IZOL. 2P0 wm. - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI pri PTT enoti 63310 IZOLA MAM Et * r SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 Neurje, ki je v soboto presenetilo Izolane in Koprčane, je lastnikom jaht, čolnov in ostalih plovil povzročilo nemalo skrbi. Po neurju se je pokazalo, da so bile skrbi upravičene, saj je v Izoli kar 15 čolnov ostalo pod vodo, od tega jih je bilo 10 močneje poškodovanih, oziroma uničenih. Po besedah Ladislava Štruklja z Luške kapetanije, ki je bil ravno tega dne dežurni, je bilo za poškodovana plovila usodno to, da je veter nastopil v kombinaciji z nizkim vodostajem, kar je povzročilo, da so plovila udarjala ob dno in se razbila ob betonski obali. Po njegovem mnenju sam veter ne bi naredil toliko škode. Pomisleke ima tudi glede smeri vetra, saj je po njegovem prepričanju in ugotovitvah takrat pihal ponent in ne tramontana kot je bilo navedeno v raznih medijih. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da na privezih za katere skrbi komunala^ ni bilo poškodovanih plovil. Škoda je nastala le na tako imenovanih divjih privezih pred izolsko občino,natančneje ob parkirišču. Očitno bo morala izolska vlada razmišljati o teh privezih drugače kot doslej, glede na to, da so privezi pred njihovim nosom zelo primerljivi z divjimi parkirišči. Vse kaže, da bo omenjena "zona proibita" , za katero ni hotel doslej slišati nihče, morala postati predmet razmišljanja. Če ne drugega, bo treba razmišljati o tem, kako zaščititi lastnike tam privezanih plovil. Legalizacija torej, čeprav bo za to moral nekdo poseči v žep. Ivan Vrtnik Blaško Spregledana problematična gradnja v San Simonu? (DM) Pravzaprav niti ne, saj jo v svojem letnem poročilu omenja tudi gradbeni inšpektor, ki je zapisal tako-le: 356a-55/93 KISIČ DANIELA, GRADNJA TPO SIMONOV ZALIV. Pri gradnji PSO (poslovno stanovanjskega objekta op.a.) je prišlo do odstopanj od osnovnega projekta. Urbanistični inšpektor je izdal ustavitveno odločbo. Gre za poslovno stanovanjski objekt velikih dimenzij, ki je zrasel nad hotelom Simonov Zaliv in sega vse do ceste proti Belvederju. Investicijo v ta velik in drag objekt je začela Daniela Kisič, podjetna gospa, ki so ji na začetku po- ■BPJP JH magali nekateri znani Izolani, med njimi tudi tisti, ki sicer niso navdušeni nad novogradnjami v mestu. Ker v tem primeru niso bistveni jih ne bomo naštevali. Bolj bistveno je to, da je objekt, ki je dobil vsa ustrezna dovoljenja (od inšpekcij do Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine) začel rasti mimo dogovorjenih gabaritov. Tako je med drugim dobil dodatno nadstropje, spremenila se je namembnost posameznih delov objekta, vse skupaj pa je pripeljalo do ustavitve gradnje. Na občini pravijo, da ne bodo odstopili od dogovorjenega, investitorji pa upajo, da bodo s pomočjo znanega obalnega advokata le lahko nadaljevali gradnjo. Pisanje o odnosih med partnerji (g.Kisič in Reality d.o.o. Kranj) in druge številne govorice s tem v zvezi pa prepuščamo manj resnim in bolj pogumnim časopisom. V tej številki še: -ČIGAV BO ŠTUDENTSKI SERVIS - SLOVENIC PARK - REGRESIRANE OLJKE LEPA VEST Vendarle KLUB (Tf)Zaradi težav mladinskega servisa v Izoli (obširneje o tem na tretji strani) se je bil le ta prisiljen reorganizirati v klub Študentov in dijakov Izola. Poslej bo klub samostojna pravna oseba vsaj pravno formalno ločena od Liberalno demokratske stranke. Vest sama po sebi ne pove prav mnogo, pa vendar lahko prinaša iskrico upanja dijakom, študentom in sploh vsej mladini, ki sedaj nezainteresirano in neorganizirano tava po ulici. Sedaj lahko samo upamo, da se bo našel nekdo (lahko tudi v LDS-u), ki bo iz kluba res naredil klub za vse študente, dijake in za vso mladino. To pa ni samo posredovanje dei in pobiranje desetih odstotkov provizije. Izola je po svoje srečno mesto. Čeprav najmanjša slovenska občina ima v poslanskih klopeh (državnega zbora) kar dva poslanca: Bredo Pečan (Združena lista) in Janeza Juga (LDS). Njima in poslancu v državnem svetu, Danjelu Božiču, podarjamo pol mandračeve strani v prepričanju, da nam bodo objektivno in pošteno poročali o svojem delu oziroma o tem, kako nas pravzaprav zastopajo tam gori. In ker imajo po bontonu prednost ženske začenjamo s pismom Brede Pečati. Kot ste verjetno že prebrali in slišali, se je prejšnji teden začela januarska seja. Kot je v zadnjih mesecih že kar v navadi, je na dnevnem redu spet dvainpetdeset točk, tako da nas čaka dobrih osem dni zasedanja, če seveda ne bo spet kakšnih zapletov zaradi ustavnega zakona in zakonov o lokalni samoupravi. Če bi hotela postaviti top lestvico tem, ki jih imamo ne tej seji, je po mojem za nas občane najpomembnejši paket zakonov o lokalni samoupravi. Toda danes vam o njih še ne morem kaj dosti napisati, saj je še vse odvisno od odločitve parlamenta o podaljšanju mandatov sedanjim občinskim skupščinam. Na vsak način bo moje naslednje pisanje namenjeno tem vprašanjem. Zame je bil po pomembnosti takoj za lokalno samoupravo zakon o zagotavljanju sredstev za temeljne obrambne sisteme. Ne morem si kaj, da pri vsakem zakonu, ki predstavlja veliko povečanje izdatkov države, razmišljam o tem, koliko bomo neposredno čutili dobre in slabe posledice mi vsi. Mogoče stvari res preveč poenostavljam, vendar o državi razmišljam kot o družini, v kateri nikoli ni dovolj denarja za izvedbo vseh načrtov hkrati. In kadar je dnižina taka, da se njeni člani o skupnih ciljih lahko dogovorijo, je samoumevno, da prilagodijo izdatke za posamezen namen ne le trenutnim, ampak tudi pričakovanim gmotnim razmeram. Zlasti je to pomembno, kadar se odločajo o velikih nakupih, za katere bodo morali najemati kredite in se za več let odrekati drugim, po mnenju posameznih družinskih članov, morda še pomembnejšim rečem. Pred tako pomembno odločitvijo smo bili poslanci prejšnji teden. Na žalost stvar ni bila kaj dosti podobna družini, v kateri se o pomembnih stvareh dogovarjamo in poskusimo najti za vse kar najboljšo rešitev. Slovenija je pač danes resnično podobna slovenski dmžini, ki nujno potrebuje celo vrsto stvari, odločiti pa se mora ali samo za nekatere v celoti ali pa za večino, vendar v temeljito skrčenem obsegu. Slo je za vprašanja, ali bomo v naslednjih letih dali za vrhunsko obrambno opremo skoraj sto miljard tolarjev ali petino manj, ali bomo plačevali kredite osem ali deset let in ali bomo nabavljali opremo predvsem za kopensko obrambo ali za dnige rodove vojske, med njimi tudi mornarico.Glede na to, da verjetno že veste kakšen je bil izid glasovanje, vam bom povedala, kaj me je vodilo, da sem sama glasovala za zmanjšanje predvidenih sredstev, podaljšanje dobe financiranja in usmeritev v opremljenje predvsem kopenskih sil. Če bi glasovala zgolj po svojem osebnem, čustveno naravnanem prepričanju, bi glasovala proti zakonu in s tem proti kakršnimkoli izdatkom za nabavo orožja. Sem pač prepričana antimilitaristka, vendar se prav dobro zavedam, da me niso volili samo ljudje, ki se glede tega pridružujejo mojemu mišljenju. Še več-mislim, da večina ljudi v izoli niti ne ve za moj odnos do oboroževanja, saj o tem še nisem imela prilike kaj posebej razlagati. Prav zato sem razmišljala takole: Slovenci smo bili zmeraj pripravljeni braniti svoje ozemlje, tudi in zlasti na osnovi svoje lastne odločitve, čeprav nismo bili vklučeni v redne vojaške enote. Temu smo še pred nekaj leti rekli splošni ljudski odpor in dnižbena samozaščita. Danes seveda taki izrazi niso več najbolj v čislih, pa nič za to. Pomembno je, da se je tudi med slovensko osamosvojitveno vojno pokazalo, da je slovensko ljudstvo, ne pa visoka vojaška tehnologija, prava obramba naše države. In naprej: če naj vsi ali vsaj večina nas brani Slovenijo pred možnim zunanjim sovražnikom, potem mora biti orožje tako, da ga bo večina mogla in znala uporabljati. Seveda to ne pomeni, da se moramo popolnoma odreči moderni in učinkoviti obrambni opremi, toda najti je potrebno pravo ravnotežje med poklicno vojsko in enotami splošne ljudske obrambe, da bi ne prišlo do odtujevanja obrambnih sil slovenskim državljanom, kar se v praksi dogaja v vseh državah, kjer je vojska visoko specializirana in profesionalizirana. Seveda smo bili s strani ministra za obrambo v njemu lastni maniri vsi tisti, ki se nismo opredelili po njegovi volji, ozmerjeni kot sovražniki svoje lastne države, vendar se nismo počutili take, saj smo se prav pred tem zakonom odločili, da bomo v Sloveniji v naslednjih petih letih pospešeno vlagali v izboljševanje pogojev za šolanje osnovnošolcev in srednješolcev, tudi v vsakodnevno prehrano med poukom. Kaj je večja garancija za varno državo - super orožja ali izobraženi, zdravi in predvsem s svojim življenjem in perspektivo v bodočnosti zadovoljni mladi ljudje? Meni je bil odgovor na zadnje vprašanje jasen in tako sem nanj tudi odgovorila z glasovanjem. Sicer s tem še ni vse dokončno odločeno, saj nas čaka še tretje branje v februarju. Mislim pa le, da bomo pristaši postopnega in varčnega opremljanja nače vojske ponovno prevladali. Do takrat se vam bom verjetno še kaj oglasila, upam pa, da vam bo kaj pisal tudi moj poslanski kolega Janez jug. Lepo vas pozdravljam, vaša Breda Pečan. PTTs NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci Mandrača. Namenjena je vašim razmišljanjem, vašim odgovorom na zapise objavljene v Mandraču ali pa kar tako, ko bi radi svoje ideje predstavili drugim. Po sklepu časopisnega sveta in v skladu z zakonodajo objavljamo le podpisana pisma in tista, ki ustrezajo tudi zahtevam novinarskega kodeksa in zakona o informiranju. Dolžina pisem je omejena na 40 tipkanih vrstic, pisem bralcev ne honoriramo, rokopisov ne vračamo. Pisma lahko pošiljate na naslov: Mandrač, Veliki trg 1,66310 Izola. BOGOVI IN ZVERI Januarja se je v Mandraču zelo razgrela pisemska vojna, ki jo je spodbudil zapis izolskega župnika, podžgala pa so jo pisma z odgovori na njegovo pisanje. Začelo se je klasično zaporedje odgovor na odgovor in kar smo v uredništvu ocenili, da vse skupaj ne vodi nikamor, razen k staremu spoznanju, da verniki o nekaterih stvareh pač razmišljajo od ateistov. In ker je škoda, da bi se zaradi tega odkrivanja mlačne vode nekateri someščani med seboj obmetavali z nič kaj prijaznimi besedami smo v uredništvu sklenili, da debato zaklučimo. Predvsem v dobro vseh nas, ki bi vendarle radi živeli v sožitju in demokratičnih odnosih, ki se jih tako počasi učimo. Uredništvo PLACER to fj to M ' \... /■ Črno parkirišče in promet na nevarnost ob vrstnih hišah v Jagodju SLOVENIT PARK (DM) Slovenska država je požrešna, da ji ni para in bi se po njej lahko zgledovala celo stara Avstroogrska. Pobrala je kmetijska zemljišča, vse davščine, nekatere javne ustanove (bolnišnice itd.), zdaj pa se loteva še drugih objektov in sredstev, ki so v lasti občin. V 102. členu predloga zakona o upravi je predlagatelj predvidel, da z veljavnostjo zakona postanejo državna last vsi prostori in sredstva, ki so jih dose-daj uporabljali občinski upravni organi. Preprosto rečeno bi to pomenilo, da bi država postala lastnik občinske stavbe in vsega inventarja, vključno z računalniki in smetišnicami. V zadnji fazi tega podržavl-jenja bi lokalna oblast pač plačevala najemnino za lastni prostor. Iz predloga izhaja jasna ambicija in razmišljanje pri-pravljalca zakona, da razen državne ni druge oblasti, kar posredno dokazuje, kako si državni zakonodajalci predstavljajo delitev oblasti med osrednjo in lokalno oblast. Izolski izvršni svet predlaga, da se sporna člena predloga zakona spremenita tako, da se vprašanja prostorov in sredstev rešujejo z medsebojno pogodbo, ki pa ne sme vplivati na lastništvo stavb, razen če se ta prenaša s kupoprodajno pogod- ; bo. Trik, da bi poslopja, ki jih zdaj zasedajo občinski upravni organi prodali, upravo pa namestili v šotor civilne zaščite ne bo uspel, ker je predlagatelj zakona zapisal, da so predmet podržavljenja objekti in sredstva, ki so bila v lasti občin na dan 31.12.1993. Sporen je tudi 101. člen predloga zakona o upravi, ki določa, da se v vseh obstoječih slovenskih občinah organizirajo upravne enote (uradi državnih služb), razen za območje mesta Ljubljana in obalne skupnosti. To pomeni, da bi vse tri obalne občine pokrivala ena sama upravna enota, organizirana na obalni skupnosti. Izolska vlada meni, da je predlog popolnoma neutemeljen, saj so bile doslej na obalni ravni združene le inšpekcijske službe, vse druge naloge pa so bile stvar dogovora med tremi občinami (voda, cesta, požarna varnost). Vse upravne postop- ke so doslej vodile občine in nerazumljivo je, da jih skuša predlagatelj prenesti na obalno raven, saj po novospre-jetem zakonu o lokalni samoupravi obalne skupnosti ne bo več, razen če bodo nove občine ustanovile pokrajino. Izolska občina ima vse pogoje, da postane mestna občina in zato je nerazumljivo, da bi bila mestna občina brez upravne enote. Izvršni svet predlaga spremembo člena v tem smislu, da tudi občina Izola pridobi status mestne občine in upravne enote. O teh stališčih bo izvršni svet obvestil izolske in obalne poslance v državnem zboru in svetu v prepričanju, da slovenska država le ni dinozaver, ki je čudežno vstal od mrtvih v Evropi 21-tega stoletja. Pametni ljudje bi morali vedeti, da dinozavri prej ali slej izumrejo. PROSLAVA PRAZNIKA KULTURE Komisija za kulturo pri izolskem izvršnem svetu je pripravila scenarij proslave ob kulturnem prazniku, ki se bo zgodila v ponedeljek 7. februarja ob 18. uri v izolskem kulturnem domu. Prvotno bi morala biti proslava v prostorih cerkve Marije Alietske, ki jo trenutno obnavljajo, vendar izvajalec del ni mogel zagotoviti ustreznih pogojev za normalen potek proslave (očistiti gradbišče, zagotoviti varnost), zato bo proslava v kulturnem domu. Nastopili bodo učenci glasbene šole in komorni zbor iz Izole, slavnostni govor pa bo namenjen skrbi za naše kulturno-zgodovins-ke spomenike. Vsi, ki Vam je do kulture v tem našem, kulturi nenaklonjenem času, ste na proslavo vljudno vabljeni. N/ Čigav bo študentski servis? Vprašaj v naslovu je odveč, saj je že znano, da bo izolski študentski servis v upravljanju Kluba študentov in dijakov Izola, ki je bil dokončno registriran ta teden, v nekaj dneh pa bi moral dobiti koncesijo za opravljanje dejavnosti dosedanjega Študentskega servisa. Tisti študenti in dijaki, ki so januarja pričakovali izplačilo zasluženega denarja so bili namreč zelo slabe volje, saj so dobili obvestilo, da SDK ne dovoli izplačil, ker Študentski servis pač ni pravna oseba in ne more opravljati posredovanja del. Servis dejansko ni imel svojega žiro računa, pač pa je bil to žiro račun LDS, ki je dejavnost servisa nasledila od ZSMS. Izolska LDS je od ministrice za delo dobila koncesijo za opravljanje te dejavnosti, vendar je posegel SDK in zahteval ureditev razmer. Ker na ministrstvu za delo niso bili navdušeni nad organiziranjem servisov v družbe z omejeno odgovornostjo so pri LDS pohiteli z organiziranjem Kluba študentov in dijakov, ki je registriran tudi za posredovanje del. Glede na to, da je servis velikemu številu mladih omogočal dopolnilni zaslužek je rešitev zapleta vsekakor dobrodošla. Ostaja pa vprašanje, kdo bo dejanski upravl-jalec servisa, saj bo klub imel svoje prostore v dosedanjih prostorih servisa, ki so dejansko prostori LDS. Pa to niti ni važno. Pomembnejša je dilema: Čigavi so študentje in dijaki, ki se zbirajo v tem klubu ? ŠIVILJSKA ŠOLA TEČAJ BO POTEKAL ENKRATNA TEDEN -TRAJAL BO ŠTIRI MESECE IN POL -PRIMEREN TA TAČETNICE IN TISTE, KI ŽE ZNATE ŠIVATI -NOVA UČNA METODA-POSTOPNI KORAKI DO, ZNANJA -PO ZAKLJUČKU PRVEGA TEČAJA h BOMO ZNALE ZAŠITI ' VSE VRŠE KRIL IN BLUZ, PO ZAKLJUČKU NADALJEVALNEGA TEČAJA NAM NE BO TREBA V TRGOVINO NEI PO ZIMSKI PUŠČ! VSE OSTALE PODATKE 0 TEČAJU: (ZAČETKU, KRAJU, CENI,.. ) VAM BODO POVEDALI NA SEDEŽU ŠOLE V IZOLI, UL. OB VRATIHŠT.9 ALI PO TELEFONU NA ŠEVILKI 61 • 094 VSAK DAN OD 10.00-12.00 IN OD 18.00-20.00 NOVO - MODNOST OBISKA TUDI V VEČERNIH URAH VABIJENI IN DOBRODOŠLI Modno šiviljstvo VIVIJANA MIKOU NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI Slavko Gaberc: 4. del STATUTI ISTRSKIH KOMUNOV Ribiške predpise najdemo skoraj v vseh statutih vzhodnojadranskih mest. To so bili osnovni pravni akti komunov, ki so jih sproti dopolnjevali s statutarnimi odredbami (reform ationes), vse do konca fevdalne dobe. Na istrskem polotoku razlikujemo dve skupini. V prvo sodijo statuti komunov z zahodne obale in sicer od Kopra do Pule. Na tem območju je naravna konfiguracija obale primerna za opravljanje t.i. malega ribolova, zato ne preseneča, da v statutih teh mest lahko zasledimo obsežna poglavja o ribiških predpisih, ki so regulirali trgovino, razpodelitev in predelavo rib. Druga, maloštevilna skupina statutov je iz vzhod-noistrskih mest, kjer pa je bil zaradi strmih obal mali ribolov skoraj- da nemogoč ter so zato v teh statutih zelo redki tudi ribiški predpisi. Statut piranskega komuna iz leta 1307 navaja predpise o čuvanju in ulovu cipljev v znamenitem ribolovnem rezervatu Sečovlje. Kolikšen pomen je imelo ribištvo v piranski občini nam nazorno pove zgodovinski zapis iz 18. stoletja, ki pravi, da so bili celotni prihodki piranske občine leta 1727 cca 26.000 lir, kar 61 % od tega zneska pa je znašal iztržek od ribolovnih najemnin v Sečovljah in Fazanu ter od dnevne prodaje rib na pi-; ranski tržnici. Statut izolskega komuna iz leta 1360 vsebuje tudi ri-: biške predpise, ki se lotevajo reguliranja prodaje rib v ribarnici, kazni za ribiče, ki so prodajali ribe izven komunalnega distrikta. Poleg tega so v statutu določena sanitarna merila pri prodaji rib ter pristojnosti pobiralcev davščin za prodane ribe na tržnici. Zanimivo pa je ' dejstvo, da se sam ribolov v izolskem statutu ne omenja. Statut koprskega komuna iz leta 1394 je v poglavju o ribištvu dokaj soroden izolskemu. Tudi koprski statut je bil sprejet v obdobju ko še ni bil razvit ribolov na odprtem morju, temveč je podobno kot v sosednjih mestih prevladoval zgolj mali obalni ribolov. Skladno s tem tudi njegovi ribiški predpisi regulirajo prodajo rib v mestu, prodajne cene rib, kazni za preprodajalce in prodajalce nekvalitetnih rib. Tudi v koprskem statutu se ne omenja sam ribolov. Poleg tega, da so omenjeni statuti odločilno vplivali na urejeno komunalno življenje, so s svojimi ribiškimi predpisi zapustili pomembne pisane vire o nazivih ribiških mrež, ribolovnih plovil in pribora ter hkrati omogočili "rekonstrukcijo" tedanjih načinov ribolova, ki so našim prednikom pomenili pomemben ( vir prehrane in prihodkov. No. 7 3 II 1993 IL MANDR 'poyùa detta ctettuntta (Xaiiana di *)tetta Rinnovata la dirigenza C.l. Più’ conferme che novità’ 7/ primo passo da fare sara’ quello di dare alla Comunità’ una sede agibile che le permetta di continuare e possibilmente allargare la sua sfera d’attivita’”. Cosi' Gianfranco Siljan all’indomani della consultazione elettorale del 23 gennaio per /7 rinnovo della struttura dirigenziale della C.l. che lo ha visto riconfermato nel ruolo di presidente. Con /7 53% dei voti ha superato l’altro candidato, Marino Pugliese. La vicepresidenza e’, invece, andata a Pino Trani, preferito con /7 59% dei consensi a Marino Ferfolja. Per la cronaca il direttivo della ‘Pasquale Besenghi degli Ughi” sara’ completato da Marino Domio, Fausto Marchesan, Claudia Raspohc, Bruno Gašperini, Marino Orlando, Bruno Giachin e Danilo Božič. In Uzza c’erano ancora Roberto Siljan, Claudio Moscarda e Andrea Šumenjak. Nella commissione disciplinare sono entrati Marino Pozzec-co, Guerrino Ruzzier e Silvano Nadišič. Per quanto concerne gli impegni immediati, Siljan si dice convinto del fatto che occorre puntare molto sull'aspetto sportivo-ricreativo per un avvicinamento più’ massiccio al sodalizio delle giovani generazioni. “Un occhio di riguardo - prosegue /7 presidente - dovrà' venir riservato al potenziamento dell’attività’ informativa che ritengo uno dei settori essenziali. Nel contesto intendo la crescita del numero delle pagine di questo nostro foglio e possibilmente il passaggio da quindicinale a settimanale. Inoltre si dovrà' organizzare quanto prima una campagna per /7 rinnovo del coro Ha/iaetum onde permettere un 'affermazione ancora più’ marcata in campo nazionale a internazionale. Infine vagliare le possibilità’, ma l’idea non e' nuova, per la realizzazione di un festival di canti originali in vernacolo dedicati ai bambini. " In ogni caso sull’esito del voto, Siljan si dice insoddisfatto: “Verrà' a mancare una pedina molto importante in particolare per quanto concerne / 'approfondimento del discorso sociale. E’ proprio questo un tassello importante per una Comunità ’ abbastanza anziana come la nostra. Vedremo dalle prime riunioni se il direttivo funzionerà' o meno e in quest'ultimo caso si può ' sempre andare a elezioni anticipate. Questa volta con Uste differenziate, con programmi a confronto.” C.M. Legge sulle Comunità’ nazionali autogestite Competenze e diritti più’ precisi Qualche giorno fa il governo della Slovenia ha approvato il testo della Legge sulle comunità ’ nazionali autogestite che ora, in seconda lettura, può’ intraprendere il normale iter per affrontare il dibattito alla Camera di Stato ed essere definitivamente approvato. Rispetto alle vecchie C.N.A., tuttora in vigore, la nuova legge stabilisce alcune importanti novità’ per la tutela degli interessi delle minoranze italiana e ungherese in Slovenia. Innanzitutto che queste Comunità’ diventano automaticamente soggetto di diritto pubblico, quindi categoria costituzionale, chiamate ad esprimersi su tutta una serie di importanti competenze per il gruppo nazionale. Cosi’, per esempio, il loro consenso sara’ determinante nell’ approvazione di quelle misure che riguardano direttamente i diritti particolari della minoranza a livello di autonomie locali. Oppure (art. 5) che collaboreranno con i rappresentanti della minoranza eletti negli organi delle autonomie locali e nella Camera di Stato. Anche per le elezioni nel Consiglio della Comunità’ Nazionale sono previste alcune novità’. Per esempio che - contrariamente alle elezioni amministrative precedenti -soltanto gli appartenenti alla minoranza potranno dare il proprio voto ai candidati sulla base di elenchi elettorali compren- denti tutti i condizionali del territorio. Si presume, quindi, che anche i seggi elettorali verranno organizzati presso le nostre comunità’, contemporaneamente e usando gli stessi criteri adottati per le elezioni amministrative della Slovenia. Di nuovo, anche, che la Comunità’ costiera, ultimamente eletta a suffragio universale e diretto, rappresenterà’ invece un organo di coordinamento tra le singole comunità’ comunali e diventerà’ il rappresentante delegato della minoranza nei confronti della Regione e dello Stato. L’approvazione della Legge, prevista per il prossimo mese, naturalmente, non risolve ancora tutti i problemi. Pero’, non appena approvata, si potrà’ incominciare a lavorare sulle proposte di Statuto e sugli altri documenti necessari per farla funzionare. Un lavoro che riguarda in primo luogo proprio i connazionali nelle nostre Comunità’. In attesa delle elezioni che, come abbiamo appreso ultimamente, da aprile sono state rinviate a fine novembre. Silvano Sau Avemaria Santa Maria di Alieto facci una grazia. Liberaci dal nostro profondo dubbio quotidiano. C’e’ o non c’e’ religione? Dalle pagine di questo giornale abbiamo a più’ riprese denunciato il grande amore delfamministrazione pubblica di Isola per i parti lunghi, stentati. Pero’ credevamo che il tutto fosse riservato solamente a noi comuni mortali. Adesso, purtroppo, veniamo a sapere che anche Tu, nonostante la Tua beatitudine, rientri nelle nostre file. Per rifarTi l’immagine, infatti, sono stati pianificati nientemeno che 13 anni. Un po’ troppi, non Ti pare? Sappiamo bene che nella citta’ dì Milano la “Madonnina”, per mantenersi sempre in ordine, ha dettato addirittura la fondazione della “Fabbrica del Duomo”. Pero’, si sa, "Milan l’e’ un gran Milan". Con questa affermazione non volevamo, certamente, disprezzare la nostra tanto amata Isola, e tantomeno sminuire la Tua figura. Ti preghiamo, prostrati davanti ai Tuoi ruderi, di usare tutte le Tue risapute facoltà’ onde ridare ai nostri “benefattori” la “religione perduta”. Fa che i Tuoi fedeli non debbano attendere cosi’ a lungo la Tua riapparizione in pubblico. Gianfranco Siljan Erik Tu! Remare da campione Erik Tu/ non ha certo bisogno di troppe presentazioni. Ormai molti, soprattutto gli appassionati di sport, sanno cosa ha già’ raggiunto nonostante la sua giovane età’. Oggi egli e’ uno dei migliori prodotti che H canottaggio isolano abbia sfornato. Di questi tempi, ci riferiamo a quelli climatici, i canottieri restano all’asciutto; anche di competizioni. Non si scopre l'acqua calda dicendo che le gare sono programmate ne! periodo primavera-estate. altra imbarcazione? R: Per ora mi alleno nel singolo, in futuro penso di provare qualche combinazione con i canottieri di Bled. Se sara’ nel doppio, nel due senza o nel quattro senza e’ ancora da vedere. D: Una domanda scontata. Qual e’ H massimo obiettivo che vorresti raggiungere in carriera? R: Il massimo sarebbe arrivare alle Olimpiadi del 96. Ai Mondiali ci sono già’ arrivato. Spero d arrivarci anche con i seniores. I Mondiali seniores saranno probabilmente il trampolino di lancio per le Olimpiadi. Importante sara’ esser sempre supportati da un buono stato di salute. D: Oltre al canottaggio riesci a trovare /7 tempo per praticare qualche altro sport, in forma ricreativa naturalmente? R: Mi piace andare con la “mountain bike” in discesa libera. In futuro penso di partecipare anche a qualche gara. D: Dunque dal mare alla montagna, anche questo fa’ parte del carattere di Erik. Per concludere ancora una domanda sugli sport di squadra. R: Ne seguo qualcuno, il calcio soprattutto. Sono un dichiarato tifoso del Milan. Roberto Siljan cm P7U’ mom ! meno am Auguri della CI ai soci... 05.02 Nicolo’ Chicco 07.02 Anteo Glavič, Fedora Radojkovič, Guerrino Stuie 09.02 Gilda Ček, Fabio Gregorič, Maria Kocjančič 10.02 Bianca Corradin, Marisa Tinelli 11.02 Riccardo Umer 12.02 Lorena Chirissi 13.02 Sergio Peroéa, Jolanda Radman, Antonio Vižintin 14.02 Maria Bologna, Albino Moro 15.02 Luciano Kleva, Breda Scotto di Minico, Zorica Umer 16.02 Bruna Bertok, Giliola Kobal, Laura Šlosar II Mwdtacchio, foglio della comunità’ italiana di Isola Redattore R.poo&bile: Claudio Moscaida U redmne: C. Chicco, M. Maurel, C. Moscaria, S. Sau, G. Siljan, A. Šumcnjak (impag. elettroa), P. Trai Indiriw: via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia tel-fa.■ +386 66 / 65031 / 65853 D: Come sta preparando la nuova stagione /7 nostro Erik? R: Per ora stiamo lavorando in palestra soprattutto con i pesi. E’ importante essere preparati bene sul piano fisico. Al mese di maggio i primi appuntamenti importanti. D: Dopo tanti successi in campo giovanile, che ti hanno fruttato tanti premi, tra questi quello recente di miglior sportivo della nostra Unione italiana nell'anno 93, ora arriva H difficile. E’ lecito aspettarsi da te risultati anche tra I seniores? R: Il salto di categoria e’ sempre difficile. Comunque spero di riuscire a comportarmi bene anche tra i più’ forti. Personalmente non vedo l’ora di iniziare. D: Continuerai a remare nello “skiff” oppure tenterai di salire su qualche ŠE ENA VSAKDANJA ZGODBA Ženska je upokojenka, pred slabim letom ji je umrl mož s katerim sta odkupila stanovanje v hiši v starem delu mesta. Zdaj tam živi sama s televizorjem, spomini in strahom, da bo končala pod ruševinami lastnega stanovanja. Pove, da je živčno načeta, da težko prenaša nenehne klice otrok pod oknom in na hodniku, tudi s sosedi se ne razume najbolje. Še posebej je jezna zaradi njihovih adaptacij v hiši, ki so po njenem krive za razpoke v steni, za zamakanje vode, za posedanje stropa. Hodi na stanovanjsko, kliče policijo in inšpekcijo, svoje stvari zlaga v kartonaste škatle in jih spravlja na varno. Potem pride tudi do časopisa in pove, da bi rada dobila drugo, bolj varno stanovanje. Ona je res lastnik, toda stanovanji nad in ob njej sta najemniški. Obiščejo jo delavci stanovanske, končno prideta strokovnjak za gradnje in tajnik krajevne skupnosti. Natančno pregledajo vse stene in ugotovijo, da razmere sploh niso tako hude in da so za zamakanje vode krive adaptacije v njihovem delu stanovanja. Za popravilo napak bi bilo treba zbrati kar nekaj denarja, ona pa ima le skromno pokojnino. Ko ji je država prodala stanovanje sta bila z možem zadovoljna, tako kot večina vseh nas, ki smo končno prišli "na svoje". Pa mnogi med nami, posebej pa starejši ljudje, brez možnosti dodatnega zaslužka, ne bodo doživeli kakšne posebne sreče ob tem zgodovinskem trenutku. Prej se bo zgodilo, da bo marsikateri med njimi preklinjal dan, ko ga je država zvabila na limance. Zdaj namreč nima nikogar od katerega bi karkoli zahteval. Na svojem mora vse popraviti sam za svoje, s sosedi mora reševati spore na sodišču, država pa stoji ob strani in opazuje propad svoje nekdanje lastnine. V naslednjem obdobju pričakujemo prihod stanovanjske mafije, ki bo od tako nesrečnih poceni kupila stanovanja (z doživljensko pravico bivanja sedanjih lastnikov) in naslednja generacija bo že spoznala nepremičninske mogotce, ki bodo najslabša stanovanjska, kar si jih lahko zamišljamo. Mef Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE IZOLA Izvršni svet Izvršni svet skupščine občine Izola razpisuje na podlagi 1. in 2. odstavka 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86) ter sklepa Izvršnega sveta skupščine občine Izola, št. 351-3/81 z dne 28.09.1993 in 01.02.1994, naslednjo JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEZASEDENEGA OBJEKTA V IZOLI, BAZOVIŠKA 1 1. Predmet prodaje je nezasedeni objekt v Izoli, Bazoviška 1, stoječ na pare.št. 267 - stavbišče s stavbo v izmeri 73 m2 in dvorišče v izmeri 79 m2, oboje vpisano v vi.št. 257 k.o. Izola-mesto. Objekt z dvoriščem je družbena lastnina v uporabi Občine Izola. Izklicna cena je 10.507.950,60 SIT oziroma 135.972,00 DEM v tolarski pritivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan izvedbe javne dražbe. 2. Javna dražba bo v PONEDELJEK, dne 21.02.1994 ob 8 uri v prostoru Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola, Postojnska 3 (sejna soba). 3. Objekt, ki je predmet javne dražbe ni zaseden. 4. Davek na promet nepremičnin in drugi stroški v zvezi s prodajo navedene nepremičnine in zemljiškoknjižni vpis niso zajeti v ceno in jih poravna kupec. 5. Ostali pogoji: - Udeleženci, ki želijo na javni dražbi sodelovati, morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan vplačila in jo vplačati na račun št: 51430-630-40003 -SO Izola-proračun. - Pogodba o prodaji mora biti sklenjena v roku 15 dni po javni dražbi. Če pogodba ni sklenjena v tem roku, zapade ostanek varščine, po odbitku stroškov postopka. - Kupec mora plačati kupnino v roku 15 dni od dneva sklenitve prodajne pogodbe v tolarski protivrednosti nemške marke, obračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan plačila kupnine. - Zastopniki pravnih in civilnih oseb so dolžni predložiti pravnoveljavno pooblastilo za zastopanje na javni dražbi. - Dražitelj, ki na javni dražbi ne uspe, dobi povrnjeno varščino najkasneje v roku 15 dni po izvedeni javni dražbi. - Prodajalec si v primeru preprodaje nepremičnine pridržuje predkupno pravico za dobo 2 let od dneva sklenitve prodajne pogodbe. - Prodaja se vrši po principu videno-kupljeno in kupec nima pravice uveljavljati v zvezi s predmetno nepremičnino kasnejših reklamacij. - Kupec, v kolikor je to fizična oseba, mora izkazati državljanstvo Republike Slovenije. - Vse informacije v zvezi z odkupom navedene nepremičine dobijo interesenti pri strokovni službi Zavoda za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola, Postojnska 3 po telefonu št. 67-359 (Golob Aleksander). Ogled nepremičnine je možen po dogovoru. Predsednik IS SO Davorin ADLER l.r. LADJEDELNICA PRED NAKUPOM Izolska ladjedelnica bo v kratkem dobila nove lastnike. Med stečajem je upravitelju Alojzu Zorku in ekipi uspelo urediti nekatere najbolj pereče težave v podjetju: zmanjšali število zaposlenih, izboljšali delovno disciplino, pripravili projekte prestrukturiranja v jahtni center, se lotili vzporednih projektov (cisterne za tekoči plin), začeli uresničevati projekt ekološke sanacije in sploh ustvarili videz podjetja, ki ga je vredno ohraniti. To so spoznali tudi na republiškem skladu za razvoj in pri Finorju in sklenili pospešiti prodajo podjetja. Po vrsti dogovarjanj v katera so bili vključeni tudi nekateri tuji vlagatelji se dogajanje bliža zaključku. V naslednjih dneh naj bi bodoči kupci podpisali pogodbo in plačali dogovorjeno ceno. In kdo so kupci? Po informacijah iz tujega tiska je to izolski Consulting, ki ima predkupno pravico, v sodelovanju z neko mariborsko finančno družbo in Petrolom. Medtem pa stečajna ekipa opravlja dela po zastavljenem programu, predstavlja usluge kopenske marine z vzdrževanjem ladij na sejmih po Evro-pi, ureja obalo in čaka novega lastnika, da odloči kako in kaj. Možnosti dobrih odločitev je veliko. Skoraj humoreska Vlada Bernetiča KJER SE CEDITA PEGOLA IN MED... GRE VSE KOT NAMAZANO! Ne zanima nas ali je lastninjenje divje ali ukročeno, ali bo lastnik država ali privatni kapital, spoznati bi želeli le dobrega gospodarja! (Ante Exodus) ADAM NOŠTROMO, direktor novoustanovljenega občinskega podjetja za planiranje in urbanizem "PEGOLAPLANMAR" je širokih ust hvalil stavbenikovo blagodišečo pizzo in jo zalival s pivcem. Pravijo, da je v svoji kandidaturi za stolček obljubljal marsikaj naši dolgi vasi, kanil naj bi zgraditi celo mestno kavarno in nadstrešek avtobusne postaje. Izoli naj bi spet vrnili izgubljeno mestno identiteto, je navajal kot argument. Saj ni da bi pretiraval in sejal lažne obljube, vendar moramo ugotoviti, da je ta človek predvsem optimist in ne toliko iskani pragmatik, kot bi to želeli. Dober vonj po pizzi je zajel skoraj pol vasi, tako da gostov v restavraciji ni manjkalo. Ob noštromov stol je "čisto slučajno" dregnil mladi gospod Franjo Firbec - FrFi, mandračev odposlanec, ki je zadnje čase raje hodil "-po terenu" kot, da bi čepel celi dan v svoji pisarni imenovani tudi EX GRAT1SPRESS. FRFI: Oh, oprostite gospod Adam, vidim, da ste zelo konstruktivno zaposleni s pizzo. Mimogrede, ali imate še kakšno capriccioso v planu za letos? NOSTROMO: Še danes lahko naročite dve novi specialiteti: pizzo co-sanostae in pizzo fatticavolituoi. Poiskusite, res prava domača roba! FRFI:Prav zato sem tukaj, da jih poskusim, verjamem, da bodo ta prave. Ma povejte šjor Nostromo. Po vasi pravijo, da imate jasno vizijo razvoja Izole v mestno občino, v pravi biser Mediterana. Ma, kaj res vidite našo usodo vnaprej? Povejte, kakšna je vaša vizija našega komunalnega jutri in kakšna bo usoda nas komunalnih uporabnikov letos? NOSTROMO: Sonce bo letos dobro ogrelo našo večno komunalno pozitivno ničlo. Naš minister Jazbec, ki nam je lani pomagal sfrizirati škova-con polaga letos usodo lokalnega okolja v naše roke! Komunalni akvato-rij je sicer neobremenjen z odprto mejo na morju a naša mornarica se letos v njem še ne bo učila plavati, niti pluti. Univerzitetni veslaški klub bo dobil maja letos nove hangarje in klubske prostore a kaj, ko bodo študentje, kot običajno, raje voslali "na suhem". Prenova lokalne infrastrukture bo letos maja dobila nov elan in že konec meseca bodo dela zaključena, tik pred turistično sezono. Največ zaslug za uspeh si bodo pripisali uslužbenci naše lokalne, komunalne oblasti, toda že konec maja bodo "iz čistega interesa" ustanovili novo "by pass" firmo, podružnico regionalnega vodovodnega podjetja in se v njej vsi zaposlili. Levji delež bo v tej transakciji prispeval naš prvi komunalni minister, ki si bo stolček ohranil tako, da bo že sredi maja svoj strateški delovni načrt obrnil na glavo in začel uresničevati plan po točkah od zadaj naprej. nadaljevanje sledi... ŠTIRJE MUŠK S ŠARED Včasih človek ncliode povzroči vraga In pol. Pred tednom dni smo jih tako, za šalo, poimenovali Štirje mušketirji, danes pa je po Izoli že slišati: "Gremo k Mušketirjem". Ivan, Ivo, Krešo in Zvonko se zaradi tega ne jezijo. Konec koncev je trenutno zelo popularen film o štirih legendarnih junakih, pa tudi njim gre delo dobro od rok. Malo pred lanskim Martinom so se bivši sošolci SGTŠ odločili, da bodo začeli po svoje in vendar skupaj. Dva kuharja in dva natakarja so staknili glave in vzeli v najem gostilno Cok na Šaredu. Zavihali so rokave, vzkliknili: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE in zdaj že imajo stalne goste, ki so zelo zadovoljni z njihovo pripravo in postrežbo domačih mesnih in ribjih specialitet. Ivan Čendak, Ivo ječmenjak, Krešo Orejaš in Zvonko Kovačič se tru dijo, da zadovoljijo še tako zahtevnega gosta, veselijo se večjih sku pin in porok, za vse pa poskrbijo tako, kot si gost zaželi. Preverite jih! GOSTILNA ČOK Šared I9c, Tel.: +386/66/68-111 Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE IZOLA Izvršni svet Na podlagi sklepa Izvršnega sveta skupščine občine Izola, št. 332-2/93 z dne J J .01,1994 razpisuje izvršni svet skupščine občine Izola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO JAVNE POVRŠINE "TRŽNICA LONKA" V NAJEM 1. Predmet razpisa je oddaja dela parcele št. 1288 k.o. Izola-mesto, kjer je tlakovana in komunalno opremljena ploščad " Lonka" v Izoli, med Kidričevim nabrežjem in parkiriščem. 2. Območje, v katerem je obravnavana javna površina, ki je predmet oddaje po tem razpisu, se ureja z zazidalnim načrtom "Marina" Izola (Uradne objave, št. 4/90 in 4/93). 3. Ploščad kot javna površina in je predmet oddaje, je pravokotne oblike dim. max. 22,00 x 41,00 m. Zazidalni načrt za ploščad "Lonka” (območje v zazidalnem načrtu z oznako "J" - poslovno- stanovanjski kompleks ob Corkijevi ulici) predvideva naslednje: "Lonka je urejena ploščad, ki jo ob Kidričevem nabrežju in ob parkirišču zapirata zidana objekta s trgovskim in gostinskim programom. Objekta sta pritlična." 4. Ponudniki, ki želijo na razpisu sodelovati so dolžni ponudbi priložiti predlog programov in idejne zasnove prostorske ureditve. 5. Ploščad s predlaganimi programi mora delovati kot celostna podoba v prostoru. V maksimalni meri je upoštevati medsebojno usklajenost objektov ter elementov in opreme zunanje ureditve, tako po materialih, detajlih in obdelavi, kot tudi po obliki in barvi. Celostna ureditev prostora z objekti in opremo zunanjih površin mora ohraniti ali izboljšati urejene vzdrževane zelenice, peš poti in dostopnost pešcem, invalidnim osebam in otroškim vozičkom. Ob ureditvi ploščadi in objektov, investitor uredi tudi vse spremljajoče objekte (sanitarije, skladišča ipd) skladno z veljavnimi sanitarno tehničnimi in drugimi predpisi za celotno ploščad. 6. Najemnina za uporabo javne površine se določi v skladu z Pravilnikom o oddaji javnih površin v najem v občini Izola. 7. Ponudbe se oddajo v zapečateni kuverti z oznako: "Javni razpis za oddajo javne površine "Tržnica Lonka" v najem na naslov: Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve SO Izola, Postojnska 3, v roku 15 dni od dneva objave v časopisu. 8. O izbiri ponudnika bo odločala tri članska komisija imenovana s strani Izvršnega sveta skupščine občine Izola. 9. Ponudnikom bo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika poslano pismeno najpozneje v roku 3 dni od dneva izbire. Predsednik IS SO ____________________________________________________ Davorin ADLER NOGOMET SPONZORJA NAS NI BILO! Čeprav je bilo napovedano, da bo v soboto novo klubsko vodstvo predstavilo novega klubskega sponzorja in je vse kazalo, da se bodo zapleti v NK Izola končno razrešili, je v ponedeljek prišla vest, da je predvideni sponzor odstopil od podpisa pogodbe. Po nekaterih naj bi podjetje Šubic&jesih (nepotrjeni sponzor) odstopilo od podpisa in tako je klub ostal brez rešitve, ki so jo vsi tako pričakovali. Vse bolj se ponavlja koprska .zgodba, saj nekateri igralci menda redno prejemajo plačo pri Belsportu, ki ga je sponzor novega vodstva želel odstraniti iz kluba. Predsednik Mikulin zdaj v Avstriji išče morebitnega novega sponzorja, če ga ne bo našel pa je pripravljen ponuditi svoj odstop. Medtem pa so igralci odpotovali na priprave v Umag, kjer so že odigrali prijateljsko tekmo z bjelovarskim prvoligašem, usoda predvidene tekme s slovensko reprezentanco pa je še nejasna. Delno tudi zato, ker o dogajanju v klubu ne izvemo ničesar, razen če postopamo okrog igrišča. Tako tudi nismo vedeli za nogometni ples na katerem so proglasili najboljša nogometaša za jesenski del prvenstva. Glede na to, da je bilo v zvezi s propadlo prireditvijo omenjano tudi naše ime dajemo na znanje, da o dogodku nismo nič vedeli niti nismo bili tam. Bomo pa priznanje najboljšemu igralcu jeseni S.Čučku dodelili na prvi tekmi spomladanskega dela na domačem igrišču. SLEDI JADR : Odbojka Seznam prvenstvenih tekem izolskih odbojkarjev: 12. kolo 5.2. Mežica : Izola ob 18.00 13. kolo 12.2. Šempeter : Izola ob 20.00 14. kolo 19.2. Izola : Braslovče, OŠ V. Šmuc ob 18.00 uri 15. kolo 26.2. Pionir 2 : Izola ob 15.00 16. kolo 5.3. Izola Pan Kovinar, Športna dvorana ob 19.00 17. kolo 12.3. Beltinci : Izola ob 18.00 18. kolo 19.3. Olimpija 2 : Izola ob 18.00 19. kolo 25.3. Vileda 2 : Izola ob 1 7.00 20. kolo 2.4. Izola : M ikro Črnuče, OŠ V. Šmuc ob 18.00 uri 21. kolo 9.4. Salonit 2 : Izola ob 14.00 22. kolo 16.4 Izola : Mislinja, OŠ V. Šmuc ob 18.00 uri PRI -20C sports news Z Nove Zelandije je prišel fax, na njem pa poročilo Djura Babelica, jadralca izolskega Olimpica, ki kot prvi Slovenec sodeluje na največji jadralni regati imenovani Whitebread. Kot znano jadra Djuro na ukrajinski jadrnici Hetman Sahaidachny skupaj z drugim članom Olimpica, Jurijem Dorošenkom. Ukrajinska jadrnica je po regati od Avstralije do Nove Zelandije na skupno enajstem mestu, zdaj pa je na vrsti pot do Uragvaja, okoli Rta Dobre nade, kjer čaka jadralce hud mraz in vožnja med ledenimi gorami. Srečno. Round The World Race 1993-94 N«WZ«