delo življenje
10
^jjj^yyjjjjptiiiHHHiiiii^i
eto 6
glasilo tovarne alpina ziri
ip S; i
Mi
KAJ UGOTAVLJAMO
Da živimo v precej odmaknjenem kraju je res, da bi pa zaradi tega premalo spremljali dogajanja okrog nas, pa ne bi smelo biti res.
Karkoli napravimo v proizvod -nji ali v ostalih službah po -djetja, delamo z dobrim name -nom, da je najboljše. Veliko -krat kasneje ugotavljamo,da bi se dalo marsikaj bolje in bolj preštudirati.
Ker smo v času, ki zahteva precej več od ljudi kot v preteklosti, ne moremo drugače, kot da se tudi kje zgledujemo in pred tem ugotavljamo, kaj kdo zmore in kakšne uspehe dosega. Tu je beseda o podjetjih naše stroke.
Vsako podjetje je ubralo svojo pot. Zadnji čas pa nismo mogli drugače kot to, da smo analizirali vzroke, zakaj pri nas ne dosegamo takih uspehov kot druga sorodna podjetja. Vsi poslujemo v novih pogojih reforme, vsak ubira svojo pot in skuša doseči čimvečji u.speh. Neka te -ri uspejo, drugi dosti manj.Pa mislim, da ni dovolj vedeti za uspehe in 3e čudili, ugotoviti moramo, zakaj razlike. C največjih slovenskih predstavnikih Pianiki in Peku je v zadnjem času dosti lepih novic. Beseda je o proizvodnih in izvoznih uspehih in učinkovitem gospodarjenju. Tisti od naših, ki si je ogledal eno ali drugo
podjetje, je dobil odgovor na zastavljeno vprašanje. Leta nazaj se je primerjava ušpeš-nega poslovanja vršila preko višine osebnih dohodkov. Ugotovitev, da smo imeli višje c-3ebne dohodke kot oni, je bila dovolj. Par let, ko se je začela primerjava uspehov poslovanja preko enotno postavljenih kazalcev, smo si pa lahko postavili rezultate iz oči v oči. Vse drugo je bilo nekako pri -merljivo, le sredstva, s katerimi razpolaga eden in drugi, so se močno križala. Opazili smo, da sta obe omenjeni pod -jetji vlagali mnogo dohodka v sklade in iz teh sredstev zelo koristno investirali. Delitveno razmerje so imeli znatne višje v korist skladov. Sodobna proizvodnja zahteva ustrezno mehanizacijo, veliko študija, mnogo izračunov ter priprav, predno se nekaj odloči. Naša investicijska politika ni bila ravno nenamenska, imela pa je premalo smelosti in načrtovanja, predvsem pa premalo sredstev. Konkurenco bo zmogel tisti, ki bo sposoben napraviti ceneni proizvod, modni in kvalitetni.Gena, ki se sedaj prosto oblikuje na trgu, ne bo milostna in preveč je že podjetij, za katere ugotavljamo, da so napravili velik korak naprej. To je težko opozorilo. Vsa teža go -spodarjenja je na sposobnosti gospodarskih organizacij. Sposobnost pa merimo v razpolož -ljivih sredstvih in umskemu zalaganju. Razpoložljiva sredstva izvirajo iz ustvarjenega do-
hodka, kar je rezultat ekono -mike na vseh področjih dejav -nosti podjetja. Prav ekonomika oz. gospodarjenje na vseh delovnih mestih in skrbno razporejanje sredstev pomeni ključ k uspehu. Za pravilen odnos do sredstev podjetja pa garantirajo samo ustrezni medsebojni odnosi i.i zavest, da je dolžnost vsakega posameznika čimveč je prizadevanje k skupnim ciljem podjetja.
Vse močnejše izdvajanje ustvar jenega dohodka v sklade nam edino lahko omogoči nadaljnji napredek in solidne tispehe.Dohodek, ki je namenjen za osnov, na in obratna sredstva mora predstavljati kapitalne naložbo in kot tak dati čimprej u-strezne rezultate. Za to pa je pogoj v študijskem in sistematičnem delu, za kar pa pri nas še vedno ni pravega posluha. Umska sposobnost podjetja mora biti osnova vsej dejavnosti. Pretekla tradicija je pustila ; v poslovanju podjetja preveč sledov in skrajni čas je, da vso sposobnost, ki jo imamo pod štreno, spravimo na noge. Tekoči ukrepi so usmerjeni prav v cilj Čimvečjega uveljavlja -nja osebnih sposobnosti posa -mernikov, Investicije v kadre niso bile maJjhne zato pričakujemo tudi učinek, toda ne majhen, ampak izdaten. Pred mladimi kadri stojijo naloge, predvsem pa dejstvo, da od njih več pričakujemo. Življenski cilj je povezan z borbo, prizadevnostjo in iznopolnjevanjem.'Umska sposobnost je dolžna, da reši brez številna vprašanja in neobdela-
nih področij. Peko in Planika s svojim poslovanjem omogočata absolutno uveljavljanje sposobnosti in žanjeta uspehe. Odnosi, volja, skupen cilj in res iskrena želja, da podjetje nekaj doseže, ne samo povprečnega ampak še kaj več, tega pri nas manjka. Izgubljamo.se v individualnosti in komentarjih, ali je ta ali oni prav rekel, ali ukazal.
Smo tukaj, ne da kritiziramo in da se lovimo za besede ampak,da DELAMO in se PRIZADEVAMC za uspešnejšo prihodnost.
Študij, analize, sodelevanja z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji nam bodo odpirale nove možnosti in zmogli bomo pot preko tradicije, kar so ostali napravili časovno dosti pred nami. Vsi ukrepi bodo namenjeni odslej obveznemu trdemu delu in študiju strokovnih služb za dosego boljših uspehov.Kjer smo šibki bomo zasedbo pojača-li številčno in strokovno. Močna razvojna študijska služba je za naše razmere nujna. Gospodarski ukrepi, ki temeljijo na podlagi gospodarskega računa in izbiri najboljše poti so neizbežno učinkoviti. Ne bomo vendar gledali, kaj delajo drugi in se čudili. Moramo biti sposobni in uspevati, pot naprej pa je opisana zgoraj. Premisli naj vsak posameznik.
Izidor Rejc
V ZDA se je kljub povečani proizvodnji zmanjšalo število to -varn čevljev od 1.439 v letu 1947 na 900 v letu 1966.
DRUŠTVO TEHNIKOV ALPINE
Na šel j o večine tehnikov v AI-pini je bile 7/9 1967 ustanovljeno društvo Čevljarskih, eko nomskih in drugih tehnikov.
Namen,tega društva je, zdru -žiti med seboj strokovnjare Alpine, kateri naj rešujejo nastale probleme bolj sinhro-nizirano na osnovi lastnih izkušenj za 3kupne cilje pouje -tja. Ker so strokovni kadri v Alpini raztreseni po celem podjetju in nimajo dovolj prilike postavljati in zastopati svojih stališč, je bilo nujno najti obliko, na podlagi katere 30 bodo lahko menili na ena kopravni ravni in si začrtali smeri, napredka podjetja. Namen pa ni le v tem. Ravno tako kot problemi proizvodnje je važno, da se naši strokovnjaki izobra žujejo in si s tem pridobe nove ideje za zboljšanje obntoje čega stanja. Z izmenjavo mnenj, izkušenj in študijem je mogoče vnesti v proizvodnje razne novosti, ki niso vedno vezane le z investicijami. Rer je, da bi moral vsak svoje delo opraviti že po službeni dolžnosti, res je pa tudi, da se kompleks problemov, ki zahtevajo večje sposobnosti strokovnega kadra, ne da reševati posamezno brez sodelovanja in izkušenj doma in v svetu. Z raznimi strokovnimi ekskurzijami, stroko mo literaturo in študijem ter prenašanjem znanja na druge,mg ra Alpina v bodoče vsaj dohi-"
teti svoje sovrstnike, če je to naš cilj, potem moramo korenito spremeniti dosedanjo obliko in vsebino, na osnovi katere smo želi dosedanje uspehe, ki nam ne zadoščajo vec, da bi lahko hodili vzporedno z drugimi.
Mogoče je to prevelika zahteva in pričakovanja ne bodo v celoti uresničena, a vendar vsaka najmanjša stvar, ki pogoju-
Zaradi vse večjega povpraševanja po umetnem usnju, bo japonska tovarna Eurashiki Rayon Co zgradila, nov obrat, kateri bo proizvajala 200 tisoč m2 umetnega usnja ''Clarino" mesečne. Dosedanja zmogljivost te tovarne pa znaša 100 tisoč m2 mesečno .
"Clarino" je mnenje o umetnem usnju kot poceni nadomestku za naravno usnje popolnoma spre -menilo, ker ima ta sedaj lastnosti, katere lahko primerjamo z vsakim naravnim usnjam. "Clarino je odporno na temperaturo minus 50 stopinj Celzija in na 2 mil jena 500 tisoč pregibov.
je zboljšanje in napredek, je v prid podjetja, kraja in nas vseh. Da pa bo društvo zaživelo, smo odgovorni vsi. Zavedati se moramo, da mora vsak član kolektiva po svojih močeh in sposobnostih prispevati k uspehu društva oz. podjetja.
Ivan Capuder
U M A G 1967
niso upoštevani.
Gledam poročilo o poslovanju s počitniškim domom ZLATCRCG Umag v sezoni leta 1967 in premišljam, kateri podatki iz tega -poročila bi zanimali tudi člane kolektiva. Mogoče na-sledn ji :
V letošnji sezoni letovanj,ki je trajala od 4. junija do lo. septembra, je bilo realiziranih. skupno* 2.478 oskrbnih dni (oskrbni dan otroka računamo polovično). Planiranih je bilo 2.778 oskrbnih dni in primerjava med realizacijo in pla nom nam pokaže, da je bil leta dosežen 89$-no.
Odrasle osebe so preživele na oddihu v Umagu 2.156 dni in vplačale za oskrbnino 44.5o3.-Ndin, obroči pa 645 dni, za kar je bilo vplačano 8.113.-N din. Skupni znesek vplačane oskrbnine je 52.616.- N din.
Naše počitniške hišice je letos koristilo 3&9 oseb. Cd tega je bilo 37,53$ ali 146 članov kolektiva, 4.37$ ali 17 članov IPM, lo,o3$ ali 39 svoj cev članov kolektiva-odraslih, 16,97$ ali 66 svojcev članov kolektiva-otrolc, 4.12$ ali 16 svojcev članov IPM, 2.82$ ali 11 upokojencev in njihovih svojcev ter 24.16$ ali 94 tujih oseb (odrasli in otroci). Koristniki'počitniških hišic Zdravstvenega doma Žiri in Mizarskega podjetja Žiri pri tem
Letošnja sezona letovanj v Zla-torogu je bila nekoliko ugodnejša od lanske. Vreme je bilo letovalcem naklonjeno, vendar je to povzročilo težave pri oskrbovanju z vodo. Prejeli smo tudi par pritožb zaradi hrane, ki so se nanašale na premajhno količino. Pritožbe smo posredovali Upravi počitniške skupnosti Zlatorog. Ta je v odgovoru navedla, da niso dobili nobenih pritožb glede hrane; ne na kakovost, ne na količino. Nasprot no, prejeli so celo pohvale.Sicer so bili tudi drugi naši le-tovalci, kateri so nam povedali mnenje o oskrbovanju v počitniškem domu, s hrano aadovoljni.
Težave so nastopile tudi pri razporejanju letovanj, ker zara di velikih proizvodnih obveznosti ni bilo mogoče odobravati dopustov po željah člane v kclel: tiva. Poleg tega pa je bil kc -lektivni dopust v nekaterih oddelkih samo sedem dni, kar je zopet zmanjšalo možnost za letovanje .
Sezona je zaključena in kmalu bodo kraji, ki so v poletni vro čini tako vabljivi, postali pusti in nezanimivi. Se bomo pa drugo leto, ko bo sonce zopet dalo moč morju, ponovno srečali v Zlatorogu.
Majda Trček -
NE3REČE PRI DELU
Ker je treba za nesrečo pri delu smatrati vsako poškodbo, ki jo delavec dobi na samem delovnem mestu ali pa na peti od doma na delo oziroma z dela domov, se bomo pogovorili o enih in drugih.
V letošnjem letu (do 3o.sept.) je bilo v našem podjetju 34 nesreč:
Čeprav je bila večina poškodb lažjih (razen petih), bo prav, če bomo v prihodnje še resneje upoštevali cestno prometne pred piše-, na delovnih mestih pa upe rabljali določena sredstva za osebno zaščito, kajti priznati moramo (čeprav težko), da v mnogih primerih nesreči botruje tudi naša lastna neprevidnost.
Jelica Diklič
na delovnem mestu	21
dni nezmožnosti za delo 216 izplačanega nadomestila v breme podjetja	ND ?.7o6,9o
v breme zavoda ND 1o4,83 za 4 delovne dni
na poti od doma na delo 6, dni nezmožnosti za delo lol, izplačanega nadomestila v breme podjetja	ND 2.348,55
v breme zavoda ND 689,60 za 28 delovnih dni
na poti z dela domov	7,
dni nezmožnosti za delo 52, izplačanega nadomestila v breme podjetja	ND 1.335,9o
v breme zaveda ni bilo ničesar izplačanega.
Povprečno je letos trajala nezmožnost za delo zaradi nesreče pri delu 12 delovnih dni, izplačanih pa je bilo N din 259,58, oziroma VSEGA SKUPAJ N din 1 o. 18 5, 78 za 401 delovne dni.
KADROVSKE NOVICE
Mesec september nam je prinesel nekaj več kadrovskih sprememb .
Delo je nastopilo še preostalih 5 kvalificiranih prešivalk in sicer Albreht Fani, Hajnal Elica, Bogataj Marija, Demšar Marinka in Vidmar Marija. Od vojakov so se vrnili delavci Andreuzzi Stanko, Strel Janez in Halovašič Jože. Mihevc Mirni je bila na lastne željo premeščena v naš obrat v Gcrenjo vas, Vehar Kati pa je po službeni potrebi bila premeščena v prodajalno v Idrijo.
V mesecu septembru je prenehalo z delom 15 delavcev. Mernik Marija, GregoraČ Martina, Čar Stanko in Trček Miran so prenehali z delom zaradi študija na Srednji tehniški čevljarski šoli v Kranju.
Delavci Kavčič Janez, Eurjak
Slavki.-btefan, Poljanšek Ignac in Jereb Rado so šli na odslužen je kadrovskega roka. Žakelj Metod in Tavčar Cveto, ki sta bila sprejeta na delo za določen čas, sta prenehala z delom 14/9 1967, ko je potekel čas po pogodbi o delu. Žakelj Viktor iz montaže težke obutve je prejel odločbo o invalidski upo -kojitvi'. Zaradi osebne odpovedi delovnega razmerja pa je prene. halo delo Malovašič Mariji, Puc Francki, Bradeško Antoniji in Debeljak Dragu.
V	obratu ALPINA Gorenja vas je prenehalo delo zaradi šolanja na Srednji tehniški čevljarski šoli v Kranju prikrojevalcu Bogataj Vinku.
V	prodajni mreži se je število zaposlenih delavcev povečalo za 3 osebe in je v vseh prodajal -nah skupaj zaposlenih 144 delavcev. Vseh zaposlenih v ALPINI koncem septembra pa je 1078 delavcev .
V	mesecu septembru so se poročili;
Puc Francka, Mihevc Mirni, Grmek Marija, Krvina Ivanka in Pavšin Marija iz matičnega obrata ter Klemenčič Zvonka iz obrata v Gorenji vasi.
Iskreno čestitamo !
ZANIMIVOSTI
Po ocenah ameriških statistikcv znaša potrošnja čevljev v Evropi cca 600 miljcnov letno. V zvezi s tem naj bo omenjeno,da. dosedaj okrog 60$ vseh na svetu živečih ljudi ne nosi čevljev.
Na letošnjem budipeštanskem ve-lesejmu sta sovjetska trgovin -ska organizacija Razno-expcrt i^ madžarska Tenninpex sklenili pc godbo, na podlagi katere bo Mad žarska dobavila SZ 1 mil j on pa rov čevljev. Ta količina naj bi bila dobavljena še v letošnjem letu.
Angleška tovarna čevljev John White Fotwear, katera je vrsto let proizvajala in propagirala samo moške čevlje, je sedaj vne sla v svoj program ženske čev -lje, za katere so preusmerili obrat Amanford.
Od 13. do 2o. septembra je bil v španskem čevljarskem centru Elda VII. mednarodni čevljarski sejem, na katerem je razstavlja lo 480 razstavijelcev.
Angelca Filipič
DELAVCI ALPINE, KI SO NA ODSLUŽE-NJU VOJAŠKEGA ROICA, PA ŽELIJO PRE JEMATI TOVARNIŠKO GLASILO NAJ POŠLJEJO UREDNIŠKEMU ODBORU SVOJ
NASLOV, ALI NAJ TO NAPRAVIJO NJIHOVI SVOJCI. VESELI BOMO TUDI, ČE SE BODO OGLASILI S KAKŠNIM PRISPEVKCf
LETOS PRAZNUJE NAŠA GODBA NA PIHALA 20-LETNIC0 OBSTOJA. PO LETIH DELOVANJA SE SICER NE HCRE PRIMERJATI Z DRUGIMI GODBAMI, KOT SO IDRIJSKA, POSTOJNSKA IN TRBOVELJSKA, VENDAR SE JIM JE KLJUB TEMU V KVALITETI IZVAJANJA IN Z IZBRANIM PROGRAMOM ZELO PRIBLIŽALA.
PONOSNI SMO NANJO IN JI ZA 20-LETNIC0 ISKRENO ČESTITAMO TER ŽELIMO ŠE V NAPREJ MNOGO USPEHOV.
i
OB 20. OBLETNICI GODBE NA PIHALA V ŽIREH
Letos, ko poteka že 20 let obstoja naše godbe v Žireh, je dolžnost, da se povrnemo za 20 let nazaj in obudimo spomine na^trud in prizadevanja vseh, ki so se lotili ustanovitve godbe v Žireh. Treba je bilo premagati mnogo težav in zaprek, da smo ustanovili goibo, ki je danes v ponos ne samo tovarni Alpina, temveč vsem Žirem„
Današnja godba se je razvila v zelo težavnih časih, takoj po vojni, ko je bilo vse uničeno. Zato naj opišem, kako je začela delovati in kakšne težave je bilo treba premagovati.
Po osvoboditvi leta 1943 so se tudi Žiri znašle pred velikimi težavami. Vse je bilo treba začeti na novo. Posebno zaskrbljujoče je bilo takrat vprašanje čevljarjev, ker je bilo treba obnoviti čevljarske delavnice, ki so bile med vojno uničene in zapuščene, čevljarstvo je bilo že takrat v Žireh glavni življenski faktor. Ljudje so se začeli vračati domov iz nemških taborišč, pregnan -stva in z bojišč. Treba je bilo nekaj ukreniti, da se ti ljudje zaposlijo. Tako so ustanovili novo čevljarsko zadrugo, katere predsednik je bil tovariš Vinko Govekar. Po vrnitvi iz vojske sem se v tej zadrugi tudi jaz zaposlil kot čevljar in bivši godbenik partizanske godbe 31. divizije, zato me je že v letu 194C tovarii Govekar večkrat vprašal, če si upam organizirati godbo v Zireh.

Rekel sem mu, da bi to storil prav ^ad in z veseljem, v kolikor bi bilo v moji moči, samo osnovni pogoji za organizacijo so bili instrumenti ali pa denar za nabavo le-teh. Ker pa ni bilo ne enega ne drugega, je bilo vse skupaj malo teže. Obljubil mi je, da bo z denarjem priskočila na pomoč zadruga. Res je na prvi zadružni seji dosegel, da so dobili za godbo 2o.ooc.- din. Ta denar je bil prvo sredstvo, s katerim sem začel delo za godbo.
Pripomniti moram tudi to, da je svoj čas že bila godba v fireh in sicer gasilska godba. Instrumentov pa ta bivša godba ni imela več, ker jih je podarila MOV. Z njimi so v letu 1S44 pomladi u-stancvili prvo partizanske, godbo 31. divizije. Ta godba pa je v začetku decembra 1944. leta prešla k IX. korpusu. Nato so ustanovili novo godbo 31. divizije na Selu, kjer sera igral tudi jaz. To sem omenil le zato, da vidimo, kako smo pred 2C leti takore-koč začeli z godbo popolnoma na novo.
Ko sem imel denar zp nakup vsaj nekaj instrumentov, pa je nastale vprašanje, kje jjlh nabaviti, poizvedoval sem vsepovsod, teda nikjer jih ni bilo moč "obiti. V porušeni domovini je bila prva naloga državljanov obnoviti pcr.išene in požgane domove, mostove in ceste in zagotoviti ljudem najvažnejše življenske potrebščine Trgcvine z instrumenti ni bilo, vendar sem v jeseni leta 1946 zvedel, da bi jih dobili na Reki v privatni trgovini. 3 to novico sem sel nato v Idrijo do tovariša Jožeta Klemenčiča in mu razjasnil naš namen ustanovitve godbe in kako je z instrumenti. Poprosil sem ga, da bi šel z menoj na Reko, ker je on bolje poznal instrumente. Povedal sem mu tudi, da bi rad videl, če bi nam lahko pomagal pri učenju godbenikov. Prav z veseljem je sprejel mojo prošnjo, ker je videl v kakšni zadregi smo ee nahajali, tla sva nato na Reko do tiste trgovine, kjer pa ni bilo veliko izbire. Kljub temu sva dobila nekaj instrumentov, ki so bili primerni za prvi začetek naše godbe . Trgovec pa nama je obljubilf da nama bo pomagal in skušal nabaviti tisto kar sva želela.
Končno smo le imeli nekaj instrumentov za začetek. Vendar se je sedaj pojavilo vprašanje godbenikov. Tovariš Govekar je bil mnenja, naj poprosimo stare godbenike, če bi bili pripravljeni sodelovati vsaj v začetku v novoustanovljeni godbi. Ko sem vprašal vsakega posebej in mu razjasnil našo željo, ni bil nihče več pripravljen sodelovati. Izgovarjali so se, da so prestari ali da nimajo zob itd. Tako ni preostalo drugega, kot da začnemo popolnoma na novo, se pravi z mladimi fanti, ki niso imeli niti pojma o notah.
Za rešitev tega problema sem se takoj povezal s tovarišem Jcbstc.': s prošnjo, da bi nam poskočil n|, pomoč pri teoretičnem glasbenem pouku. Proučila sva, kSco bi to v* najkrajšem času lahko uredili.
- s -
Ugotovila sva, da bo treba ustanoviti godbeni tečaj za učenje not, ki je prvi pogoj pri godbi. Dal sem objaviti po vseh naših delavnicah, ki so bile takrat razstresene po Žireh, da sprejemamo mlade fante, ki imajo veselje do igranja, v glasbeni (godbeni) tečaj. Prijavilo se je okoli 70 mladincev. Tečaj je vodil tovariš Jobst ob večernih urah v ZajČevi hiši, kjer je bila takrat tudi osnovna šola. Navdušenje je bilo veliko in mladinci so pridno obiskovali tečaj, zato je bil tudi tovariš Jobst zelo zadovoljen. T čaj je lepo uspeval in treba je bilo pohiteti z nabavo instrumentov. Denarja za nakup instrumentov je bilo se malo, zato sem se obrnil s pomočjo sindikata na delavce za prostovoljne prispevke. Kljub raznim akcijam v tistih časih so delavci z razumevanjem sprejeli to prošnjo in so mesečno prispevali vsak po 30.- din za godbo. Preko zime leta 1946-47 se je že nabralo nekaj denarja,da sva šla na Reke po instrumente s pokojnim tovarišem Francem Poljanskem, nato pa še enkrat s tovarišem Davorinom Kogejem. Nato som dobil iz Zagreba obvestilo, da bi nam prodali nekaj unstrumentov. Ker smo imeli že malc# denarja, bali pa smo se potnih stroškov, čeprav jih je delno kril sindikat, sem šel v Zagreb sam in pripeljal več instrumentov. Kolčno sem po naključju zvedel, da so v Cerknem pri nekem kmetu instrumenti, ki jih je godba IX. Korpusa skrila med zadnjo ofenzivo. Takoj sem šel k tistemu kmetu, da bi vzel instrumente, ker so bili naši - žirovski. To so bili namreč in -strumenti, ki jih je dalo Gasilske društvo partizanom. Ker mi jih ta kmet ni hotel dati, češ, da so splošna ljudska imovina, sem poiskal predsednika Narodnega odbora. Ta pa je povedal, da so te instrumente že obljubili v Trbovlje. Vztrajal sem, da so to naši -žirovski. instrumenti in končno mi je dovolil, da sem jih odpeljal. Tako sem s tem dobil še 11 instrumentov zastonj, vendar smo morali dati vse v popravilo, kar je naneslo za b.ooo.- dinarjev stroškov .
Instrumente smo torej že nabrali in med tem časom so se fantje pridno učili na tečaju. Treba je že bilo misliti na praktične vaje z instrumenti. Pri delitvi instrumentov je bilo vprašanje, komu naj damo instrument in za katerega bi bil kdo najbolj sposoben. 5 tovarišem Klemenčičem sva najprej vprašala, kateri instrument koga najbolj veseli. Ker so pa fantje poznali instrumente le ped imeni: trompeta, boben ali klarinet sva se končno odločila za svebod-no izbiro. Ker pa je bilo fantov več kakor instrumentov, sva jih potolažila s tem, da bo pa vsak nekaj časa imel to "Trompeto".
Do sedaj jo šlo še nekaj vse po sreči, vprašanje pa je bilo, kako te fante Čimprej naučiti igrati. Jaz sem si zadal naloge, da bom učil klarinetiste, Klemenčič pa ostale. Spisala sva vsak za svoje učence vaje po notah, tako, da so tudi z instrumenti že spoznavali note .
Spet se je pojavil problem denarja. Akcija prostovoljnih prispevkov je prenehala. Stroški niso bili tako visoki, ker smo potrebovali dnnar le za mali inventar, to je: mali pult, notni papir in prevoz tovariša Klemenčič iz Idrije in nazaj. Učenje je bilo brezplačno, le motorist, ki je prevažal Klemenčiča je bil malenkostno plačan.
Ker smo takrat razpustili Čevljarsko zadrugo in smo pristopili v državni sektor, se je začela akcija prostovoljnega dela pri gradnji tovarne in nismo mogli ljudi nadlegovati še za prispevke za godbo. Razpolagali smo le s tem, kar nam je dal sindikat. V tem času je vsem primanjkovalo Časa; mudilo se je zgraditi tovarno,mi pa smo hoteli godbo čimprej spraviti kolikor toliko na noge. Zavedali smo se, da bomo dobili finančno podporo le v primeru, če bomo ljudem pokazali, da smo že nekaj ustvarili z denarjem, ki so ga dali doslej. Nujno smo namreč potrebovali denar za nadaljni razvoj godbe. S Klemenčičem nisva odnehala pri teh naporih, ker sva hotela pokazati nekaj uspeha. Kljub najinemu trudu je šle vse le prepočasi. Na pomoč nama je priskočil tudi moj oče iz Idrije, ki je bil tudi godbenik in vešč pisanja not. Svetoval nama je, da bi najhitreje godba za silo stekla, če bi se učili na skupnih vajah. Oče je spisal te skupinske vaje in nam jih podaril za čimbeljši uspeh godbe. Nato je tovariš Klemenčič začel poučevati skupinsko in ta način poučevanja se je knalu izkazal za zelo uspešnega.
Gradnja tovarne je šla h koncu in kazalo je, da bo otvoritev to -varne že v avgustu 1946. leta. Nadela sva si nalogo, da moramo tudi z našo godbo takrat nastopiti, čeprav skromno. Izbrala sva nekaj najboljših fantov, ki bi bili sposobni za prvi nastop pri otvoritvi tovarne. In res smo pri tem nastopu zaigrali nekaj partizanskih koračnic, čeprav le z 12 godbeniki, izmed katerih sta danes aktivna samo še tovariša Kajtan Novak in Anton Žakelj.
Po otvoritvi tovarne smo začeli ponovno z rednimi vajami. Na peneč sta nama priskočila takrat še dva klarinetista iz Idrije in to tovariš Jože Močnik in Janez Brejci V tem Času sem imel jaz druge dolžnosti in nisem mogel redno poučevati. Težave so nastale sedaj s prostorom za nemoteno poučevanje. Največ smo uporabljali prostor pri Gostišu (pri Maticu), ki ga je imel tovarniški sindikat v najemu.
Vendar se je tedaj inventar dopolnjeval, ker smo zopet dobivali prostovoljne prispevke od tovarniškega kolektiva in sindikata. Zato smo potrebovali svojo godbeno sobo. Po dolgem iskanju smo končno dobili leta 1950 od pokojnega tovariša Milana Dolenca njegovo strojarno, ki je bila v prvem nadstropju, ped pogojem, da jo na lastne stroške preuredimo. Preuredili smo to sobo v godbeno sobo s prostovoljnim delom in plačevali smo zanjo malenkostno odškodniT no. V tej sobi so bile potem nemotene vaje za godbo na pihala in orkester, ki sta ga vodila pokojni tovariš Janez Oblak in Anton
Jobst. Pri tem orkestru smo tudi mi sodelovali z nekaj našimi godbeniki. Orkester je deloval, dokler niso bili premeščeni ali pa upokojeni učitelji, ki so igrali violine.
Ko smo za silo prvič nastopili pri otvoritvi tovarne, nismo potem nastopili prej kcTfc 1. maja 195o. leta z budnico v Žireh. Nato smo že začeli nastopati pri raznih proslavah.
Do leta 1950 se je godba že precej opomogla, takrat pa si jo je hotel ljudski izobraževalni svet (LIS) prisvojiti, češ da je godba, del tega društva, Moramo se zahvaliti le tovarni čevljev v Sireh in njenemu kolektivu, d.i smo z godbe dosegli take kvalitetno višino, zato smo se uprli, da v to društvo ne pristopimo, ker smo vedeli, da brez tovarne ne bomo mogli več napredovati. Stremeli smo takrat za tem, kako priti do novih instrumentov, ker so bili dosedanji stari in prineseni iz raznih strani. Težave smo takrat imeli tudi s samimi godbeniki. Pri nastanku godbe so bili skoraj vsi mladoletniki in so se kaj hitro menjavali; eni so godbo zapustili, drugi pa so šele začeli vežbati in tako uko le s težavo obdržali godbo na kvalitetni višini. Težave smo imeli tudi s tem, ker so nekateri odšli na odsluženje vojaškega roka, vendar nam je uspelo tudi te kadrovske premike urediti. Končne se je v letu 1953 vse nekako ustalilo, čeprav je bilo petem še nekaj premikov. :
V zadnjih 10 letih je godbo zapustilo 10 godbenikov z .raznimi izgovori. Žalostno je bilo dejstvo, da je bilo le premalo veselja in dobrega čuta do godbe. V teh letih so se samo trije mladi godbeniki usposobili, da lahko sodelujejo v zboru. Vendar se je tudi v tem oziru stanje izboljšalo in se sedaj uči 17 mladih fantov na razne instrumente, vodi in uči pa jih Anton Trček.
Omenil sem že instrumente, ki so stari in da je bilo potrebno nabaviti nove, če smo hoteli, da godba napreduje. No in leta 19&3 tovarna Alpina uslišala prošnjo godbenikov in odobrila potrebni znesek za nakup novih instrumentov, ki so stali okoli 4,ooo.ooo.- S din. Tudi logaška občina je prispevala loo.ooo.- S din k nakupu. Ko so takrat godbo opremili z novimi instrumenti, so ji s tem pomagali na dva načina: 1. novi instrumenti so moralno dvignili navdušenje za igranje in zagotavljali kvalitetnejšo izvedbo koncer -tov, 2. stari instrumenti so ostali na razpolago za učenje novega kadra.
Za razvoj godbe se je pojavile tudi vprašanje boljše in prostornejše sobe, kot smo jo imeli pri Milanu Dolencu. Ta je pestajala vedno tesnejša in neprimernejša za naš razvoj,, čeprav je orkester prenehal z vajami. Godbene vaje so se namreč vršile vsak večer, bodisi skupinske ali posamične. Začeli smo moaelovati pri upravi tovarne Alpina za godbeno sobo. Končno so nam v zadružnem domu na tevar-
niške stroške uredili godbeno sobo in tako smo se late 1956 vseli lil vanjo. Nova soba nam je popolnoma ustrezala.
V	letu 1953 se je pojavilo zopet novo vprašanje, vprašanje kapel-nika. Tovariš Klemenčič, ki je bil do tedaj kapelnik, ni mogel več prihajati v Žiri zaradi preobremenjenosti z godbenim delom v Idriji. Potrebovali smo drugega, da bi vodil redne vaje. Za pridobitev takega kapelnika, kot smo ga potrebovali, nam je spet priskočila na pomoč tovarna Alpina. Nudila mu je službe v tovarni le toliko, da bi poučeval godbo. Na ta razpis se je odzval tovariš Prano Tušar iz Idrije in prevzel to službo. Bil pa je pri nas' le nekaj mesecev, ker je imel v Idriji boljše in stalnejše pogoje.
Po njegovem odhodu je na ponovni razpis prišel tovariš Riko černi-goj. Ta je bil dalj časa, vendar je tudi on odšel na drugo, boljše službeno mesto. Z vsemi temi premiki kapelnikov ni megla godba ta ko napredovati, kot smo želeli. Ko smo se tako znašli brez kapelnika, je na našo prošnjo prevzel mesto kapelnika Anten Jobst, ki je prav požrtvovalno in z razumevanjem vodil godbo kljub svoji starosti in obremenjenosti na drugih mestih do leta 1966.
Pri teh težavah e kapelniki smo vsi želeli dobiti stalnega domačega kapelnika. Godbeniki so bili še vsi mladi in brez glasbenih šol, kar pomeni, da so bili vsi še nekvalificirani godbeniki. če smo hoteli priti do domačega kapelnika, je bilo treba, da bi kdo od godbenikov šel v glasbeno šolo, vendar se je spet pojavilo vprašanje denarja. Leta i960 je naša, takrat še žirovska občina dala v razpis, da štipendira kandidata za godbeno šolo. Na ta razpis se je javil naš godbenik tovariš Viki Žakelj. Poslali smo ga takoj v Ljubljano na sprejemni izpit, ki ga je uspešno opravil. Ko pa bi se moralo začeti šolanje, je občinski odbor ta razpis umaknil in tako je propadla tudi ta možnost. Bili si-:o že tako sigurni, da bomo s tem rešili naš pereč problem kapelnika, toda ostali smo pri starem.
V	začetku leta smo dobili novega kapelnika tovariša Draga Kanduča iz Idrije, ki je prišel na našo željo. Ker je on opravil vse god-bene šole in je tudi kvalificiran kapelnik ter je s srcem in dušo predan samo godbi, je z razumevanjem poslušal našo željo in nam priskočil v pomoč, da dvigne našo godbo do potrebne možne višine. S tem je zaenkrat rešen problem kapelnika in upam, da bomo kmalu našli rešitev za stalnega domačega kapelnika.
Naj tudi navedem, kako se godba vzdržuje in kakšen je njen organizacijski sestav. Godba je že od vsega začetka pod okriljem sindikata Alpine in ima le enega izvoljenega godbenega refrenta, ki skrbi za redno delovanje godbe in ki jo zastopa pri sindikalnem odboru in pri upravi Aipine. Cd svojega obstoja godbe so delovali štirje
taki referenti. Prvi referent oziroma organizator godbe je bil Julij Gliha do leta 1952. Nato je prevzel to nalogo Prano Erjavec, ki jo je vestno in požrtvovalno vršil do leta 1957. Tretji je bil tovariš Jože Kramperšek, ki je tudi vestne in požrtvovalno vršil to dolžnost celih osem let, do leta 1965. četrti, sedanji referent pa je tovariš Viki Žakelj, ki vrši to dolžnost od leta 1965 dalije. Godbeni refrent je takorekcč glavna gonilna sila godbe. Skrbeti mora za vse potrebščine pri godbi, za vso disciplino in red, kar je glavni pogoj za napredek gedbe. Posebne težave so bile, kot sem že omenil, zaradi kapelnikov, ki so jih morali referenti iskati in skrbeti zanje ter za njihove potrebne stroške. Ker godba sama sebe no more vzdrževati, je odvisna le od pomoči, ki je delno nudi tovarna Alpina in od sredstev prostovoljnega prispevka kolektiva tovarne. Vsck mesec se namreč steka od vsakega člana kolektiva Alpine v sindikalno blagajno po 50 3 din. Iz tovarniških sredstev smo dobili dvakrat obleke za vse godbenike. Vse druge potrebščine se črpajo iz sredstev kolektiva in to za nabavo not in instrumentalnih potrebščin ter za prevoz kapelnika in za njegovo plačo. Kar pa godba ustvari sama dohodkov, se zbirajo v banki pod lastnim žiro računom z namenom, da se v bodoče obogatimo z instrumenti.
Ker prejšnja leta niso vodili nobenih zapiskov o delovanju godbe in o njenih na.stopih, lahko omenim še to, da je godba sodelovala na vseh nastopih in proslavah ter da je imela vsako leto kakšno prireditev. Dostikrat je godba sodelovala pri odkritju spomenikov padlih borcev NCB, ne samo v domačem kraju, temveč tudi drugod.
Lanske leto je.imela godba 49 svojih nastopov na raznih prireditvah, pogrebih in samostojnih koncertih.
Največji uspeh v svojem dvajsetletnem delovanju pa je dosegla naša godba^letos na reviji pihalnih orkestrov Slovenije v Kopru. Tam je bila ceprnajmanjša po številu izbrana, da s fanfarami začne revijo orkestrov in tudi prva nastopa. S svojim izbranim in do podrobnosti naštudiranim programom so žirovski godbeniki prisvojili priznanje in občudovanje prisotnih in prirediteljev.
Julij Gliha
VEST JUDO ŠPORTA
V tekmovalni sezoni 1966/67 je judo klub ALPINA dosegel v eki pnem prvenstvu SRS do sedaj najvidnejši uspeh, saj je med enajstimi slovenskimi ekipami dosegel odlično drugo mesto.Z malo več športne sreče in real nosti sodnikov pa tudi prvo — mesto ne bi bilo nemogoče dose či.
Vse to se sliši lepo, toda v Judo klubu Alpina pa ni vse ta ko rožnato, Ko se je začela gospodarska reforma v podjetju in pa razne relekcije, sta odstopila predsednik in blagaj -nik kluba. Toda to fantom ni vzelo volje, š^ naprej so čast no zastopali barve Alpine.Mor— da vam je znano, da vsi člani Judo kluba niso tudi člaii našega kolektiva. Zato pa marsikdaj pride do nasprotij med ss mirni Slani kluba. Člani Judo kluba, ki niso zaposleni v Al-
pini, se sprašujejo, zakaj se naj še borijo za barve Alpine, ko je poznano, da je bilo v ve-čih primerih v Alpini prazno delovno mesto, toda takrat na tiste, ki so po celi Slove- . ni ji zastopali Alpino, nismo gledali. Sprejeti so bili tisti, ki morda o športu še nikoli niso slišali, še manj pa da bi bili zastonj pripravljeni zastopati Alpino. Vemo pa tudi to, če je športnik v pravem duhu, bo tudi na delovnem mestu v podjetju lahko dal veliko od sebe. Vse to pa fantje vidijo in od tega lahko tudi pričakujemo neuspeh v naslednji sezoni.
Prepričani smo, da dobra uvrstitev naše ekipe pripomore tudi k reklami našega podjetja, saj nosi klub naslov daleč naokrog znanega podjetja ALPINA.
Lestvica končnega tekmovanja slovenske judo lige za leto 1966/67
1)	Jesenice	10	9	0 1	3ol	:	90	18
2)	Alpina	10	8	0 2	272	:	90	16
3)	Velenje	10	7	12	228	:	97	15
4)	Maribor "B"	10	6	0 4	156	:	92	12
5)	Triglav	10	5	14	176	:	142	11
6)	Branik MB"	10	5	0 5	232 :	175	10
7)	M. Sobota	10	5	0 5	131 :	157	10
8)	Clympia "B"	10	4	15	175	:	144	9
9)	Rače	10	3	16	115	:	211	7
10)	Impol "B"	10	3	0 7	105	:	220	6
11)	Drava	10	0	0 10	15	:	336	0
Judoisti
ŠAH IN ..
Poleg drugih športnih panog si je v Alpini našel prostor tudi šahovski klub. Prva leta je v-ključeval samo delavce Alpine, sedaj pa je to združitev vseh šahistov kraja. Klub ima več kot 30 članov. Vaje in turnirje imamo le pozimi, ker med letom ni prostega časa zaradi pre zaposlenosti delavcev tudi izven delovnega časa.
V pretekli zimi nismo organizirali turnirja doma, igrali pa smo nekajkrat izven Žirov. Letošnjo zimo zopet mislimo organizirati redne vaje in po mož -nosti tudi turnir. Ker lansko leto nismo dovolj napravili, nam letos sindikalna podružnica Alpina ni dodelila finančnih sredstev. Nekaj sredstev je ostalo še od lan -skega leta, če pa bi nastali opravičeni stroški, sem prepričan, da tudi sredstva ne bi bila glavni problem. Največji problem je, ker nimamo nobenega prostora, da bi lahko igrali. Vsa leta nazaj smo igrali v posebna sobi gostilne "SORA", samo to je povezano s stroški in tudi ta soba ni vedno prosxa, tako, da šahovskih potrebščin nimamo kam spraviti, če bi imeli nekje prostor, v katerem bi se lahko stalno sestajali, sem prepričan, da bi odpadlo veliko skrbi in bi porasla šahovska ak tivnost v Zireh, kar si tudi upravičeno želimo.
Ivan Capuder
VPRAŠANJA - PRIPOMBE- ODGOVORI
Zakaj dvojno potrdilo?
Razumljivo je, da pri tisoč-član-skera kolektivu precej naši1 zavarovancev potuje v razne zdravstvene ustanove v Ljubljano in drugam. Za tako potovanje vedno izda zdravnik napotnico, ki pa jo vsaka zdravstvena ustanova tudi potrdi, kdaj smo se zglasili pri njej. To potrdilo bi torej moralo biti že uradno potrdilo, da smo se res pripeljali do te ustanove in nazaj. Tako potrdilo pa našemu socijalnemu zavarovanju ne zadostuje. Vedno zahtevajo še avtobusne vozne listke. Torej še eno potrdilo, da smo se res prepeljali tja in nazaj. Znana nam je že stara praksa, da se porodnice in težki bolniki obi čajno ne vozijo iz bolnice z avtobusom, ker je taka vožnja dosti krat naporna še za zdravega Člo -veka, temveč si preskrbijo pre -voz na lastne stroške. Cb takem prevozu pa ne dobiš voznih listkov, a stroški le nastanejo. Omenil pa sem že, da jih socijalno zavarovanje zahteva. Torej moraš te vozne listke nekje "nabaviti", da dokažeš, da si se res pripeljal domov in koliko je stala vožnja tja in nazaj. Ne. To ne drži. Če bi predložil več vcznih listkov kakor stane vožnja v Ljubljano in nazaj, bi prav gotovo pojasnili, da ti vse ga ne morejo izplačati, ker vožnja stane le toliko in toliko di narjev.
Znano pa nam je tudi, da Polikli nika v Ljubljani izplačuje potne
stroške samo na napotnico. Razu mljivo je, da bi jim štetje voznih listkov vzilo preveč časa. Pri nas pa je videti, da ... Zate se lahko vprašamo, koliko Časa bo še naše sccijalno zavarovanje vztrajalo pri tako očitni birokraciji, poleg tako vztra jnih debat o splošni družbeni ref ormi.
PRIZADETI
ODGOVOR:
RES- ZAKAJ DVOJNO POTRDILO *>
Tudi mi smatramo, da je zahteva po prilaganju voznih listkov potnim nalogom (ne napotnicam)
ODVEČ.
Potni nalog (obr. ZP-3) katerega izda pristojni zdravnik, z napotnico za pregled pri zdrav-niku-specialistu, mora biti za vsak pregled potrjen, to je opremljen mora bi^i z datumom pregleda, žigom in podpisom zdravnika, ki je pregled opravil.To naj bi zadoščalo za izplačilo prevoznih stroškov. In tako pra kso ima blagajna Poliklinike Ljubljana že več let. Prav zato smo vprašali izpcstavo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Vrhnika, zakaj morajo naši zavarovanci prilagati vozne listke. Odgovor: ,:Zara-di kontrole."
Torej, da si bomo na jasnem:zahteva pc prilaganju voznih listkov potnim nalogom n i naša pogruntacija, niti najmanj pa ne vztrajamo pri tej zahtevi zato, da bi nam delovni čas potekel v štetju voznih listkov,ker je tudi brez tega dela v tej
službi dovolj. Menimo, da toliko poznate predpise naše socialne zakonodaje, da to lahko tudi sami potrdite.
Če nam bo izpostava KZSZ Vrhnika sporočila, da odstopa od te svoje neupravičene zahteve, bomo takoj obvestili vse člane kolektiva, saj bomo to sprejeli vsi z zadovoljstvom.
Kar zadeva prevoze porodnic in težkih bolnikov Zavod za soci -jalno zavarovanje prizna in izplača stroške le v višini tarife za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak); razliko mora koristnik prevoza plačati sam. Izjema je, če zdravnik izda nalog za prevoz z rešilnim avtom.
Za službo socialnega in zdravstvenega zavarovanja v Alpini:
Jelica Diklic
VAŽNO OBVESTILO !
Naprošamo tiste delavce in delavke, ki so nastopili dele v našem podjetju pred dopolnjenim 16. letom starosti, katerim ta zaposlitev v delovni knjižici še ni računana v delovno dobo, da to čimprej sporoče kadrovskemu oddelku.
Z vašo prijavo nam boste pomaga- -li urediti zadevo glede vaše delovne dobe, ki bi jo sicer mo- -rali prizadeti urediti sami.
ANTON ŽAKELJ
JESEN
(Parodija na Levstikovo JESEN)
Jesen je tu, po vrtu, travi, nihče je ni preveč vesel, denarnico naj vsak pripravi, izdatkov čas se je začel.
Krog voglov se mladina pase, v srcu vlada ji nemir, skrivnostno vsak šepeče zase, da zmenek čaka ga zvečer.
V jeseni rast kulture žive, nekoč je klila čez in čez, in tu rasto zdaj le koprive, cvetic le malo je še vmes.
Jesen rumena, dobra žena, vsi kmetje se je vesele, glej sončna jabolka rumena, se zdaj dražiti ne puste.
"DELO, ŽIVLJJNJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINA ŽIRI. Ureja ga uredniški odbor: Konrad Peternelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Ernest Mlakar, Magda Čadež, Alfonz Zajec - od govorni urednik, Majda Trček - glavni urednik.
Izhaja mesečno. Naklada 90C izvodov. Žiri, 15. oktobra 1967
KRIŽANKA št. 12
iZaklop-i Žensko	j	j Brez- .Kemična;
i Par -ka	ime	Jug Sebe J barvni Prvina j
Cddušnik	|	;plin znak j
--------!---1-------!
: Praznikj	i
naše |	J
godbe ! i i ------1---j--------------
'	i	fir.črka
! jarec !	*	poHaljsok
friejnice s
prenosi . \ :------——;------fcf ranooakn-J--------i----------
Denar-j	'	Nemški
[ ni ;	;	predlog	j
, !	Nemški
zav.od._i__________j__os . zaimt_j____
\	i Nadar-
t 4. ! jenost Leto ;	i J--
^JLeopard	i
Pripovep	j	^anje~	1	Amper"]........... j
■na j	Odliki-1 SidroP |
pesnitev	vanje za I maček i
____\ ________________hrabrosjt________________________________ •
Kar te, ki' j	' i Kemični i
.pri karta j	; znak za ;
j	i	alumini	i
___!___i_______. i
Skrivnol-	!	j	Kemič.zAak	v ^
stni 1	i	-	i	za dušij	Sportn^
i i Žito Npgome trni prvak ■pisec | , klub * ;................L________+_____;_________________J_______|smona __________..
Široko
i Itali-	j
■ .	;	!	Pred-	i
i. 3*__1 ;__^JLog__L_______________
j Moško i	j	; Kesanj(j	i
, ime	j	Zadnja	j
j______L___j črka_i____________i
! "Jre jevak
i i ilec j	j	i
izložbe;	;	!
i t
Sestavil: Ivan Capuder
REŠITEV KRIŽANKE št. 11
Vodoravno: POMLAD-POLETJE, 12. ZAMIRA,	13. JE, 14. NAMCTAN, 15. NIL,-
17. ČEK, 18. REP, 2o. PARMA, 22. PONI,	23. MA, 25. PREDANOST, 28. PAR-TITURIST.