje precej izboljšalo. Stremeti je, da se onesnaževanje omeji tudi s strani drugih onesnaževalcev zraka, pa tudi vode.
Problem plazovitosti je širši in bolj pereč in v okviru občine nerešljiv. Zato je na pobudo izvršnega sveta občinska skupščina sprejela sklep o najetju posojila v višini 1,000.000 din iz sredstev rezerv SRS, ki se koristjio po programu komisije za sanacijo plazov pri izvršnem svetu SO Hrastnik. V zadnjem času so nastali še dodatni problemi zaradi novega plazovja na območju, za katero so sprejeti zazidalni načrti, kar je tudi privedlo do predloga izvršnega sveta in komisije za sanacijo plazov, katerega je občinska skupščina sprejela ih s sklepom začasno prepovedala gradnje na teh območjih, dokler ne bodo izvedene geološke in hidrološke raziskave tal (zemljiške in vodne).
—	V medobčinskem sodelovanju se je izvršni svet vključil v pripravo vseh aktov v okviru skupščine revirskih občin Trbovlje (dogovor o reševanju skupnih vprašanj in interesov družbenega razvoja v obdobju 1976—1980, dogovor o ustanovitvi skupnih inšpekcij skih služb in skupne geodetske uprave). Izvršni svet je pri pripravi teh predlogov aktivno sodeloval in so se vsa stailšča v okviru Revirjev skušala poenotiti predvsem na tistih področjih, ki so skupnega pomena za vse tri .občine.
V zadnjem času se navezujejo stiki in sodelovanje izven Revirjev (z občinama Laško in Žalec) predvsem pri širšem usklajevanju stališč s posameznih področij, na področju izobraževanja in cestnih zvez.
—	Tudi v delegatski sistem se je izvršni svet vključil s tem, da je sprejel nekatera stališča in ukrepe na podlagi analize, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL o delovanju delegatskega sistema v tem smislu, da se gradivo pripravlja v poljubnejši, skrajšani obliki predvsem pa v tem, da je obrazložitev k posameznemu predlogu jasnejša in vsebinsko popolnejša.
—	Da bi tudi obveščanje, bilo urejeno, izvršni svet skupno z ostalimi v občini pripravlja akt o ustanovitvi informacijsko-doku-mentacijskega centra (INDOK) v okviru skupščine občine ali SZDL, kar bi pripomoglo k boljšemu obveščanju ne samo delegatov, temveč vseh delavcev in občanov v občini.
II. Kratek izvleček važnejših nalog iz programa za delo. izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik za obdobje marec 1977 do izteka mandata v maju 1978 (nekatere naloge so opredeljene za srednjeročno obdobje)
Osnova za pripravo . predloga programa važnejših nalog izvršnega sveta za navedeno obdobje, je sprejeti1 program Za delo občinske skupščine in njenih organov iz leta 1974 in program izvršnega sveta za celotno obdobje, ki je bil sprejet na izvršnem svetu in potrjen na občinski skupščini V juniju 1974.
»STEKLAR«
Stran 5
Hrastnik, 15. 7. 1977
skupščine občine Hrastnik
Prav tako se s tem programom zasleduje cilj izvršnega sveta, da se še naprej vključi v napore za stabilizacijo in uresničevanje sprejetih stališč naj višjih zveznih, republiških in občinskih družbenopolitičnih vodstev v zadevah, ki nalagajo konkretno delo in napore izvršnega sveta kot izvršilnega organa občinske skupščine in odgovornega za stanje na vseh področjih.
V predlogu programa so vključene le važnejše naloge in izpuščene naloge, ki so vezane na redno delo izvršnega sveta.
Važnejše naloge s področja gospodarstva:
1 Osnovna naloga bo vsekakor posvečena skrbi za uresničevanje novosprejetega zakona o združenem delu in s tem v zvezi sodelovanje pri pripravi potrebnih aktov, ki jih morajo sprejeti v TOZD, OZD, SIS, krajevnih skupnostih in drugod, ter da bodo doseženi cilji zakona o pravicah delavcev v TOZD. V ta namen bo izvršni svet predlagal ustanovitev skupščinske komisije za uresničitev določil tega zakona.
2.	Skrb za izvajanje in spremljanje izvajanja sprejetega srednjeročnega programa razvoja občine za obdobje 1976:—1980 bo ena izmed temeljnih nalog izvršnega sveta, upravnih organov, pa tudi drugih dejavnikov v občini, ne samo do konca mandata, temveč v celotnem srednjeročnem obdobju.
Glede na ugotovitev, da v prvem letu srednjeročnega obdobja začrtanih nalog nismo uresničili, saj beležimo , neizpolnjevanje planskih nalog v vseh glavnih kazalcih (družbeni proizvod, dohodek, produktivnost, ostanek dohodka itd.), bo treba v letu 1977 pristopiti k spremembi srednjeročnega programa razvoja občine, začenši s spremembami programov v OZD, TOZD, SIS in krajevnih skupnostih tako, da bi spremenjeni program sprejeli v jeseni 1977. Pri tem bo nujna skrb vseh dejavnikov za realnejše, čeprav smelo planiranje, vendar v okviru obstoječih možnosti.
Za izpolnjevanje takšnega progjp grama' bo potrebno več anagžira-nosti vseh v občini. Pri tem bomo dali poseben poudarek novim kapacitetam v gospodarstvu in to z novimi naložbami v obstoječi industriji, zlasti pa za ustanovitev novih dejavnosti, predvsem takih, ki imajo pogoje za uspešno delo in za kar sporazumno združujemo sredstva do leta 1980 v višini 1,5'Vo od družbenega proizvoda.
Raziskovalna skupnost bo morala bolj kot doslej,, poskrbeti za pripravo programov, kar ji je bilo naloženo z družbenim planom. S tem v zvezi bo potrebno večjo skrb posvetiti izpolnjevanju določil dogovora o kadrovski politiki v občini, kar je tudi eden izmed pogojev za uspešnejše delo.
3.	Se nadalje se bomo zavzemali za integracijo v gospodarstvu ne glede na občinske meje. Po opravljeni integraciji gostinskega podjetja »Jelka« in STP Hrastnik ter Merkatorja bomo podpirali povezovanje predvsem steklarske industrije v okviru SRS skupno s proizvajalci razsvetljavnih te-
les, prav tako pa mora naše gospodarstvo več narediti v tem smislu, da se bo dohodkovno povezovalo z vsemi, predvsem pa s trgovskimi hišami, ki sodelujejo pri dokončni prodaji proizvodov.
Tudi v okviru občine bo treba več narediti za sodelovanje na področju gospodarstva. Tu mislimo predvsem na Steklarno, TKI, Sijaj, pa tudi druge, ki imajo precej možnosti, kar bi pripomoglo k zmanjšanju stroškov oziroma boljšim poslovnim uspehom (skupni energetski viri, transport).
4.	Ne glede na nizek odstotek kmetijske dejavnosti v občini nasproti celotnemu gospodarstvu, se bomo v naslednjem obdobju pri izpolnjevanju srednjeročnega programa morali bolj zavzeti za razvoj kmetijstva, predvsem za izpolnitev nalog,, navedenih v tem programu (usmeritev v živinorejo, predvsem na območju Gor, Turja, Kala, za kar bi bilo treba več interesa in programov s strani kmetijske zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti.
5.	Na področju negospodarskih investicij jv treba uresničiti sprejete dogovore o izgradnji:
—	druge faze zdravstvenega doma Hrastnik, ki se bo gradila s sredstvi samoprispevka in sredstvi zdravstvene skupnosti, prav tako urediti zdravstveno ambulanto na Dolu s sredstvi prispevka za negospodarske investicije;
—	obrata družbene prehrane z gostinskimi obrati;
—	druge faze blagovnice v Hrastniku;
—	na področju stanovanjske izgradnje vztrajati na realizaciji srednjeročnega programa, tj. da se letno zgradi 80 do 100 stanovanj v družbenem sektorju in 20 individualnih stanovanjskih hiš;
—	na področju prometnih zvez realizirati sprejeti program Skupnosti krajevnih skupnosti o modernizaciji ceste' Marno—Turje in cesta padlih borcev ter odsek ceste dom družbenih organizacij Čeče — Kolar, za kar so sprejeti ustrezni dogovori v okviru Skupnosti krajevnih skupnosti.
Uredilo se bo cesto skozi Hrastnik na odseku Steklarna—občina in izboljšalo cestišče Hrastnik— Marno—Šmar j eta.
V okviru razgovorov, ki so v teku in pa s skupnimi sredstvi viška posojila za ceste in sredstvi skupnosti za ceste naj bi Se Hrastnik oz. Zasavje odprlo navzven in priključilo na hitro cesto Maribor—Ljubljana, in sicer tako, da bi se moderniziralo cesto Trbovlje—Podmej a—Žalec, priključek na hitro cesto.
—	Urejeni bodo potrebni prostori, v kolikor bo potrebno, za delni prehod na celodnevno šolo. Na področju izobraževanja pa je nadaljevati z napori za ustanovitev izobraževalnega centra, ki bi združeval vso dejavnost s tega področja.
—	Do leta 1980, kot je določeno v srednjeročnem programu, se bo pristopilo k razširitvi kapacitet na področju varstva predšolskih otrok in izgradnji športne hale.
—	Za varstvo ostarelih se bo nadaljevalo z izgradnjo socialnega zavoda v Trbovljah, v katerem bo za potrebe občine Hrastnik 20 postelj.
—	Nadaljevalo se bo z regulacijo strug.potokov Boben in Brni-ca ter skrbelo za varen pretok voda, izdelan bo projekt in pričelo z deli na odseku Sijaj—Birtič in sanaciji plazovja v Čečah ter druga manjša dela.
6.	Tudi v bodoče se bomo angažirali za uresničitev ustave, da je tudi na področju družbenih dejavnosti prenesti odločanje na samoupravne skupnosti v vseh zadevah skupnega oziroma širšega pomena. V ta namen bomo sodelovali pri 'utrjevanju že ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnosti, se zavzemali za ustanovitev novih (stavbna skupnost) in tudi drugih skupnosti (poslovna skupnost za preskrbo) ali v okviru občine ali širšega območja.
7.	Glavna skrb izvršnega sveta pri utrjevanju krajevne samouprave bo V bodoče v tem, da se v krajevnih skupnostih ustanovijo komisije in drugi organi za posamezna področja, predvsem pa utrjevanje organizacije in konkretnega dela na področju ljudske obrambe in samozaščite. V kolikor bo prišlo do sprejetja stališč družbenopolitičnih organizacij za reorganizacijo krajevnih skupnosti, se bo izvršni svet aktivno vključil v zaživitev novih krajev^ nih skupnosti (gre za predlog, da se večje krajevne skupnosti razdelijo na manjše, da bi bil vpliv občanov'pri odločanju večji).
Ne glede na reorganizacijo bo. potrebna večja povezava krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela ter z usklajevanjem stališč in financiranjem reševati skupne probleme v okviru krajevnih skupnosti,
8.	Na področju skupne in splošne porabe (financiranje SIS in proračuna) se bomo zavzemali za načelo stabilizacije ali konkretno, da morata obe porabi rasti v okviru gospodarskih možnosti oziroma počasneje od rasti družbenega proizvoda. To pa, bo treba, urediti tudi v okviru republike, ker se obe vrsti porabe vzajemno in solidarno prelivata med seboj.
Poskrbeli bomo, da bodo pravočasno izdelani predlogi programov, za obe porabi za leto 1977 oziroma za srednjeročno obdobje do leta 1980, da bodo o njih še v prvem polletju odločali delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih.
9.	Na področju ljudske obrambe in samozaščite bo glavna skrb usmerjena predvsem v:
—	organizacijsko utrditev vseh organov s tega področja v TOZD, OZD, KS, SIS, pa tudi skupščini, izvršnem svetu in upravnih organih;
—	pripravo in sprejem oziroma dopolnitev, že sprejetih nalog s tega področja (obrambni načrti, ocene in podobno);
—	predvsem pa več skrbi posvetiti ustanavljanju organov in enot narodne zaščite. Pri tem pa dati poseben poudarek podružb-ljanju obrambnih priprav in družbene samozaščite, tj. da bodo delavci in občani seznanjeni z nalogami s tega področja, -Tudi v praksi izvesti preizkus pripravljenosti na posameznih območjih in podobno.
10.	Kot doslej, bomo tudi v bodoče skrbeli za tesno medobčinsko sodelovanje ne samo v okviru Zasavja in poskrbeli za čimbolj-še gradivo za delegate, z ustanovitvijo informacij sko-dokumen-tacijskega centra pa tudi za boljše obveščanje delovnih ljudi in občanov.
11.	Tudi reševanju problemov plazovja bo treba v okviru občine posvetiti posebno skrb in morda v okviru občine sprejeti ustrežen dogovor (na podlagi programa komisije) za financiranje sanacije plazov,, ker je to problem občine in ne samo občinske skupščine.
Poskrbeti bo treba za realizacijo sklepov izvršnega sveta, da se pred vsako gradnjo zemljišče temeljito razišče, da ne bi prišlo po gradnji do škode po plazovjii.
Poleg navedenih — glavnih nalog bo izvršni svet za skupščino občine tudi v bodoče redno pripravljal periodična poročila:
—	o izpolnjevanju srednjeročnega programa razvoja in resolucije,
—' o poslovnih uspehih OZD iz gospodarstva,
—	o delu medobčinskih organov, o delu upravnih organov,
—	o učnih uspehih v šoli in vzgojnovarstveni dejavnosti,
—■ o delu postaje milice, sodnika za prekrške,
—	o komunalni dejavnosti, c
—	o financiranju SIS in proračuna ter drugo.
Ob koncu bi radi posredovali delegatom vseh zborov skupščine občine Hrastnik še nekatera stališča izvršnega sveta o delu in predlogih za spremembo statuta občine Hrastnik. V triletnem delovanju izvršnega sveta kot novega, edinega izvršilnega telesa občinske skupščine, so se pokazale dobre strani takega enotnega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji, ob tem pa tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, da bi bilo delo izvršnega sveta v bodoče uspešnejše.
Gre za naslednje:
—	da bi bil vpliv delavcev in občanov na delo izvršnega sveta učinkovitejši in da bi prišle njihove pobude lažje do izraza, predlaga izvršni svet, da skupščina občine še pred iztekom mandata sprejme sklep o povečanju števila članov izvršnega sveta od H na 15 oziroma 17 s tem, da bi se v izvršnem svetu stalno zaposlil 1 do 2 člana (podpredsednik in 1 član). Prednje tudi iž razloga, ker je treba imenovati poverjenika za notranje zadeve.
Ob dosedanji organiziranosti izvršnega sveta se je pokazala pomanjkljivost predvsem pri premajhni pomoči in sodelovanju izvršnega sveta pri delu samoupravnih interesnih skupnosti, kra-jeviiih skupnostih, na področju obrambnih priprav, pri premajhnem sodelovanju na področju urbanizacije, odpravljanju posledic plazovja, prav tako ni dovolj koordinacije med posameznimi upravnimi organi in drugimi organi občine (PM, sodnik za prekrške, medobčinske službe). K takšnim spremembam so pristopili že tudi v drugih občinah, za občino Hrastnik pa je zadeva še aktualnejša glede na skromno sistemi-(Nadaljevanje na 6. strani)
Obravnava načrtov o varnosti v OZD-informacija
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito steklarne je na svoji seji dne 2. 6. 1977 obravnaval osnutek varnostnih načrtov podjetja in v zvezi s tem službo zavarovanja. Upoštevajoč naloge družbene samozaščite je zavzel, stališča in sklepe za odpravo ugo-tovljenih pomanjkljivosti. Osmit-ke načrtov so pripravile strokov- -ne službe in se delijo ria 15 pod-, rpčij, in sicer:
1.	Načrt fizičnega zavarovanja.. objektov OZD . steklarne.
2.	Načrt proti vlomom in kraji.
3.	Postopek pri vnašanju ali prevozu predmetov in materiala ' v in iz delovne organizacije.
4.	Načrt zavarovanja obratov in delavnic med in po končanem delu.
5.	Osebni promet zaposlenih v delovni organizaciji.
6.	Zavarovanje prometa z motornimi vozili v okviru delovne organizacije.
7.	Načrt zavarovanja pri prenosu, hrambi in čuvanju denarja, menic in vrednostnih papirjev v OZD steklarne.
Brigada Adolfa Šrenka pri izdelavi razsvetl javnih teles
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK
(Nadaljevanje s 5. strani) zacijo delovnih mest« v upravi in tudi' neustrezne kadrovske zasedbe. .
—	Izvršni svet je oziroma bo imenoval 3 do 4 komisije kot posvetovalne organe-za pripravo in obravnavo ustreznih gradiv- pred sejo izvršnega sveta ter za pripravo predlogov zaključkov.
—	Prav tako bo za skupščino občine pripravljen predlog za imenovanje 2 do 3 skupščinskih komisij, in sicer za uresničitev določil zakona o združenem delu, za.pomoč pri sprejemanju samoupravnih aktov in morda, še komisijo za spremljanje gospodarskega razvoja občine, zlasti zaradi slabe gospodarske strukture in slabih uspehov v zadnjem obdob-. ju-
—	Statut občine, ki je bil sprejet. v letu 1974, bo treba ob izteku mandatnega obdobja v nekaterih določbah spremeniti. Spremembe naj bi se nanašale na večjo vključitev skupščin SIS pri odločanju, na razmejitev pristojnosti med SIS, izvršnim svetom in skupščino občine, na pristojnosti posameznih zborov, pa tudi organizacijo in delovanje skupščinskega sistema, vključno delovanje izvršnega sveta in upravnih organov.
Izvršni svet je prednje poročilo obravnaval in sprejel na 45. seji, dne 17. marca 1977 ter ga posredoval v razpravo in sprejem delegatom vseh zborov skupščine občine Hrastnik.
Na 7. zasedanju delegatov družbenopolitičnega zbora, dne 11. 4. 1977, 10. zasedanju delegatov zbora združenega dela, dne 12. 4.1977 in 8. zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti, dne 12. 4. 1977 je bilo obravnavano in sprejeto poročilo o delu izvršnega sveta za obdobje maj 1976 — marec 1977 ter okvirni program važnejših naiog db zaključka mandata v letu 1978. Ob tem so' delegati sklenili, da se, v prizadevanju, da bi bil vpliv delavcev in občanov na delo izvršnega sveta učinkovitejši in da bi prišle njihove' pobude lažje do izraza, poveča število članov izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik od 11 na'15 oziroma 17, s tem, da bi se pred potekom mandata povečalo število članov na 13 ter profesionaliziral 1 član. Ostali člani pa naj se imenujejo pp izteku mandata dosedanjim članom izvršnega sveta,’ na. podlagi ocene o delu in pred-stoječih nalogah sveta v prihodnji mandatni dobi.
Prav tako. delegati predlagajo, da se tisti del programa izvršnega sveta, gg se-nanaša na imenovanje komisij kot posvetovalnih organov za pripravo in obravnavo ustreznih gradiv pred sejo izvršnega sveta ter za pripravo predlogov zaključkov, realizira zaradi preobremenjenosti sedanjih članov izvršnega sveta v naslednji mandatni dobi.
Izvršni svet skupščine občine Hrastnik
8.	Načrt ukrepov za primere elementarnih in drugih nesreč.
9.	Zavarovanje in ukrepi pred nevarnostjo požarov in eksplozij ter njih zavarovanje.
10.	Zaščitni načrt za primere izredne situacije in notranja varnost v delovni organizaciji.
11.	.Pravilnik o-sprejemanju in gibanju 'tujcev in drugih oseb v delovni organizaciji,.
12.	Načrt, ukrepov za primere nevarnosti proti diverzijam in sabotažam. :
13.	Načrt zavarovanja poslovnih podatkov, ki vsebujejo tajnost in njihovo zavarovanje.
14.	Načrt signalnih — varnostnih naprav v delovni organizaciji. -
15.	Načrt fizičnega zavarovanja: pomembnih oseb za primere obi- i škov in' domačih strokovnjakov v primerih izredne situacije.
Odbor je osnutek načrtov pregledal in z določenimi pripomba-' mi in dopolnitvami potrdil in | sklenil, da se načrte predloži v' obravnavo in eventualne dopol-' nitve vsem delavskim svetom TOZD. '
Načrti načelno obravnavajo po-. stopke pri Zavarovanju objektov, in imovine, delo in ukrepe čuvajske, vratarske in gasilske službe,, predvideni ukrepi, ko grozijo delovni organizaciji elementarne nezgode, postopki delavcév ob prihodu-na delo in z dela,, priho-. di, ki 'veljajo za druge udeležen- , ce, ki prihajájo po opravkih občasno v delovno organizacijo, zavarovanje obratov in delavnic med in po končanem delu ter druge zadeve.
Načrti med drugim obravnava-, jo na eni strani naloge in na dru-. gi strani tudi odgovornost za uvajanje določenih nalog in ukrepov, ki so jih dolžni izvajati neposred--ni vodje izmen in. delavnic, po- • sredno pa tudi vodje TOZD.
Ko je odbor obravnaval notra-1 nji red in disciplino delavcev na nekaterih delovnih mestih, je ugotovil,:da je nivo nekaterih delavcev- še na nizki stopnji -družbene I odgovornosti, zato je zadolžil komisijo za LO in družbeno samozaščito pri TOZD, da nakazano problematiko obravnavajo in na-’ loge prenašajo na neposredne proizvajalce.
Odbor Ugotavlja tudi, da znotraj- DO na delovnih mestih, ki niso vezane na stalno prisotnost, delavci brez vzrokov- zapuščajo delovna mesta in se zadržujejo po drugih' obratih in skladiščih in s . tem grobo kršijo notranji red in disciplino V delovni organizaciji.
Služba zavarovanja .ugotavlja' pogoste primere, da nekateri delavci predhodno zapuščajo delo in odhajajo iz tovarne. po raznih možnih mestih, prek ograje za tovarno. Tu se ugotavlja, da odgo-'. vorni vodje ne vodijo kontrole o ’ delavcih, na teh delovnih mestih in tudi sproti ne obravnavajo kritične primere. Premalo se tudi ču- • ti družbena zavest tako delavcev ' in odgovornih za preprečevanje negativnih pojavov.
Odbor je na podlagi razprave., sprejel vrsto sklepov in Zadolžitev, ki zadevajo izboljšanje varnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Naj naštejemo nekaj zadev:
1.	Glede na pomembnost varovanja določenih objektov in naprav, se naloži kadrovski službi, da opravi reorganizacijo čuvajske službe, reši kadrovske zadeve čuvajev in gasilcev in za nočne čuvaje uredi dovoljenje pristojnih občinskih organov za posest in nošenje orožja med stražarsko službo.
2.	S čuvaji; vratarji in gasilci je na sestanku obravnavati varnostne načrte, jih seznaniti z nalogami in ukrepi ter uskladiti še nerešene probleme, ki zadevajo prehode in kontrolo na glavnem in stranskih vhodih, delo dežurnih gasilcev in nočnih čuvajev.
3.	Da bi omejili prehode prek
ograje za tovarno, naj vodstvo TOZD V poskrbi za pregled in popravilo vseh kritičnih mest'na ograji. '	.	■ ~
4.	Vodji skladišča gotovih izdelkov še naloži, da uredi varno Zapiranje in zaklepanje skladiščnih prostorov, po potrebi se na kritičnih mestih namestijo železna vrata. Urediti je zaklepanje dvigal, da se prepreči nekontroliran prehod v Skladišče izven delovhih izmen.
5.	Preprečiti in omejiti, gibanje določenih -delavcev med obrati. Delavci, ki nimajo stalnega dgla, so brez nadzora, zato se lahko gibljejo po vseh obratih. S tem se- jim omogoča in daje možnost za krajo izdelkov, ki jih skrivaj nosijo iz delovne organizacije.-
Vse. odgovorne službe .in posamezniki šo prejeli določene materiale za obravnavo in sklepe o Zadolžitvah.
S	poudarkom na družbeno odgovornost in poglabljanjem družbene zavesti delavcev v zvezi družbene zaščite, apeliramo na delavce, da razmišljajo in prispevajo na svojih delovnih mestih za izboljšanje varnosti v delovni organizaciji steklarne.
V. d. vodja splošno-rkadrovskega sektorja: Franc Vidovič 1 . Referent za LO in družbeno samozaščito' Ivan Srebotnik
PREKLIC
Podpisani KRIŽAJ JOŽE iz Hrastnika, Log 15, se s tem opravičujem in zahvaljujem svoji svakinji g KRIŽAJ MATILDI iz Dola pri Hrastniku 246a, - ker je odstopila od kazenskega pregona zoper mene v zvezi s trgovino v Dolu pri Hrastniku. Vse je neresnično, kar sem v zvezi z omenjeno trgovino govoriL naokrog. To sem: storil iz: jeze in ker sem se ji hotel maščevati. Zavedam se, da sem ji, storil s tem veliko . škodo na njeni časti, in dobremu imenu. Takrat se tega sicer nisem .zavedal; vidim pa sedaj posledice in še zavedam povzročene škode, , nastale z zatrjevanjem neresnice.

Obvestilo
SAP Ljubljana, Poslovna enota Hrastnik organizira avtobusni prevoz na relaciji:
HRASTNIK—NOVIGRAD—PINETA—in nazaj
Sezonski avtobus vozi od 25. 6. 1977 dalje vsak dan ob 4.15 zjutraj od rudnika in ima postanek na vsaki avtobusni postaji.
Odhod iz Novigrada ob 13.45.
Vozovnice z rezervacijo dobite v predprodaji v poslovalnici SAP — PE Hrastnik. Prijavite se vsaj 14 dni pred odhodom.
Cena prevoza je 98,00 — vozovnica, rezervacija in usluga poslovanja.
Poslovalnica Hrastnik SAP LJUBLJANA
SAVROPAK 77
Od 14. do 18. junija je bila v hali II. na Beograjskem sejmu šesta specializirana mednarodna razstava embalaže in strojev za pakiranje, SAVROPAK,— 77, na kateri je sodelovalo 70 razstav-ljalcev iz Jugoslavije, ZR Nemčije, Italije, Francije, Švedske in Madžarske.
Razstava naj bi bila pokazala, kaj je novega na tem področju v svetu in pri nas. Mene je predvsem zanimalo, kaj je novega na domačem tržišču. Tu mislim predvsem na nove materiale, ki bi prišli v poštev pri pakiranju naših izdelkov, ter morebitne novosti pri tiskanju na karton. Tu namreč obstoja praznina, ki je naši domači proizvajalci embalar že še niso uspeli zapolniti. To je direktni (ofsetni, večbarvni) tisk na mikroval ali valovito lepenko.
Do sedaj -poznamo pri nas samo lepljenje (kaširanje) na lepenko.
Prav tega pa na tej razstavi še .nihče od domačih proizvajalcev ni predstavil. Predstavniki KARTONA — MAGLAJ in KARTO-NAŽNE TOVARNE LJUBLJANA so sicer dejali, da pripravljajo omenjeno tehniko tiskanja, vendar še ni znano, kdaj bi se to .uresničilo. Pred nekaj meseči pa -je NATRON — MAGLAJ začel proizvajati zelo iskani mikroval, .cena za m2 je 6,89 din. Prav tako pa se pripravlja na skorajšnjo proizvodnjo tudi KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA. JUGO-VINIL predstavlja JUVIPAK — trdo kalandrirano PVC folijo debeline od 0,1 do 0,6 mm v poljubni barvi odporni proti udarcem, temperaturi itd.. Primerna je za termoplastično (vakuumsko) pakiranje na kartonsko podlago.
Splošen vtis je bil, da nekih bistvenih novosti v embalaži za nas kot proizvajalce stekla na tej razstavi ni bilo, opaziti. Zanimiva pa je ponudba tako- imenovanih nepovratnih kartonskih palet, ki imajo zelo različno ceno pri posameznih proizvajalcih. Tako na primer ASTRA ponuja te palete
za okrog 80,00 din, NATRON MAGLAJ pa enake palete za največ 50,00 din. Palete so atestirane za nosilnost RSOO kg, ha željo kupca ojačajo palete z iverico — za tovor z neenakomerno porazdeljeno težo po isti ceni. Prav tako ASTRA ponuja komplete za varjenje PVC folij na paletah, ki se sestojijo iz vozička na dveh kolesih, plinske bombe in lične »pištole« švicarske proizvodnje.
Menda imajo na zalogi še 14 kompletov. Imajo tudi električne grelce, ki pa zaradi visoke porabe električne energije (8 kW) niso ekonomični. KARTONAŽNA pa po zagotovilu njenega predstavnika daje stalnim odjemalcem podobne grelce brezplačno.
ASTRA je dala na tržišče nov izdelek v obliki dvoplastne PVC folije z zračnimi mehurčki v dveh debelinah, ki bi bila primerna na primer za pregradne stene v kartonskih škatlah, razne vrečke in podobno (na razpolago sta tudi vzorca).
Povem naj še, da so bili ob otvoritvi razstave objavljeni rezultati žirije, ki je podelila zlati znak SAVROPAK 77 za najboljše primerke embalažnih izdelkov,
V tako imenovani skupini pred-pakiranih proizvodov je sodelovala tudi naša tovarna. Teh priznanj pa niso^biii v toliki meri deležni izdelki v klasični karton-, ski embalaži, temveč so jih prejeli predvsem proizvajalci novejših plastičnih materialov in raznih fotij-za embalažo, ali kot je dejal nekdo od prisotnih .proizvajalcev embalaže ob objavi rezultatov žirije, »imali smo lošeg predstavnika u žiriju«.. Priznanje je prejel SATURNUS za pločevinasto posodo, namenjeno za dvokompo-nentne materiale, kot so razni laki, barve, lepila, itd., TIM skupaj s tovarno keramičnih izdelkov iz LIBOJ za embalažo iž stiropora, ter še nekateri drugi.
Leskovšek Lado Oddelek za oblikovanje
Počitniški dom v Portorožu
Ko boste čitali' ta sestavek, se bo že pričela v naših domovih v Portorožu in Bohinju sezona dopustov. V prvi izmeni bodo tako kot vsako leto letovali predvsem preventivci iz vseh TOZD naše OZD.
Ko sem bil pred dnevi v počitniškem domu Portorož, sem bil nemalo presenečen nad izredno čistočo doma in okolice, lahko
men, niso, kot nekateri trdijo, vstran vržen denar, to je dobra naložba, ki se nam dobro obrestuje samo v primeru, če se dom redno vzdržuje.
Prav v času mojega bivanja v Portorožu se je nahajala tam tudi ekipa naših sodelavcev (profe-sionistov), ki so urejevali parkirišče in izvršili tudi druga večja popravila v jedilnici in drugih ob-
Ekipa naših profesionistov urejuje parkirni prostor v. Portorožu
mirne -duše trdim, da je odločitev organov upravljanja, da imamo v naših domovih upravnika, bila pravilna in se nam jz leta v leto to obrestuje. Tovariš Jože Barič, ki je upravnik v Portorožu s polno odgovornostjo in skrbjo, skrbi da je vsaka stvar, ki se pokvari, takoj tudi popravljena; seveda to so manjša popravila. Ko sva se zadnjič o tem pogovarjala^ je tudi potožil, da velikokrat naleti na nerazumevanje v kolektivu, .ko prosi za večja popravila, katera naj bi se izvršila pred začetkom sezone. Članom kolektiva bi rad povedal samo svoje osebno mnenje: sredstva, ki gredo v ta na-
jektih. Sami so mi zatrdili, da je treba dom vsako leto obnavljati in da so sredstva za to velikokrat premajhna. Veliko stvari bi bilo treba še urediti, s tem bi našemu delovnemu človeku samo še polepšali bivanje v domu.
Tudi na to bi morali misliti, da bi naš dom na morju ne koristili samo v sezoni; naj bi se ga naši delavci posluževali tudi po sezoni, ko je na morju prav tako lepo, včasih še lepše, s tem bi pa tudi vzdrževanje bilo cenejše. Drugič pa š.e kaj o počitniškem domu v Bohinju.
Urednik
Osebje počitniškega doma v Portorožu, ki bo naslednje mesece skrbelo za dobro počutje naših dopustnikov; v sredini upravnik počitniškega
doma Jože Barič
TELEVIZIJA IN PREDŠOLSKI OTROK
Iz dela organov upravljanja
Odbor za poslovno politiko SKLEPI
sprejeti na X. rednem zasedanju dne 3. 6. 1977
Pregled sklepov zadnje seje
Odbor za poslovno politiko je s sklepom št. 122 zadolžil vodstvo TOZD L; da izdela program po terminih in osebne zadolžitve glede izvršenega službenega potovanja v Italijo v zvezi z uvajanjem nove tehnologije.
Poročilo o zagrebškem velesejmu.
Komercialna služba in služba za oblikovanja naj izvršita razgovore s »Sijajem« Hrastnik glede izdelave novih svetilk, To sodelovanje naj bi bilo urejeno po določilih Zakona o združenem delu.
Istočasno se naj iščejo najugodnejše ponudbe za izdelavo teh svetilk.
O poteku razgovorov oziroma zaključkih se obvešča Odbor za poslovno politiko.
, • Odobritev službenih potovanj :
Kozole Drago, vodja izvoza, je izvršil službeno potovanje v Avstrijo.— Dunaj k firmi Moletz v zvezi s i prodajo razsvetljavnega stekla.
Za potovanje se odobri 1 dnevnica.
Prevoz je bil izvršen s predstavniki »Tehno Impex« Ljubljana.
Kozole Drago — vodja izvoza, je izvršil službeno potovanje v Švico k firmi Interinerkur in Lu-mines glede prodaje razsvetljav-nega.stekla.
Za potovanje se odobrijo tri dnevnice.
Prevoz je bil izvršen s predstavniki »Jugometal« Hrastnik.
V primeru potrebe se izvrši službeno potovanje v Bolgarijo v zvezi z reklamacijo kozarcev kat. št. 670.
Potovanje izvršijo predstavniki komerciale, ki dajo tudi natančnejše podatke za obračun.
Imenovanje člana komisije za ocenjevanje škode na industrijskih izločinah v Zasavju.
Odbor za poslovno politiko je potrdil predlog, da se imenuje KOMISIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA INDUSTRIJSKIH IZLOČINAH V ZASAVJU, ki bo delovala v interesu delovnih organizacij v zavarovanju dokazov proti drugim.
V to komisijo se imenuje tovariš VIDOVIČ Franc, -v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja.
KRAJEVNI SKUPNOSTI — spodnji del Podkraj se odobrijo 3 vožnje s tovornim avtomobilom Steklarne Hrastnik — za prevoz gramoza iz Rudnika do odlagališča na Savi.
Vožnje bremenijo račun skupnih služb. Steklarne Hrastnik.
Televizija je prinesla vrsto sprememb v izrabljanju prostega časa otrok. Dominira v prostem času in prinaša drugačno razporeditev igre doma in s prijatelji. Otroci so prizadeti pri igri in tovarišiji, ker otrok sam ne zna pravilno razporediti prostega časa. Isto poudarja tudi dr. Ivan Tuličič v knjigi »Otroška psihologija«. Zato je prav, da starši pravilno razporedijo otrokov prosti čas med igro, stike z vrstniki in gledanjem TV.
~ Otroci sprejemajo iz TV oddaj tisto, kar je blizu njihovim izkušnjam. Bolj reaigirajo na scene, ki realistično prikazujejo probleme ljudi, na scene z močnimi dramatičnimi učinki. Strokovnjaki opozarjajo na možnost, da stalna napetost v oddajah, ki je povezana z nasiljem ter nenormalno dolgo gledanje TV rušijo normalen otrokov razvoj.
V študiji, kaj zanima otroke na TV, ki j o , j e izdal UNESCO so pomembne ugotovitve: predšolski otrobi se zanimajo za oddaje, ki so pripravljene za njih j— lutke, živali, otroške pripovedke, pravljice, pesmi, risanke. Kasneje se navdušujejo za wes.terne, kriminalne filme in za oddaje z avanturistično vsebino. Ko gre otrok v, šolo, se že bolj zanima za program odraslih, kot za program namenjen otrokom. Otroci najraje gledajo filme in razne humo-ristično-zabavne oddaje. Najslabše vplivajo na otroke tisti filmi, ki prikazujejo lažno sliko življenja in stvarnosti (nered, razkošje, lahko in udobno: življenje). Grozljivke povečujejo napetost in vzburjenje ter sugerirajo otroku^ da se nasprotja rešujejo edinole z agresijo. Negativni vplivi filma na otroka so močneje izraženi v neurejenih socialnih razmerah. V neurejenih družinah otroci veliko bolj nekontrolirano gledajo TV in sedijo pred televizorjem dolgo v noč.
Tokrat naj bi beseda stekla o kulturnem doživetju, ki nam ga je pripravil ob zaključku šolskega leta, kar je že tradicionalno, mladinski in otroški pevski zbor šole narodnega heroja Rajka pod dovršeno taktirko in vodjo obeh zborov tovarišice Milene Slokan.
V prepolni dvorani delavskega doma sta se nam predstavila oba zbora z lepo in _izvirno domačo pesmijo. Koncert, ki je bil časovno izredno dolg, saj sta oba zbora izvedla eno in polurni program, kakršnega si pač povprečni poslušalec lahko samo zaželi.
Zelo prefinjeno, taktično in dokaj energično vodenje zbora je. pripomoglo k dovršenim zaključkom.
Nekaj besed posebno o otroškem zboru, o Solistih in pa njihovem temperamentu.
Tako usklajenega in ritmičnega zbora ne zasledimo vsak dan. Škoda le, da se v kasnejših letih vse to porazgubi in da ti odrasli fantje in dekleta ne delujejo v pevskih zborih »Svobod«, kajti ,naša' pevska društva iz leta v le-
V prispevku NAŠ OTROK IN TV svetuje avtorica, Katja Boh, staršem, naj bi pazili na to, x da otrok ne bi gledal vse od kraja. Dobro bi bilo, če bi starši gledali oddaje skupaj z otroci, vendar naj bi pri tem čim bolj upoštevali otrokove želje in zanimanje. Avtorica tudi ugotavlja, da naša TV Skrbno odbira oddaje in serijske filme in da skuša s časovnim razporejanjem filmov preprečiti, da bi nezrel gledalec gledal njemu neprijetne filme. Vsega pa tudi televizija ne more narediti, saj ni namenjena samb mladim gledalcem.
Pri gledanju TV moramo paziti na zdravje oči. Oči otroka se odlikujejo z daljnovidnostjo. To spoznanje je pomembno zato, da ne bi otroci gledali TV preblizu. Priporočljivi so tudi zeleni zašlo-, ni, da ne bi premočna svetloba s TV ekrana negativno vplivala na
- Vsakoletno »srečanje kovinarjev v naravi«, to je naslov snidenja v Gorah IO OOS TOZD 4.
Temu srečanju posvečamo iz leta v leto večjo pozornost, kajti iz evidence je razvidno, da ni ustreljeno mimo. predvidevanj in naših želja, da se čim bolj zbližamo ter izmenjamo hotenja v malce pozitivnejši luči.
Zakaj . torej gre? Cisto preprosto. Izraz naših'želja je .bil, da se vsako leto ob istem času, to je v mesecu avgustu, Snidemo na zelo prijetnem kraju. Da bi temu dodali še prijetnejši občutek, je IO OOS v TOZD 4 organiziral v začetku meseca junija delovno akcijo, da uredimo temu primerno okolje, postavimo mize in klopi
to stagnirajo, ker ni mlajšega naraščaja.
Posebna pozornost gre tovarišici Slokanovi, ki ne samb po svoji službeni dolžnosti uspešno vodi oba pevska zbora, temveč zaradi tega,-ker je skrbna mati in uspešen pedagog. Od tod tudi izvira njen uspeh in uspešni vsakoletni nastopi.
Nič manj pomembna sta skupna nastopa obeh godb na pihala. Ob dnevu rudarjev in občinskem prazniku dnevu borca — Sta se nam v skupnem nastopu predstavili obe godbi na platoju pred delavskim domom. Obema godbama za odlično, izvajanj e in voder nje posebno priznanje, že zategadelj, ker ti godbeniki žrtvujejo ogromno prostega časa in osebnega odrekanja. Za ves njihov trud in uspešne nastope navzven- v imenu Hrastnika zaslužijo posebno moralno podporo. Naj tako plodno tudi v bodoče sodelujejo in zastopajo svoj kraj, kajti uspehi ne morejo izostati.
Vsem iskrene čestitke!
Edi Volf and
zdravje otrokovih oči. TV sprejemnik naj bo postavljen ob steno tako, da svetloba ne bo prihajala direktno na ekran. Prostora: ni potrebno zatemnejevati, ker luč ublaži svetlobo, ki jo daje ekran.
Glede izbora filmskega programa bi bilo na mestu, da bi starši preprečili otrokom gledanje kriminalnih filmov, kjer nastopa nasilje in podpiranje negativnih vzorov, grozljivke, ki povzročajo Strah pri predšolskih otrocih, in tudi nekaterih 1 j ubezenskih filmov, ki omogočajo manifestacijo tistih interesov, ki se v tej otrokovi starosti še niso pojavili. Prav gotovo pa je prav, da znak za TV dnevnik ob 20. uri pomeni za predšolskega otroka kohec gledanja TV.
Dipl. psiholog Jelka šošek
ter damo končni izgled prostoru, kjer se bomo sestali.
Presenetljivo je dejstvo, da je delovna akcija izredno uspela, a delo je bilo končano v pičlih 9 urah delovnega dne. To akcijo smo želili izvesti predvsem, da se bodo naši upokojenci prijetneje počjitili, saj je znano, da so vsi vsako leto prisotni, ker se želijo živo pogovoriti o delu, načinu dela, o organizaciji, o težavah, problemih itd. To je najboljši dokaz, da še.vedno živijo z nami, Saj so ves življenjski elan posvetili razvoju podjetja.
Z željo, da jim bo v letu 1977 še bolj prijetno in da bo njihovo počutje kot tudi naše popolnejše, smo v ta namen to tudi uredili. Za sodelovanje vsem, ki so vihteli krampe in lopate ter se v prijetnem vzdušju razšli, prav iskrena hvala v imenu IO OOS ter jih kličemo še na podobna dela, kajti to naj ne bi bilo zadnje. Dokazali smo, da smo sposobni in zreli- za podobne delovne akcije.
Edi Volfand
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v brusilni-ci za podarjeno prekrasno darilo, ki me bo vedno spominjalo na čas, ko smo bili še skupaj na delovnem mestu in v delovnih haljah.
Posebno se še zahvaljujem sodelavkam pri skupini valjčkov za izkazano dobrosrčnost in dragoceno darilo, Enako tudi tovarišici Knaus Avgusti za izrečene besede ter vložen trud in pozornost ob mojem odhodu.
Vsem skupaj pa še enkrat želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu!
Vida Gabrič
Za kulturne nastope - odlično
OOS TOZD 4. - NOSILEC DELOVNE AKCIJE
Stran 9
PETEROBOJ 77
10. jubilejne igre železarjev, gu-marjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev lepo uspele. — Zelo dober nastop naših — Prihodnje leto gostitelj steklarna.
Po več ali manj znanih pripetljajih, potem, ko je usoda Peteroboja 77 malodane visela na nitki,' se je ta edinstvena športna delavska manifestacija na Slovenskem le obdržala s pomočjo prijaznih jeseniških gostiteljev, ki so zadnji hip prevzeli organizacijo v svoje roke ter tako rešili 10. jubilejni »Peteroboj« — športne igre žele-zarjev, gumarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev.
Med otvoritveno slovesnostjo. Resno, ne pa tudi brez treme
Sončne Jesenice so tako v zadnjih desetih letih že tretjič gostile delavce športnike iz žalskega Ferralita, kranjske Save, medvo-škega Donita, hrastniške steklarne in domače železarne. Čeprav so gostitelji imeli na voljo razmeroma malo časa (le dober mesec dni), so svojo nalogo opravili več kot uspešno. Najbolj zgovoren dokaz, da je bila organizacija na višini, govori dejstvo, da na račun organizatorjev ni bilo niti ene pritožbe iz ust 335 udeležencev.
Naši predstavniki nas niso razočarali. V trenutni situaciji lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da So dosegli največ, kar so lahko. Drugo mesto v končni razvrstitvi, čeprav z minimalno prednostjo, je rezultat, katerega smo pred pričetkom tekmovanja le potihoma želeli. Pred nami so Jeseničani, za nami pa Kranjčani, Medvodčani in Žalčani.
' Ge smo pred leti še lahko ugotavljali, da smo iznad prisotnih delovnih organizacij če ne prvi,, pa vsaj povsem pri vrhu glede organiziranosti in razvoju množične
rekreacije, pa danes lahko razočarani ugotavljamo, da smo povsem pri dnu.
Tako na Jesenicah, kot v Kranju in Medvodah imajo že lep čas dobro organizirano službo s profesionalnimi strokovnimi kadri. Rekreaciji posvečajo mnogo več pozornosti kot pri nas, da o vloženih sredstvih v to obliko družbenega standarda niti' ne govorimo. Kako j e pri nas, ni treba znova poudarjati. Vso dejavnost smo prepustili le redkim delavoljnim posameznikom ter jih prepustili neupravičenim in neumestnim kritikam, da ne rečem žaljivkam posameznikov, namesto da bi jim za njihovo požrtvovalnost rekli vsaj skromen — hvala.
Vrnimo se k rezultatom. Med tistimi našimi ekipami, ki zaslužijo vso pohvalo, so nedvomno' v prvi vrsti strelci, pa šahisti in nogometaši. Če smo ponovno osvojitev prvega mesta naših strelcev pričakovali, pa so toliko bolj razveselili šahisti. Z osvojenim drugim mestom so dosegli svojo najboljšo uvrstitev, odkar nastopajo na peteroboju. Nogometaši so naša najnesrečnejša ekipa. Tudi takrat, ko imajo prvo mesto praktično že v rokah, se jim le-to izmuzne v zadnjem hipu. Kegljači so dosegli »svojo« uvrstitev. Za marsikoga je tretje mesto mogo-
Pinkponkaši, samo en set in njihovo bi bilo drugo mesto
če neuspeh. Vendarle so zlasti medvodčani v zadnjem hipu močno napredovali. Pinkponkaši so le zavoljo enega samega izgubljenega seta pristali na predzadnjem — 4. mesto. Sicer bi'bili drugi. —
Železarske Jesenice, gostitelj jubilejnega »Peteroboja«
Rokometaši so pokazali več kot kaže 4. mesto. V opravičilo lahko dodamo, da je kvaliteta rokometa na Peteroboju na dokaj visoki ravni. To pa ne pomeni, da bi z bolj organiziranim in daljšim treningom ne dosegli tudi kaj več. — Odbojkarji so prepustili zadnje mesto Medvodčanom. Isto kot za rokometaše velja tudi zanje.
URADNI IZIDI Mali nogomet
Steklarna : Ferralit		3:3
Steklarna : Donit		6:0
Steklarna : Sava		4:0
Steklarna : Železarna		4:2
Vrstni red:		
Ferralit .	19: 5	7
Steklarna	17: 5	7
Sava	10:10	4
Železarna	71 8	o
Donit	O .OQ ó .40	0
V' : • v		
mm
mmm * * *
K.£V*

Vrstni red
Železarna	8:0	8
Ferralit	6:2	6
Sava	4:4	4
Steklarna	2:6	2
Donit	0:8	0
ROKOMET		
Steklarna : Ferralit	16	15
Steklarna : Sava	H	19
Steklarna : Donit	8	10
Steklarna : Železarna	19	19
Vrstni red		
Železarna	61:52	8
Sava	71:50	6
Donit	53:50	3
Steklarna	51:63	2
Ferralit	51:65	1
HNMH
Rokometaši so igrali bolje, kot pa to kažejo rezultati
NAMIZNI TENIS
Nogometašem je za las ušlo prvo mesto
ŠAH
Steklarna :	: Železarna	2:2
Steklarna	: Donit	3:1
Steklarna	: Sava	2,5:1,5
Steklarna	: Ferralit	2,5:1,5
Vrstni red:		
Železarna		12,5
Steklarna		10
Sava		7,5
Donit		6
Ferralit		4
Šahisti so presenetili vse.) Tudi sami sebe
ODBOJKA
Steklarna	:	Železarna	0:2
Steklarna	:	Sava	0:2
Steklarna	:	Donit	2:0
Steklarna	:	Ferralit	0:2
Ekipa naših odbojkarjev, tokrat boljša kot prejšnja leta
Steklarna	: Železarna		1:5
Steklarna	: Sava		4:5
Steklarna :	: Ferralit >		5:0
Steklarna	: Donit		4:5
Vrstni red Železarna.		20:4	8
Donit		15:13	6
Sava		13:14	4
Steklarna		14:15	2
Ferralit		0:20	0
KEGLJANJE Moški 6X100
podrtih kegljev Železarna	2580
Donit	2559
Steklarna	2528
Sava	2479
Ferralit	2412
Posamezno: 1. Savnik (Železarna) 454, 2. Hasonbegovič (Železarna 452, 3. Gnjidič (Steklarna) 449,
7.	Koritnik (Steklarna) 453 podrtih kegljev itd.
STRELJANJE
	krogov
Steklarna	765
Železarna '	671
Sava	596
Ferralit	574
Donit	513
Posamezno: 1. Otrin (Železarna) 176, 2. Verač (Steklarna) 174,
3.	Tutner (Steklarna) 169, 5, Lisec (Steklarna) 169, 9. Brglez (Steklarna) 163 krogov.
ZENSKE
Ženske ekipe sp tekmovale izven konkurence. Pomerile so se v treh disciplinah; odbojki, kegljanju in streljanju. Naše predstavnike so se udeležile le tekmovanj v kegljanju in streljanju. V obeh disciplinah so osvojile drugo mesto za ekipami iz Jesenic odnosno Kranja!
(Nadaljevanje na 10. strani)
Otrok odklanja hrano
V naših posvetovalnicah vse pogosteje poslušamo pritožbe staršev: »Moj otrok nima apetita, prav nič ne je, prosim, če bi mu napisali nekaj za apetit.« Velikokrat se zgodi, da matere odhajajo iz ordinacije razočarane, ker recepta niso dobile; napotkom, kako'pomagati takemu otroku, pa ne verjamejo preveč. Nezadovoljen pa je tudi zdravnik, ko vidi, da mati ni sprejela njegovih nasvetov.
Za sprejemanje hrane sta potrebna lakota in apetit. Lakota je prirodni nagon, ki ga imajo živa bitja, da še vzdržijo pri življenju. Otrok ob rojstvu pa še nima apetita, v prvih mesecih življenja čuti le lakoto in je, dokler “je lačen. Nekako od tretjega meseca dalje
-pa se razvija apetit. Pri razvitem apetitu že sama misel na določeno hrano ali pogled • nanjo sproži mehanizme, ki so potrebni za uživanje in prebavljanje hrane. Tako deluje apetit v istem smislu kot lakota, to je pripravi otroka do tega, da je, Apetit ni nagon kot lakota, je močno odvisen ne samo od telesnega temveč tudi od duševnega počutja otroka. Ugodni vtisi hrane in hranjenje apetit povečajo, neugodni pa zmanjšujejo.
Zakaj se potem toliko otrokom upira jesti? Odgovor je preprost: mamice si preveč prizadevajo, da bi otroci jedli in veliko pojedli. Med otroki so velike razlike v 'sprejemanju hrane. Nekateri seže rodijo z velikanskim apetitom in
(Nadaljevanje z 9. sttani) ;: Rezultati
KEGLJANJE -
ekipno 4 X100, ” 3 tekmovalke
Sava
Steklarna
Železarna
Ferraiit
Donit
podrtih kegljev 1472 1454 • 1448 -1290
1162 M
Posamezno: 1. Sele (Donit) 431,'
2.	Mustač-(Steklarna) 417, 3. Končan (Donita 400, 8. Pokrajac (Steklarna 357,^12. Janežič 343, 14. Go-dicelj 437 podrtih kegljev. Skup-' no je nastopilo 19 ke gl javk. \
Del -naše-ekipe--pred otvoritveno * slovesnost je: V ospredjuf ekipa- < kegljavk- '"
STRELJANJE
krogov
Železarna	455
Steklarna	451
Ferraiit	305
Sava P	265 IH
Donit ht	214 gl
Posamezno:	1. Otrin (Železar-
na 162, ‘2. Kralj (Železarna) 160,: 3. Verač-(Steklarna) 157, 4. Šuštei-(Steklarria) 153. 5. Grohar (Steklarna)'^ krogov. Skupnofeteft-' movalo 15 strelk."
FEK PLAY
Pokal ža; najboljše' športno obnašanje,; ' tako- - -imenovani - »Fer play« je po t?eh letih prešel v roke športnikovžalskega-Ferralita. Trofejor: je podeiifT-' organizator sam. Prav - gotovd,-da še ni bilo' lahko odločiti, komu dodeliti pokal za najbolj športno zadržanost. Konkurentov je bilo-več, saj bi pokal lahko konec koncev prejela vsaka izmed ekip udeleženk. Vseeno pa športnikom Ferralita . naše iskrene čestitke. -
• KONČ&JI VRSTNI RED , PETEROBOJA 77-
točk
1.	Železarna Jesenice	31
2.	Steklarna Hrastnik	22	i
3.	Sava Kranj	21	•
4.	Donit Medvode	16
„5. Ferraiit Žalec	15
Nasvidenje v Hrastniku!
Letošnji jubilejni Peteroboj je bil 'še zlasti Slovesen,-sa j je . potekal •••9* zft'aihenjtf rpraziibyUnj :p’d-meniKrillt T^to^ik' lUinUšift3 jtfbiie^’ jev. f-Na -’Jesenicah -je brl tako osrednji^ ’’! športni" ‘-dogodelr: '--‘v okvihirteh l^ažhik/aiSj.MPra^ižatpi-kot hiho-že? U^odbrnh^meKiMfasb se 0žgaipža?t-bhiioše jidsehMo-jid-trudflfia^sehi€aiij-;S0: sdbjii hialcP^ go opravili ■ dobnci; ■’ Gb 'kbntSf"so1 si pošliend’ dddSHkili-fi ZatO-ak3 bR tisti -j^ombgla^tes^Nasvidetfjb prihodnje1 leto v HraMftiku« zanje še kako razumljiv. Špoftnatgri-šča Jesenic so še enkrat nudila gostoljubje »štarim«'prijateljem.'
Na vrsti smo mi., čeprav ne bomo zanemarjali Športnih dosežkov, pa je naša edina želji* da uspemo kot organizatorji in ponovimo- epiteto dobrih gostitelj ev iz let ,1968 in 1973.
Torej na svidenje pri nas v revirjih v Hrastniku.
J. Premec
ZAHVALA gi
Iskreno se zahvaljujemo IO OOS TOŽ-D IV. ki je na tako veličasten' način obudil spomin na tragično' mnmiiiule": sode-' lavče z organizacijo' »Memoriala« Vovčk6j:KrelejMajceh. ' '-
Hkrati se zahvaljujemo za osebno povabilo pri podelitvi nagrad in priznanj j
Svojci preminulih delaveev TOZD IV
jedo tudi takrat, kadar so bolni -ali pa žalostni, drugi pa so slabi jedci že od rojstva. Pogosto so slabi jedci tudi njihove matere.
Vsak otrok pa ima že od narave takšen tek, kot ga potrebuje, zato lahko zaupamo otrokovemu teku. Odpor do jedi pa je lahko tudi posledica bolezni, razburjanja gli celo ljubosumja. S pomanjkanjem teka otrok pogosto opozarja nase.
Kadar otrok noče jesti, je najbolj prizadeta mati, predvsem zato, ker se čuti sokrivo, saj ji pogosto očitajo,'da je v ravnanju z otrokom nedosledna. Toda kdor otroke dobro pozna, tudi ve, da je med njimi veliko slabih jedcev in da mati ni sokriva.
Odklanjanje hrane pri zdravem otroku je lahko odsev neugodnih čustvenih odnosov med materjo in otrokom. Pogosto odklanjajo hrano otroci, katerih matere zahtevajo na neizprosen način, da vse pojedo. Svoj hladni odnos do otroka poskušajo nadomestiti s pretirano skrbno nego. Za te ma-tere je količina hrane, ki jo otrok poje, merilo materinsko priza-;,:devnosti. Razumljivo je, da se ob
l.: takem siljenju otroku porodi od-' por do hrane.
Priznati moramo, da povzroča ' staršem otrokova izbirčnost in po-. manj kanj e teka hude skrbi. Poskušajo vse mogoče, od siljenja s hrano do telesnih kazni, ali pa vodijo' otroka od zdravnika'' ‘do zdravnika, boj e’č še;, da pomeni" pomanjkanje teka pač to, kar je pri otrocih najbolj pogosto — 'bo-1 lezeifi-’en,	. g ,
če < Otroke i'ch"ena'doma1 i > odkloiii -hranff, • hi vselej1 £-Vzrok : bolezen: ' Mnc^^ pšihblč^kio varokir^femljej o.i otroku tek iflšzdravb' ješčhošthPb-1 £ gostdo je5 odklabjaHjeubr-arie" ana-ii : menja? nd» g& otrok ne počuti'-'vt; | svojetšiGUstVeiiem^živl^fiju šreč-1 nega-iii:;zi'odkIaiijanjeffi.hrarie'Qi« pozai^asftasej^&nSVadi- kaj kmat" lu opazimo? ¡a a oteokucniozadovete' 2f ljena-potrebk'^o- vsrno&tt-iiiUjti-i
h' beznlvmi.
'i' FosžtiŠkjhteiMti !p6trg€žljlvH'iffi pomislimo!"- ’
, , Morda smo prezahtevni do o-“'’troka? -■
' * Morda1 se»-nam-kar naprej kam V mudi?
W Morda je otrok preveč odvisen /’od Staršev'4n pFerhaiO sam0šttw; J:' jen? Otrok bb spet rad jedel, če U borno' poskrbeli' zk njegovo ču-stvehO ^ravnovesje. Ravnajmo k otrokom' tako,'da ne bo nikoli i-" mel občutka, da ga nimamo radi. Otrok pogosto odklanja hrano tudi zato,--ker bi' rad ostal majhen in si' tako ohrahil materino bež-" nost.
Zaupajmo otrokovemu teku: Ne
*	zahteva jmo 'Od nj ega,: da mora' pojesti oho jed 'do- kraja, če hoče: dobiti drugo. -Naložimo > Otroku' vselej maiij,kot bo pojedel:’Če je lačen? has 'bo že'prosil, da mu ! še damo. Sprejemanje hrane naj '
—bo za otroka vedno "prijeten Ob- ■ red, zato bodimo razpoloženi pri jedi. Vse Jo^j e pomembno,'še po-1 sebno tam;-kjer :šta Zaposlena oba Starša - m se: družina: pravzaprav zbere šamo pri Večerji.
•	Ustrezno ravnanje staršev v pr- i vih treh’ letih:otrokovega razvoja' ha področju hranjenja-je ederi izmed pomembnih 7 Činiteljev pri i harmoničnem Oblikovanju otrokove osebnosti.
Dipl. psiholog Jelka Šešok
Odšla je v pokoj
»Čeprav si človek konec koncev zaželi počitek, zlasti še, če je bolan, pa se vseeno počutim nekako nelagodno, nevsakdanje, zdi se mi, da bo odslej drugače. Ne vem, kaj bi rekla. Vsega skupaj sem po malem naveličana. Kar nekam odleglo mi je.«
Tako nam je govorila o svojih občutkih Martina Mastnakova, ki je prejšnji mesec, točneje 22., delala svoj zadnji »šiht«. S srcem ni tako kot bi želela. Tako so ugotovili tudi zdravniki, na čigar predlog je bila Martina invalidsko upokojena.
Našdf'^sedaj- že' bivša sodelavka lse je hoditev delavski družini le-jta 1927. 'Ob kohcu vojne seje pr- : jvič zaposlila v steklarni.- Delala °je kot bdnašalka-,' kasneje pa jes abila dodeljena’ na delovno mesto' izpihalke. -
* Bila' je; marljiva" in- vestna" de-plavka. Povšbdsoja imeli‘radi; za-ato je bilo zanjo mesto-v vsaki bri--; ogadi.,---
P Poroka,- pa družina,-- otroci so. bili vzrok, da je po sedmih letih fprekimla delovno razmerje.--Ta prekinitev- je traj ala polnih -15 let; nakan -se je - ponovno vrnila.
| »Ne rada, ¡toda morala sem. Z moževo plačOf-ki je -v. tistem času -tudi že-zučeLbolehati, - nismo mo^. gli več shajati.i-Ni mi preostalo drugo, kot da ponovno zaprosim... za delo«. "
Delala je: kot čistilka v kopalnici. Pa hi vzdržala. Srce ji-je ' vse pogostej e delalo težave, tako' da je bila premeščena na delovno' mesto čistilke modelov.
|g yKljub-j najbedjši---volji- one mo-’-' “Tem' več.’ Bolečihe sa vse hujše::; . Kar-strah' me j-e«.1'
I RadFji 'verjamemo. Verrio,- da je ' kot -srčni' bolnik’ - prepotrebna - po- i "čiika.' Zato' ji tegar-ob' njenem, od-:,'hodu v pokoj tudi'od srca^želimo.: Naša» -želja-je, da bi Ozdravela, vsaj' v - tolikii meri; da bi svoj zaslužen’pokoj še dolgo uživala.
Zato-Vam, -Spoštovana Martina, ; ob besedah' zahvale' za vaš trud, odnos' do dela,' sodelavcev — kH- i 'Čemb ob vaši upokojitvi -še na ' mnoga-in zadovoljna-leta!
j. p;
Zanimalo vas bo
Hedab Skale
Kdo je ni poznal? Visoka, vedno dobre volje, pripravljena tako na šalo kot resen pogovor. Sodelavci so cenili zlasti njeno'izredno delovno vnemo. Ni bilo dela, katerega ne bi opravila z voljo, po svojih najboljših močeh, znanju in spretnosti. Dokler je bila zdrava, zanjo ni bilo nič pretežko. Z enakim elanom je opravljala delo izpihalke, kot za žensko .več kot..prenaporno delo jamske delavke v trboveljskem in hrast-niškem rudniku. Takšna je bila naša Heda. JrS prav zaradi tega smo jo imeli vsi radi, jo cenili in spoštovali.
Heda se je rodila 15. maja 1929 -v Hrastniku. Že s 16. leti Se je zaposlila v steklarni, kjer je delala do pomladi 1938. Zatem je'poskušala srečo v rudniku. Najprej v Hrastniku, nato v Trbovljah; Ni 'vzdržala. Že leta 1950 se je vrnila v steklarno, kjer je ostala vse do‘ svoje prerane smrti.
Več kot 24 let je opravljala delo izpihalke. na MDR. Naporno, delo in bolezen sta bila vzrok, da je bila v letu 1974 kot invalid III.. kategorije premeščena na., lažje delovno mesto. Čeprav bolehna, pa je ostala domala enaka tisti Hedi, kakršno smo poznali pred leti. Polna delovne vneme, elana.
; Čeprav smo vedeli, da je bolna,-pa vendar nismo pričakovali, da nds bo zapustila tako nenadoma. Odšla je tiho, skromno, tako kakor je živela. Pa vendar nas je njena smrt iskreno ganila. Z njo smo izgubili pridno delavko, marsikdo izmed nas, zlasti njenih sodelavk tudi iskreno prijateljico; Čeprav ji življenje- ni. nudilo, mnogo lepih trenutkov, pa je bila z njim zadovoljna. Sprejemala ga je tako, kot si ga je ustvarjala. Samo zase. Čeprav ni. nikdar okusila toplino družinske'sreče, pa je, bila vedno in povsod pripravljena pomagati in svetovati; To njeno človeško odliko- so znale spoštovati prav njene naj bližnje sodelavke.
Njena življenjska nit se je pretrgala. Zgodaj, mnogo prezgodaj. V objemu dolskega pokopališča je našla svoj poslednji dom. Nam vsem pa preostane, da jo ohranimo v trajnem spominu.
Alojz Barič
Zaman so ga sodelavci čakali na delovnem mestu, s katerega je dan poprej odšel na videz povsem zdrav, veselo razpoložen; Namesto njega je prišlo žalostno sporočilo, ob katerem smo vsi nemo obstali. Zaman .je bil ženin klic naj vstane, da gresta na delo. Ni se ganil. Zaspal je tiho, za večno.
Kako kruta je usoda? Kako malo je vredno človekovo življenje? Smrt, ta zvesta spremljevalka slehernega življenja, ne pozna milosti. Ne izbira kraja, ne časa.
Rodil se je 2. 6. 1928 v Humu na Sutli. Pot za kruhom je družino Baričevih privedla v Hrastnik, kjer se je mali. Lojze že s, 14. leti zaposlil v takratni »glažuti«. Pri delu je bil zelo marljiv. Napredoval je vztrajno. Leta 1950 si je pridobil strokovno usposobljenost in naziv izučeni strojni steklar na polavtomatu. Pri delu je bil resen, marljiv in sposoben. Kmalu mu je bilo zaupano vodenje, brigade.: Lojze je vedel, kaj hoče. Poročil se je, sl ustvaril družino. Leta So minevala. Včasih burno, pa zopet umirjeno. Toda, ni bilo tako, kot si je Lojze želel. Vse pogostejši glavobol je bil sčasoma tako hud, da je Lojze moral kot invalid III. kategorije na lažje delovno mesto. Zdravil se je, včasih kar preveč. Mnogi so mu očitali, daje postal tabletoman. Tudi edini ni bil.
| Koval je načrte, kako in kaj bo počel čez leta, ko bo v pokoju. Celo harmoniko si je kupil. Oeš, ko bom imel čas, si bom z njo preganjal dolgčas.
Ni ga. Odšel je tiho, tako nenadoma. Harmonika sameva. Svojemu namenu žal ne bo služila. Vsaj v Lojzetovih rokah ne. Ostal bo le spomin, spomin na človeka, kateremu je usoda v marsičem prikrajšala užitke življenja.
Nam pa bo ostal le spomin.
Obema, tako Hedi in Alojzu želimo miren počitek v objemu domače grude. Njihovim najbližjim iskreno sožalje.
iPRIŠLI V PODJETJE:
- Kaštanjeva Bislim, odnašalec paketov; Zupan Prane, delavec-te-žak; Odžič Duško, nabiralec stek-, la, . Mrkaljevjč. •_ Jašar,.. delavec-te-., žak; Halilovič Himzo, delavec na kanalu;;. Planinc. Edvard, delavec-težak; Hanič Hasib, delavee-težak; Keserovič .Sidik, dostavljalec stekla; Grgič Drago,;.pomočnik IS; Kovač Mirko,.'delavee-težak; Maksimovič Danica,. odiiašalka; Kaj-ganič Ružiča, bdnašalka; Dobrina Franc II„ dostavljalec modelov in materiala; Steh Gojmir, pripravnik v: računovodstvu; Alibašič AVdo,' delavec na kanalu; Rižnar Darino, pripravnik v računovod-. stvu; Rajnič Petar, delavec na kanalu; Mijatovič Milutin,.. dostavljalec modelov; Kosm Jasna, pripravnik v kadrovski službi; Livk Janja, pripravnik v: računovodstvu; Veber Marijana, pripravnik v računovodstvu; Kreže Anton I.. vodja stroja;. Pušnik Marjan,- pomočnik IŠ.
ODŠLI iz PODJETJA:
Na lastno željo
Rižnar Franc, dostavljalec modelov, Delpin Ivan, krogličar; Sla-
dič Silvo II., delavec ha kanalu; Veber Jožefa, čistilka; v kopalnici; Štraus Bojan, vodja operativne priprave ;-To vilo Vič Toda, . odna-šaika stekla; Kohne Viljem, skladiščni delavec; Jevševar Vid, ključavničar;; , Zavrl Anton, fi tehtalec zmesi; Bajič Drago, IV., nabiralec stekla; Trošt Ferdinand; polirec modelov.
Izključen
Rankovič Milorad; delavec na kanalu.
Invalidsko upokojena
. Mastnak Martina, ročno čiščenje modelov.
Redno upokojena
Smode Terezija, brus-ilka;
Odšli v JLA
.Jazbinšek Danilo, elektrikar; Novak Avgust II., pomočnik IS; Ja-šari Bedri, strojnik IS; Pejkič Pe-tar,. odnašalec. j
Umrl
Barič Alojz, dostavljalec modelov,
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage sestre HEDE SKALE
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom," prijateljem "in znancem, ki ste natn uštno; ali pismeno; izrekli sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti ter jo obsuli š cvetjem. -;
Zahvaljujemo se godbi in pevcem »Svobode II«, govorniku in sodelavkam ter OO Sindikata.
Žalujoča sestra Erika in brat Edi z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega brata in strica ’ IVANA ČADEJA
se iskreno zahvaljujemo prijateljem in sosedom za .pomoč in darovano cvetje in vence.
Zahvaljujemo se organizaciji ZB,'govornikom, pevcem in godbi Svobode II, dr." Skrabar-Prahovi za zdravljenje; ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Družina Kosmač in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob hudi, nenadomestljivi. izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA BARIČA
izrekamo iskreno zahvalo vsem,' ki so dragega, pokojnika pospremili v njegov mnogo prerani grob, ali nam kakorkoli pomagali v teh težkih urah. Posebej se zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II, predstavnikom gasilskih društev, govornikoma za tople tolažilne besede slovesa, sosedom bloka 246, darovalcem vencev in cvetja ter vsem ostalim, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena'Alojzija, sin Karli in hčerka Ljubica z družinama ter ostalo sorodstvo
A	l KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada	50,00 din
2.	nagrada	30,00 din
3.	—7. nagrada po	20,00 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote 23. juMjat,
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanj o objavljeno v »STEKLARJU z dne 10. 6. smo prejeli 42 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 50,00 din: Dvornik 'Marija,
2.	nagrada 30,00 din: Ranciriger Ivan, upokojenec,
3.	do 7. nagrada 20,00 din: Ran-cinger Ludvik II., upokojenec, Peršič Slavica, upokojenka, Zaletel Frida, Alt Ervin in Smodič Bojan.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: pan, nart, Era-to, Omsk, Eli, Amerikanka, kalo, pik, pasarstvo, korak, ego, etapa, kantilene, Lazarevac,. ar, ksilit, itinerarij, čaka, Kojak, ionosfera, aras, Kajn, Slovenija, Danaa, Ličan, kot, Srb, vrt, liana, Cede, Liege, tilda, srab, Asta, avizo, Sperans, Stol, La Tene, Kos, Nil, Tone, kromat, Iraj ata.
DOPISUJTE
V NAS LIST

ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega brata in strica -FRANCA DRAGARJA
se najtopleje zahvaljujemo zdravniški službi za njeno pomoč, darovalcem cvetja in vencev, govornikom, godibi, pevcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji7 poti.
Žalujoči: bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Udarniško delo delavcev TOZD 4 v Gorah