poslovalnico MCD6H tel.: 0601/73 696 vTE« mesecu«* zM-ogv ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI TELOVADNI IN ŠPORTNI COPATI ŠPORTNI COPATI ADI D AS PLANINSKI ČEVLJI ALPINA VGOOt*01 - ženski sobni copati... 741 SIT - moški športni copati... 2.233 SIT - ženski salonerji - novi modeli... 2.988 SIT - startarke ... od 552 do 893 SIT - natikači FLY FLOT ... 1.988 SIT Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8,00 do 12.00 ure! VABUENI! Ljubljanska c.10, KAMNIK INFOTOUR d.o.o., Kamnik vam nudi strokovno tesnenje vrat in oken z cevnim tesnilom iz posebnega silikona, ki je odporen na prepogibanje in stiskanje. Garancija je 10 let. Prihranili boste 30% stroškov za ogrevanje, prepih in prošenje prenehata takoj. Vse informacije dobite pri zastopniku firme na telefon: 0601/85 006, SUŠIN VIKTOR, RADEČE, Potna brod 17, vsak dan od 7.00 ure dalje. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19”, ob sobotah 700 do 13 / UVODNIK "Ne paniciraj," je pred dnevi poznavalsko poudarila domača pubertetnica. Seveda sem se najprej začudil nad novo skovanko - mulci očitno skrbijo za živost slovenskega jezika. Stari dobri Švejk, ki smo ga Slovenci kar vzeli za svojega, je imel navado reči: "Pa brez panike." In prav mirne živce bomo v naslednjih dneh še kako potrebovali. Začetek šole pomeni začetek bolj resnega obdobja v življenju ljudi. Dopusti so mimo, jesen stopa v življenje skozi velika vrata. V prihodnjih dneh bomo veliko potrpljenja potrebovali predvsem na cestah, starši pa doma tudi pri delu z otroki. Ne vem sicer, kaj bi dejal naš današnji intervjujanec dr. Matjaž Kmecl na novo skovanko naših pubertetnikov, pa vendar si zapišite v teh dneh za uho: "Nikar ne panicirajte." „ ,-v m^ N OVIO Začetek šolskega leta prestavljen Trbovlje - V vseh trboveljskih OŠ bo prvi šolski dan šele v ponedeljek, 5. septembra, zaradi dokončanja adaptacijsko vzdrževalnih del. Na šolah še pleskajo in usposabljajo učilnice, da bo projekt reorganizacije končno zaživel tudi v praksi. Obnovitvena dela potekajo tudi na enoti Alojza Hohkrauta, ki je bila v junijskem neurju poplavljena in bo edina šola, ki še ni popolna osemletki. Ravnateljica Darinka Kostanjšek je zatrdila, da so dobili soglasje občinskega upravnega organa, ki je odgovoren za šolstvo in poslali obvestilo v vednost Zavodu za šolstvo in šport. Žal ta dva dneva ne bosta prosta, temveč ju bodo morali učenci nadomestili v prvem ocenjevalnem obdobju. /z filma Airborne V ogledalu: Mojca Oštir Šola ni šala Avto za Stanka Nikogaršnje odlagališče Šola res ni šala Dr. Matjaž Kmecl: Politika je sladka in dobra le od daleč Pasja lepota v Trbovljah Citrarji na Kopitniku Mega žur v Hrastniku Miss je spet Katarina Zasavci, več hodite v kino Šola zares ni šala Bomo še kdaj letovali v Rineti Država noče kupiti Radeče papirja, zato radeški papirničarji bijejo plat zvona Bo Parni valjak izravnal Izlake NASLOVNICA: AD Uroš Klemen H KOLEDAR DOGAJANJ 22. avgusta - Zadnji teden v avgustu je, tako da gneča po zasavskih knjigarnah nikakor ne pojenj uje. In medtem ko je učbenikov za osnovnošolce dovolj na razpolago, jih za srednješolce še vedno tiskajo. 23. avgusta - Trboveljska Narodno-demokratska stranka oziroma v njenem imenu predsednik Franc Cestnik skliče novinarsko konferenco, na kateri se dotakne treh problemov: koalicije strank za bodoče lokalne volitve, ki v Trbovljah bolj slabo kaže; nepravilnosti občinskega sklada stavbnih zemljišč in nenazadnje tudi pisma, ki jim ga je poslala Nacionalna zveza pri SLS v zvezi z gradnjo muslimanske molilnice. NDS je seveda odločno proti. 24. avgusta - To sredo se končno sestane trboveljski izvršni svet. Glavna tema: ocena škode junijskega neurja in razhajanja z republiško medresorsko komisijo za ugotavljanje škode. 25. avgusta - Ta dan obiščejo Zasavje predstavniki sindikatov slektro energetske in kovinsko - predelovalne industrije iz Nemčije in Avstrije. Seveda se ustavijo v RRPS in TET. 25. avgusta - En dan po zasedanju trboveljskega zaseda še iagorski izvršni svet, in to na isto temo: pregled aktivnosti pri rdpravi posledic neurja v juniju in avgustu. Za razliko od Trboveljčanov, ki jim zapovedana metodologija ugotavljanja škode nikakor ni pogodu, Zagorjanom le-ta povsem odgovarja... 26. avgusta - Pozno popoldne v zimskem vrtu Medijskih Toplic nazdravljajo izidu učbenika za mlade pianiste 99+1 raj skladbic za klavir avtorice Slavi Gregl, tudi učiteljice klavirja iz zagorske glasbene šole. 28. avgusta - Državna razstava pasemskih psov privabi to sončno, vroče, čisto poletno nedeljsko jutro na nogometno igrišče rboveljskega Rudarja kopico ljubiteljev štirinožcev. Med dmgim o obišče tudi Artur z gospodarjem, premierom Drnovškom. Slednji ;e popoldan sestane še z zagorskim županom in mu obljubi, da bo ra pogovorih s hrvaškim kolegom zagotovo posebej izpostavil iroblematiko zagorskega mladinskega počitniškega doma v Vrsarju. Polona Malovrh fl " - SPET NOVI —- ; UJAG3J00 V MOJCA OŠTIR Materina ljubezen je brezmejna, lahko je tudi najboljše zdravilo. Otrokom z lj ubečo mateij oj e lepo. Mojca Oštir je svoje otroštvo preživela pri tujih ljudeh. Rodila se je pred devetindvajsetimi leti v Mariboru, otroštvo in mladost j e preživela na Štajerskem. V Litijo je prišla pred dvanajstimi leti in si ustvarila dmžino. Ima dva sinova: devetletnega Roka in petletnega Petra. Svojima otrokoma je želela nuditi vse tisto, za kar je bila sama prikrajšana. Dajati jima mora še več, saj seje tri mesece po Petrovem rojstvu začela njena bitka. Peter se je zastmpil s hrano za dojenčke. Zdravniki dolgo niso ugotovili kaj mu je; imel je različne diagnoze in terapije. Ima poškodovane možgane. Peter ne hodi, ne govori, ne vidi, vendar čuti in sliši ljubezen okrog sebe, stanje se mu izboljšuje. Družine s prizadetimi otroci niso deležne potrebne pomoči. Predvsem rabijo pomoč v organiziranih društvih. V Litiji Društvo za duševno prizadete ni delovalo, na pobudo Mojce in drugih staršev je spet zaživelo. Mojca si prizadeva, da bi imeli v vrtcu razvojni oddelek, kajti varstvo je za starše eno najbolj perečih problemov. Litija še nima Društva za cerebalno paralizo. Napoti do potrebnih ustanov in dmštev pa je tisoč ovir in zaprek. Starši so nemočni, večkrat razočarani. Problematiko so želeli predstaviti na seji občinske skupščine, ki pa je bila nesklepčna. Družba bo morala prisluhniti tudi njim in njihovim težavam. Rok se rad igra z bratom in ga pazi, radovedno pogleduje in sprašuje, če bo teta zdaj pomagala njim, tako kot pomaga njegova mami vedno dmgim. Peter že štiri leta čaka na invalidski voziček, ki pa je vedno bolj oddaljen, Peter pa vsako leto težji. "Edino ljubezen pomaga Petru, da ga umiriš," pravi Mojca Oštir, Peter pa se zadovoljno smehlja. Joža Konjar PC liiiiiii B Dolina Save v jesenskih meglicah. Foto: Branko Klančar Delegacija sindikatov iz tujine Trbovlje - Zasavje je 25. avgusta obiskala delegacija predstavnikov sindikate vrudarstva, elektro energetske in kovinsko predelovalne industrije iz Nemčije in Avstrije. Sestala seje s predstavniki sindikata RRPS, vodstvenimi delavci iz RRPS in TETTrbovIje. Iztok Cilenšek je predstavil delo in aktivnosti sindikata, v kateremje vRRPS kar 93 odstotkov zaposlenih. Težave imajo z zagotavljanjem novih delovnih mest v zapirajočih rudnikih, s pogajanji o spoštovanju kolektivnepogodbes strani države. Nacionalna strategija energetske politike ni idealna, je pa sprejemljiva, saj premogu ne odreka vloge energenta v splošni rabi. Generalni direktor RRPS Aljoše Kink j e orisal dosedanje delo, napore in že 200 let trajajoče težave pri pridobivanju premoga. Težava ni v sodelovanju s sindikati, temveč v nepravilni razlagi potreb po energetskih objektih in o zasavskem premogu. Ena izmed rešitev je verjetno čimprejšnja gradnja nadomestnega objekta TET II in s tem nadomestne zaposlitve vseh tistih, ki bodo z zapiranjem treh rudnikov izgubili delo. Franc Druks in vodja celotne delegacije predsednik SDE Hans Berger sta pozdravila sodelovanje vseh sindikatov na tem področju. Kot je dejal Hans Berger je potrebno pri zapiranju in menjavi strategije upoštevati, da premog niso hruške in da se po 25. letih dela rudar težko prekvalificira za drug poklic. Dom v Vrsarju Zagorje - V tem tednu sta se uradno sestala predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in predsednik občinske skupščine Zagorje Matjaž Švagan. Zagorski župan je med drugim premieru predstavil tudi problematiko mladinskega doma v Vrsaiju in prizadevanja občine, da bi v svojem domu mladi Zagoijani ponovno lahko letovali. Julija 1992j e s sklepom o začasnem odvzemu objekte prevzela poreška občina in jih dala v upravljanje HVO za potrebe ranjencev in družin. Predsednik slovenske vladeje obljubil pomoč pri iskanju rešitve tega problema. Še posebej je poudaril, da bo o tem govoril s predsednikom hrvaške vlade. Mladinski počitniški dom je bil vedno polno izkoriščen, saj so v njem letovali malošolarji pred poletjem in v začetku jeseni, med počitnicami pa učenci osnovih in srednjih šol. V Zagorju pričakujejo, da bodo pogovori uspešni in, da se pred prihodnjo sezono ne bodo več spraševali, ali bodo mladi Zagorjani deležni svežega zraka in prijetnega bivanja v okolju, kamor so zahajali dolgo vrsto let. I.L. O zdravstvu Zagorje - Na povabilo zagorskega Občinskega odbora Slovenske ženske zveze so se v torek, 30. avgusta, sešli dr. Janez Zajec, državni sekretar v Ministrstvu za zdravstvo, dr. Franc Cukjati, predstavnik Zdravniške zbornice in dr. Tone Kunstelj z zdravniki ZD Zagorje, dr. Slaparjeva, v.d. direktorja ZD Zagorje, Matjaž Švagan, predsednik SO Zagorja, Andrej Dolšina, predsednik OO SKD v Zagorju in član Sveta ZD Zagorje ter predstavnici sklicatelja srečanja. Pogovarjali so se o pobudi OO SZZ Zagorje za nakup aparata za ultrazvočno diagnostiko za ZD Zagorje, predvsem za potrebe Dispanzeija za žene. V Zagorju se je mudil tudi generalni sekretar Zdravniške zbornice, so se zdravniki z njim pogovorili še o svojih problemih. T.S. V znamenju Bakhusa Ljubljana - Ta teden bo v Ljubljani Vinski sejem Vino 94. Eden najpopularnejših in najživahnejših sejmov letos praznuje 40. obletnico. Sejem s svojo dejavnostjo vsako leto pritegne na Gospodarsko razstavišče v Ljubljano številneobiskovalce, ljubitelj e dobre kapljice in predstavnike stroke iz vse Slovenije pa tudi tujine. Vinski sej em sej e v Lj ubljani prvič predstavil leta 1955, istega leta so tudi pričeli z bogatim zabavnim programom privabljati številne obiskovalce. V zadnjem času se prav na tem sejmu zbirajo tudi strokovnjaki s področja vinarstva in vinogradništva ter seveda tisti, ki bi radi o vinu izvedeli kaj več. Letošnj i j ubilej ni sejem Vino 94j e še posebej bogat in zanimiv, na njem se predstavlja 164 razstavljalcev iz 12 držav, prisotni so tudi vsi pomemnejši slovenski vinarji. Vsi želijo čimbolj predstaviti svoja vina in vinorodna območjaizkaterih prihajajo. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo je ob 25. obletnici pripravila številne zanimive degustacije. Stoto obletnico praznuje tudi Vipava, kije s Furengo, s katero so nekoč iz Vipavske doline tovorili vino na Kranjsko, na slikovit način popestrila uvodno prireditev. Poleg promocijedobrih vinjeosnovni namen in cilj slovenskega vinskega sejma v Ljubljani vzgajanje in izobraževanje, zato so tudi pripravljene vodene degustacije. K vzgoji in boljšemu poznavanju bo veliko prispevala brošura "Kultura pitja" dr. Dušana Terclja, ki je namenjena predvsem mladim, pa tudi poznavalci bodo v njej našli kaj zanimivega. Sejem bo odprt do 3. septembra vsak dan med 9. in 19. uro, po devetnajsti uri pa bo na zunanjem delu razstavišča zabava. K.R. Parni valjak na Izlakah Izlake - Na bazenu v Medijskih Toplicah bo v soboto, 3. septembra ob 20. uri koncert skupine Parni valjak iz Zagreba. Organizator koncerta je turističo in gostinsko podjetje Medijske Toplice d.d. Zagorje ob Savi. D. H. »\ovii gospodarska politika Jeseni naj bi prišla v državni zbor listina o industrijski razvojni politiki. Gre za dokument, ki naj bi na novo opredelil ta del gospodarstva. Osnovna ugotovitev je ta, da se naše gospodarstvo ne bo več delilo na bolj ali manj prednostne panoge, ampak se bodo podjetja delila na dobre in slabe. Zanimivo, da so sestavljavci zapisali tudi vrednostno sodbo o tem. Dobra naj bi bila tista, v katerih bodo do konca tega stoletja dosegli do 60.000 nemških mark dodatne vrednosti in ki za zdaj dosežejo le 20.000 nemških mark omenjene vrednosti na zaposlenega. Vsa druga se bodo morala sprijazniti s slabšim položajem, če ne kar životarjenjem, ki ne bo kdo ve kako dolgega veka. Za to, da bi pretežni del podjetij zlezel na zeleno vejo, bo treba marsikaj postoriti. V prvi vrsti bodo morala podjetja dosti bolj izkoriščati svoje zmnogljivosti, se čimprej posodobiti, kar brez izdatnejših naložb ne bo mogoče. Ker uspešna industrija potrebuje tudi urejeno infrastrukturo, naj bi okrepili graditev avtomobilskih cest, železnice posodobili, da ne bi več zaostajale za Evropo, uredili elektorgospodarstvo, dosegli hitrejšo ekološko sanacijo in postorili še vse, kar nas bi uvrstilo ob bok industijsko razvitih evropskih dežel. Od kod denar? Očitno brez zadolževanja v tujini ne bo šlo; nekaj bi dobili z večjim domačim varčevanjem, vlaganjem prihrankov v delnice. To ne bo najbolj všeč bankam, ampak te bodo že znale pritegniti varčevalce. M.V. 1. HOKUS FOKUS ČAROVNICE PRIHAJAJO (kom.), čet. ob 18. in 20. uri. 2. -5. ČAROBNI VRT (mlad.), pet., pon. ob 18. uri, sob., ned. ob 18. in 20. uri. 6.-8. POLICAJ IZ BEVERLV HILLSA (kom.), tor., čet. ob 18. in 20. uri, sre. ob 18. uri. 1.-4. MOJ OČKA, JUNAK (kom.), čet., pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 18. uri. 3.-6. NA RAZPOTJU (drama), sob., ned. ob 20. uri, pon., tor. ob 19. uri. 7.-8. KLAVIR (drama), sre., čet. ob 19. uri. 1.-2. LEDENA STEZA (kom.), čet. ob 18. uri, pet. ob 20. uri. 3.-4. KLAVIR (drama), sob., ned. ob 17. in 19. uri. 7.-8. ALJASKA V PLAMENIH (akcija), sre., čet. ob 19. uri. 3. MOJA PUNCA 2 (kom.), sob. ob 18. uri. 4. MOJ OČKA. JUNAK (kom.), ned. ob 20.15. uri. mamograf Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "Mamograf" od 19.8. do 25.8.: ABC Pomurka - Kmetij, gozd. zadruga Dol pri Hrastniku (prispevki zaposlenih delavcev) - 13.200; GD d.o.o. Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 4.200; OZZING d.o.o. Trbovlje - 5.000; Alojzija Simnovčič Trbovlje - 2.000; Marjan Ramšak Trbovlje -1.000; ABC Agrohit Trbovlje - 20.000. Skupaj zbrana sredstva od 19.8. do 25.8. - 45.400. Skupaj zbrana sredstva do 25.8.1994: 10.258.380. " ^ J ' črpalke po gorivo. Zadnje čase pa tudi po marsikaj drugega, saj so postale črpalke prave male trgovine. Tisti, ki imajo oko naravnano na lepoto, pa že vrsto let opažajo, da delavci na bencinskih črpalkah znajo poskrbeti za urejeno okolico črpalke in redno tudi za red in čistočo na črpalki. Petrol vsako leto ocenjuje svoje črpalke. Zasavske so lepo urejene, izlaška je bila enkrat, izbrana celo za najlepše urejeno črpalko v Sloveniji. V ^hgorju so postavili sodobno opremljeno črpalko, novo nameravajo zgraditi tudi v Hrastniku. In prav v HrastnikUsimo se ustavili v naši akciji, kjer podeljujemo ZasaV.čevc Sampe. Lažje je urejevati in skrbeti za nove objekte. V Hrastniku pa je bencinska črpalka stara. Pa vendar črpalkarji vestno skrbijo zanjo m vzorno urejujejo okolico. Zato sVtUdi zasftižij<||iišo lampo - s tem pa tudi celoten Petrol, ki dokazuje, da rotili vseeno, v kakšnem okolju živimo. Med prijaznost pa v za|lnjem času sodi tudi brezplačno čiščenje šip. Vozniku t||a majhna prijaznost, godi in mu polepša dan. Le tako naprej. , M. P.1 a f j««#n 'r' r ----------- ------------------------------- ' ------- --------------- Drejc gre v šolo je naslov interne publikacije za starše prvošolcev, ki jo je vsebinsko, strokovno in računalniško oblikovala strokovna pedagoginja -logopedinja Helena Kreže. Starše seznanja s šolskim redom, na prvih straneh pa je tudi prostor za osebne podatke, sošolce in naslov šole. Posebno pozornost namenja stikom staršev s šolo, kako pomagati pri učenju, kako ravnati ob težavah. Navaja literaturo izobraževanja na vzgojnem področju, ki jo lahko dobijo tudi v splošno izobraževalni knjižnici - na primer revijo Otrok in družina, knjige Težave, težavice, Učne motnje, Vsak otrok hodi v šolo, Učne težave našega šolanja... Zvežčič na dvajsetih straneh so izdali v 150 izvodih. Tudi nam se je zdel zelo zanimiv, zato objavljamo nekaj napotkov, ki bodo zagotovo v veliko pomoč staršem. ^ ------------------ - -------------------- -..... 1 Pomagajte otroku pri učenju 1. Otroku poskušajte kar se da pogosto omogočiti, da bo doživljal uspehe. Ne pričakujte preveč od otroka. Razumite, da je vstop v šolo zanj pomembna prelomnica v življenju. 2. Otroku pomagajte toliko, kolikor je potrebno. Psiholog William Glasser meni, da se otroci nič ali malo naučijo, če delamo namesto njih in pridobijo mnoge spretnosti in znanja, če delamo z njimi in jih hrabrimo, da delajo sami. 3. Učencu naj pri učenju pomaga tisti od domačih, ki ima največ potrpljenja. Starši, ki postanejo prehitro nestrpni, otroka še bolj zmedejo. Pogosto se dogaja, da postane učenje z otrokom stalen vir konfliktov v družini. V takem primeru poiščite pomoč nekoga tret- i .'AA «:Prosim ttas/, imejte/posluh/ tudi/ za/ moje/ potiteAe/! cYle/ pri pan jope/ me/ in/ ne/ sitnarite/ ye.fi/ (juAi/dcuv. cRswnajte/ z/ menoj/, kot/ ki/ ladi/, da/ d/uipt mo nap e Z' vamt/i ! jega, ki bo pri delu z otrokom čustveno neobremenjen. 4. Domače naloge naj dela učenec v tistem času, ko je najbolj zbran. Začne naj z lažjo nalogo, ki jo bo lahko naredil hitro. Tako bo dobil občutek, daje pri delu uspešen. 5. Upoštevajte, da rabi otrok veliko igre in gibanja. Omogočite mu to, ker se bo med igro sporostil in odpočil od šolskega dela. PAZITE! Otroka, ki je že preobremenjen s šolskim delom, ne obremenjujte še s tečaji tujih jezikov, glasbeno šolo in podobno, če za dejavnost ni posebno nadarjen in zanjo ne kaže veselja. Iflaje/ toke/ so/ majhne/. Starim, ne/pričakupe/ popolnosti/, kada/t/pofUelpm posteljo/, narišem tišin ali/ trižem/ žeupe. ‘'ffloje/ nape/ so/ knatke/. zPiosim, upočasnite/svoj/ kanala, da/ vas/ kam lahko/ dohajat. 6. NAJVAŽNEJŠE! Dober besedni zaklad je eden izmed pomembnih ključev do šolske uspešnosti. Zato otrokom berite in jim posredujte primerne knjige, kasete,... Navadite otroka, da bo postal reden obiskovalec knjižnice. Skupaj z otrokom preglejte TV program in si oglejte primerne oddaje. Pojdite z otrokom na sprehod ali izlet. Vsi se boste sprostili, otrok pa se bo pri tem marsikaj naučil. (Vem, da/sem marsikdaj/ počasen/ in/ vi/ nestivpni/. sd rikav, pnosim, ne/ delajte/ stvari/ namesto/ mene/. HaArat dakim olčuteh, da/ nUij/ l/vud/ ni/ zadoščal/ vašim pričalaev anp>m. 7. N I K O L I ne primerjajte uspešnosti vašega otroka s sošolci, drugimi otroki v družini, sorodstvu, sosedstvu,... Otroci so različni in imajo pravico biti različni. Merilo napredka naj bo otrok sam. 8. Vsak otrok, ki ima težave, ima tudi dobra in močna področja. Spodbujati gaje potrebno napodročjih, na katerih je uspešen, četudi se nam ne zdijo pomembna. 9. Starši imajo običajno občutek krivde pri manj uspešnem učencu. Hkrati z neuspešnim otrokom trpijo tudi starši. Lažje bo, če se boste o težavah pogovorili. Spoznali boste, da vaš otrok ni edini, ki ima težave in mu lahko pravočasno poiščete pomoč. Nikar ne odlašajte, če boste v težavah. Zaupajte učiteljici, če se otrok v šoli slabo počuti, ne zmore domačih nalog, odklanja delo za šolo in pouk,... po potrebi vas bo učiteljica napotila k šolski pedagoginji ali socialni delavki. Učenci z govornimi težavami se napotijo k logopedu. Ob odkritem pogovoru z učiteljico, šolskimi svetovalnimi in strokovnimi delavkami boste dobili tudi koristne in praktične nasvete glede ravnanja z učencem. Helena Kreže Ilustracije: Jože Ovnik MWm MM MWMMMM Stanko Kajbičje že kot otrok zbolel za meningitisom. Ostal je hrom in nebogljen, vendar pri svoji družini, ki mu posveča ljubezen. Zaradi njegove bolezni ga morajo vsaj enkrat mesečno voziti v bolnišnico. Z osebnim avtomobilom je seveda težko. Stanka je težko namestiti vanj. Poleg tega živijo Kajbičevi v Jesenovem, kjer je pozimi cesta spolzka in nevarna. Kajbičevi so v začetku leta vložili prošnjo za odkup rabljenega terenskega vozila. "Včasih se je na vojaškem odpadu dalo kupiti čevlje, torbice... Pasmo pomislili na terensko vozilo," je povedal Stankov oče Jože, "če človek nima denarja, pač pomisli na vse možnosti. Odgovora ni bilo takoj. Ponovno smo pisali in takrat so nam obljubili, da bomo lahko odkupili njihovo vozilo. Medtem se je zamenjal obrambni minister. Novi minister Jelko Kacin je dejal, da bo izpolnil obljubo, ki jo je dal Janša. Povedal je tudi, da te stvari ureja načelnik oddelka za materialno oskrbo brigadir Peter Zupan in naj se obrnemo nanj. Ko gaje žena poklicala, da bi povprašala po ceni, nam je sporočil, da nam bodo vozilo podarili." Družini Kajbičje generalno obnovljeno terensko vozilo osebni Fiat 1107 J D v imenu brigadirja Petra Zupana izročil Peter Mlakar, načelnik za zaledje iz pokrajinskega štaba. Ob izročitvi so bili prisotni še poveljnik območnega štaba Trbovlje Matjaž Piškur, načelnik za vzdrževanja iz pokrajinskega štaba Celje Jože Dečman in načelnik občinskega oddelka za obrambo Jože Ranzinger. Stanko Kajbič 4 Starši in predstavniki Ministrstva ob podarjenem avtomobilu. Načelnik Peter Mlakar je ob predaji vozila povedal, da se je ministrstvo na podlagi pisne prošnje odločilo družini predati vozilo v trajno last in sicer zaradi lažje vožnje v bolnišnico bolnega sina Stanka. Stanko Kajbič, ki je pred kratkim dopolnil 24 let, je že v prvem letu življenja zbolel za meningitisom. "Ker se mu je stanje slabšalo," je povedala njegova mama Stanka, "sem prenehala hoditi v službo in se mu posvetila. Prizadet otrok potrebuje še več ljubezni in pozornosti." Stanko vse dnevepreleži v otroški posteljici, velikokrat postane nervozen. Večkrat ga morajo peljati v bolnišnico. Terensko vozilo z dvigalom bo Kajbičevim olajšalo namestitev Stanka v vozilo, pa tudi vožnjo, še posebej pozimi, ko zasnežena jesenovska cesta postane zelo nevarna. Tatjana Polanc Asfalt v Golčali Golče - Lani jeseni so Colčani v lastni režiji in s prostovoljnimi prispevki pričeli urejevati 1800 metrov dolgo cesto, ki zaselek s približno 30 prebivalci povezuje z odcepom Šentlambert - Tirna. Prejšnji mesec je bila cesta asfaltirana. Za asfaltno prevleko j e bila cesta pripravljena že spomladi, vendar so se dela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavlekla do avgusta,kojeGolčanom priskočila na pomoč zagorska občina. "Asfaltna cesta nam bo prihranila ne le čas, temveč tudi marsikateri strošek pri vzdrževanju avtomobilov," je povedal član gradbenega odbora in predsednik turističnega društva Golče Jože Medved in dodal, da v Golče avtobus ne vozi. Zato je toliko pomembneje, daje pot, ki jo vsak dan prehodijo "šihtarji" in šolarji, urejena. Na odcepu za Golče bo 3. septembra cesto svečano otvoril zagorski župan Matjaž Švagan, blagoslovil pa svetogorski župnik Maks Kozjek. Njeno vzdržljivost bo potrdil sprevod traktoristov. Po otvoritvi bo sledil zabavni program, v katerem bodo nastopili Zagorski oktet, godba "Svea" Zagorje in ansambel Interval. Skratka, ob prisotnosti narodnih noš, domačem pecivu gospodinj in srečelovu se v Golčah obeta velika veselica. T.P. Hiša raste Jesenovo - Pred letom dni so pri Zupanovih v Jesenovem pričeli betonirati temelje za novo hišo. S pomočjo solidarnosti krajanov Čemšenika in mnogih podjetij, zasebnikov, največ iz naše občine, prav vse smo tudi navedli v naših dosedanjih poročilih, so pri Zupanovih uspeli pokriti hišo že lani novembra. Čez zimo so prihranili nekaj sredstev, predvsem od prodaje lesa. Popust zaradi solidarnostne akcije, in sicer kar 20 odstotkov, jim je pri nakupu odobril Inles iz Ribnice. Pomemben delež sredstev je mm: prispevalo Cestno podjetje Ljubljana. Tako imajo nabavljeno in že vzidano stavbno pohištvo. Sedaj urejujejo vodovodne instalacije. Za ureditev vodovodnega omrežja do hiše so pomoč že obljubili v Javnem komunalnem podjetju Zagorje. Napeljavo elektroinstalacij so v celoti in brezplačno zagotovili v Strojno - elektro industriji Zagorje, elektromaterial bo delno zagotovilo zasebno podjetje Elektroprom Izlake. •Gradnja Zupanove hiše s pomočjo solidarnosti lepo napreduje. Ob solidarnosti ni zanemarljiva tudi aktivnost Zupanovih. Oče Franc že razmišlja o notranjih ometih. Če bodo zmogli, naj bi to delo opravili še do zime. T.S. V Čemšeniku jesenska prireditev Čemšenik - Turistično društvo Čemšenik se že pripravlja na jesensko prireditev o gozdu, ki bo obsegala kulturni program, strokovno predavanje o pomenu, varstvu, higieni in koristi gozda, razstavo o gozdu in lesu ter sejemsko ponudbo. Lansko leto so prizadevni člani TD v počastitev 300 - letnice Valvasorjeve smrti pripravili kulturno - naravno prireditev o sadju z naslovom "V deželi Kranjski pa sadje zori". Letošnja prireditev o gozdu, ki bo 9. oktobra, pa bo imela naslov "Po gozdu je špancirala". Krajani Čemšenika bodo na sejemski ponudbi prodajali poljščine, sadje in sadne izdelke, izdelke iz lesa in gozdne plodove. T.S. Javna razprava Zagorje - Javna razprava o Ureditvenem načrtu za sanacijo površin po končanem rudarjenju na območju Ruardi - Orlek - Čilenca in Podstrana bo za krajane KS Jože Marn in KS Toplice v torek, 6. septembra ob 18. uri v OŠ Tone Okrogar v Toplicah. Za krajane KS Franc Farčnik in KS Kotredežpa v sredo, 7. septembra ob 18. uri v prostorih TE-VE Varnostv Potoški vasi (in ne v stekleni dvorani DD. kot je bilo objavljeno na plakatih). I.L. KRONA " Občinski odbori ZB NOB Trbovelj, Hrastnika in Zagorja vabimo vse člane, družinske člane, prijatelje in znance k vpisu delnic pooblaščene investicijske družbe Krona Senior d.d.. Vse formalnosti v zvezi z vpisom delnic lahko opravite na sedežih 00 ZB NOB in sicer: - v Trbovljah v Ulici 1. junija 19 vsak delovnik od 8.00 do 12.00 (tel.: 0601/21 145); - v Hrastniku, Cesta 1. maja 52, vsak torek in sredo od 9.00 do 11.00 (tel.: 0601/41 796); - v Zagorju, Cesta zmage 33, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9.00 do 12.00 (tel.: 0601/61 058) Splošne informacije o družbi Krona so vam dostopne na vpisnih mestih; po telefonu pa tudi na številki: 061/9788. w KRONA Z ZAUPANJEM V KRONO STE IZBRALI PREUDARNOST, STABILNOST IN VARNOST VAŠIH NALOŽB. TRBOVLJE frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL Zagorje do.o. Tei.:6i oia, 64 032,61 284 PLIBERK Avstrija 16.9.94 prevoz 900 SIT Dan nakupa: LENTI Madžarska 22.9.94 prevoz 1.300 SIT MEDNARODNI PLESNI TURNIR V ŠP HRASTNIK 10 IN 11.9.1994 (Predprodaja vstopnic na avtobusni postaji v Zagorju) Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Cene mesečnih vozovnic: RELACIJA DELAVSKA DIJAŠKA Žel.p. Zag. - Izlake 3.150 Sit 2.250 Sit Zagorje - Trbovlje 3.850 Sit 2.750 Sit Zagorje - Ljubljana 14.700 Sit 10.500 Sit Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. rama f zn vse. KI POTRCnUJCTC GIBANIC: - vadbo cicibanov in staršev - predšolski otroci - splošno vadba zo dečke in deklice (do 7. let) - akrobatiko zo mladince - aerobiko -jogo - body building INFORMACIJ fc TCL: 81 800 | 3 Glasujem za: 1 ® I S | Moj naslov: _____________________________________________________________________________ I Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. 1. -2. SENJ0RITA MARGERITA - M4M (5) 2. -1. TIHO JOČEJO SOLZE - Magnet (4) 3. - /. SEM DEKLICA VESELA - Lili Vrhove (1) 4. -4. LIZA LJUBI JAZZ - Regina (3) 5. -5. MACHO - Helena Blagne (2) D I El • 1. -1, U TVOJIM MISLIMA - Sandi & E.T.(3) 2. -2. RUN TO ME - Double You (5) 3. -/. MANUEL GOODBVE - Audrey Landers (1) 4. - 4. GENTE - Laura Pausinni (4) 5. -5. SHINE-Asvvad (2) S N iko 'X:'':.. :x:x:x:x::vx ga -it-s« rsnje ti: lili! §1 0 >xj:;xj:jxxjx Sili 119 sslllsS lisce Zgledi vlečejo! Tako neodgovorno kot občina in njeni organi, nekatera podjetja in neuspešne inšpekcijske ter nadzorne službe, se ravnajo tudi občani. Zaustavimo se samo pri divjih odlagališčih odpadkov. Konkretno pri odlagališču ob reki Savi v Zagorju, kamor so svoje odkopanine nalagali najprej podjetji IGM in Podjetje za plinifikacijo, za kar so imeli dovoljenje od Vodno gospodarske skupnosti Slovenije. Odlagališče pa bi morali po mnenju medobčinskega komunalnega inšpektorja sanirati do 15. julija, a od tega ni bilo še nič. Zgodilo se je prav nasprotno, na brežine Save je odkopanine in celo kose asfalta začelo odlagati še podjetje Slovenijaceste. Pogled na goro svinjarije ni estetski (ne pozabimo, da tod mimo vozijo mednarodni vlaki), postaja pa tudi vse bolj ekološko nevaren in problematičen, zlasti še, ker se po zgledu neodgovornih podjetij ravnajo občani in vozijo na odlagališče vsemogočo kramo: od pralnih strojev, delov avtomobilov... Kjer osel leži, tam dlako pusti. Izgleda, daje eden redkih ljudi, ki ga moti neodgovorno dejanje, zagorski postajonačelnik Slavoljub Brečko, ki se z vsemi močmi trudi odstranjevati vsaj nelegalna odlagališča nedaleč stran od "legalnega", ob železniških tirih, kjer je z opozorilno tablo izrecno prepovedano odlaganje odpadkov. Le dva metra stran pamalomarni občani dovažajo svoje "odkopanine". Slavoljub Brečko, ki se trudi za čim lepši izgled - ne samo železniške postaje, ampak tudi njene širše okolice - tako s svojimi možmi in ob pomoči IGM-ovih nakladalcev sanira to območje. Vendar, ko komaj odstranijo en kup smeti, že se pojavi nov. Brečko pravi, da ga najbolj boli to, ker bi vsaj nekatere onesnaževalce lahko odkrili, a ustrezni organi le prelagajo odgovornost, se igrajo pingpong in nič ne ukrepajo. Sam kljub vsej dobri volji ne more in ne sme ukrepati. Tako ostaja, kot je bil o (dediščina nespremenjene mentalitete); nihče ni nič kriv, tudi v primeru, če se onesnaževalca sumi, ne bo odkrit in kaznovan, saj nihče nima ustreznih pooblastil, pa tudi volje ne, da bi ga morda lahko "zašil". A navsezadnje, če imajo dovoljenje za onesnaževanje velikapodjetja, ali lahko samo sklicevanje naekološko ozaveščenost prepreči posameznikom, da bi sledili njihovim zgledom? D« ti« 'P0I j. J® ::::x:::x:x:x: -.‘.•.'.'■'.v,;, iki mmm : lal ni 1 1 titillil adl X;X;X;:;X;X;X;X; r lil B ai :::::x:x:x:::x lei H V začetku julija letos je SO Trbovlje med drugim sprejela tudi Odlok o ureditvenem načrtu za obrtno cono in deponijo komunalnih odpadkov Neža. Začelje veljati 24. avgusta, osem dni po objavi v Uradnem vestniku Zasavja. S tem odlokom se bo v bodoče urejalo vprašanje zazidave in ureditve dela tega območja za potrebe obrtnih dejavnosti, del območja pa je namenjen za deponiranje komunalnih odpadkov. Oboje bo na območju nekdanjega rudniškega površinskega kopa premoga Neža (stari Agnes). Ureditveni načrt tvorita tekstualni in grafični del, ki se nanašata na zakonske predpise, družbeni plan občine Trbovlje, geodetsko tehnično dokumentacijo, pregled lastnikov parcel in objektov, soglasjapristojnih organov in organizacij; grafični del pa obsega grafične prikaze, geodetsko podlogo, ureditveno situacijo, načrt gradbenih parcel, profile cest, odvodnjavanje deponije. Celotno območje zajema skupno 9,10 ha površin. Dno bodoče deponije bo na višini 355 m in bo segala do višine 375 m. Do tu bodo urejene dovozne poti, v kolikor že niso, za dovoz komunalnih odpadkov. Zaradi zavarovanja rudnika in preprečitve vdora površinskih voda v podtalnico, so ob zapiranju površinskega kopa premoga dno izravnali s 5 do 8 m debelim nasipom slabo propustnega materiala. Po idejnem projektu Sanitarna deponija Neža, ki gaje izdelal Smelt februarja 1993, je glede na naravne danosti kadunje in količine odpadkov, gradnja in polnjenje deponije predvideno v dveh fazah. Prva faza obsega področje od terase do lagune (od 355 do 375 m) in bi imela 170.000 m3 prostornine, ki bi zadoščala za okoli 22 letno deponiranje komunalnih odpadkov. Druga faza bi prekrila obstoječo laguno in segala do k.375 m. Prostornina bi znašala 230.000 m3 in bi zadoščala za nadaljnih 30 let. Odlaganje in vgrajevanje odpadkov v deponijo je predvideno z razgrinjanjem in komprimiranjem v plasteh po en meter do skupne višine etaže 5 m. Končno brežino in izravnavano površino vsake etaže bo potrebno prekriti z najmanj 30 cm debelim slojem pustega materiala. Začetna etaža se sestoji iz štirih etaž. Deponijo bodo ogradili z visoko ograjo, da bo preprečen dostop ljudem in živalim. Na to komunalno deponijo ne bo mogoče odlagati industrijskih odpadkov. Urediti bodo morali tudi kanalizacijo za odvodnjavanje meteorne in druge vode, ki gravitira v opuščeni površinski oz. dnevni kop premoga. Meteorno vodo bodo iz lagune prečrpavali v meteorno kanalizacijo sosednje obrtne cone. Urediti bodo morali tudi nepropustno dno in boke deponije z dodatnim vgrajevanjem več plasti gline in folije, ki bo zaščitena s filcem in plastjo peska. Na tako pripravljeno dno bodo položili drenažni sistem za zbiranje izcednih voda iz deponije. Te se bodo zbirale v vzdrževalnem bazenu. Predvideno je tudi naravno odplinjevanje deponije z vgraditvijo jaškov in odvodnjavanje plinov iz deponije. Končne površine deponije bodo rekultivirali. Ob deponiji so predvideni tudi objekti za delavniško vzdrževanje strojev in vozil in prostori za zaposlene. Problematika deponiranja odpadkov je povsod po svetu zelo pereča injorešujejonarazličnenačine, bodisi s sortiranjem odpadkov in vračanjem le-teh v vnovično predelavo ali sežiganjem in drugimi oblikami deponiranja ali razgajevanja. /Pr ir fr' s^" v' ^ ^ »p' y 9 H V vseh trboveljskih OŠ se bo pouk pričel 5. septembra, zaradi adaptacijsko vzdrževalnih del, delno pa tudi zaradi projekta reorganizacije oziroma razdružitve osnovnega šolstva, ki bo z letošnjim letom končno uresničen. Tako bodo po 22 letih spet popolne osemletke. Januarja letos so z reorganizacijo na OŠ Tončke Čeč že dobili popolno osemletko. Septembra bosta to postali tudi dosedanji pedagoški enoti Revirski borci in Ivan Cankar. Le v enoti Alojza Hohkrauta bodo pouk še vedno obiskovali učenci od prvega do petega razreda. O nujnosti reorganizacije so v Trbovljah začeli opozaijati že pred petimi leti, lansko leto pa so se začeli intenzivno pripravljati. Težav, ki jih je predstavljala velika koncentracija mladostnikov (približno tisoč učencev višjih razredov) v pedagoški enoti Revirski borci, ki jih je bilo vse teže obvladovati, jetorej zletošnjim šolskim letom konec. Že lansko leto se je izkazalo, da je ob pomoči občine treba dobiti tudi sredstva iz republiškega proračuna. Denar za reorganizacijo z republike je prispel v začetku lanskega leta, vendar ker se je pouk že začel, je bilo za uvajanje sprememb prepozno. Celotni projekt reorganizacije ocenjujejo na približno 83 milijonov tolarjev, od tega je država prispevala več kot polovico. Občina je prispevala manj, kot so predvidevali. Januarja so na preurejeno enoto Tončke Čeč preselili 185 učencev, junija pa so se pričela obnovitvena dela v enotah Revirski borci in Ivan Cankar, ki še niso končana. Po besedah ravnateljice Darinke Kostanjšek jih bodo zaključili do začetka šolskega leta. Pouk bo prirejen le na enoti Alojza Hohkrauta, ki je bila zelo prizadeta v junijskem neurju, ko so bili poškodovani spodnji prostori in telovadnica. f»e?« v Med temeljne usmeritve za delo na OŠ Tone Okrogar so pedagogi zapisali: skrb za kvalitetno rast in razvoj šole kot celote, nenehno izobraževanje pedagoških delavcev, oblikovanje strokovnih aktivov na sodobnejših osnovah, vzpodbujanje samoizobraževanja, nadaljevanje začetih projektov in kot prvanaloga skrb za materin jezik pri vseh oblikah vzgojno - izobraževalnega dela RavnateljicaMajda ltrvar je še dejala, da so se potrudili dati matični šoli, OE Kisovec in podružnici v Senožetih svež in prijeten videz s številnimi obnovitvenimi deli. Zavedajo se, da tudi urejeno okolje vpliva na dobro počutje vseh, učencev in delavcev v šoli. Ravnateljica OŠ Ivana Skvarča Marija Miklavčič je povedala, da nadaljujejo z vsemi projekti, s katerimi so pričeli že v preteklih letih. Nadaljujejo tudi z obnovitvenimi deli (okna zamenjujejo že dve leti). Dejala je še, da pričakujejo, da bodo kmalu dobili nove prostore. Razširitev šole bi omogočila, da bi odpravili dvoizmenski pouk, saj je popoldanski pouk še vedno pereč problem. V prihodnjih letih naj bi poleg šole zgradili športno halo, ki bo namenjena za potrebe športne vzgoje. Povezana naj bi bila tudi z obstoječo šolsko telovadnico. Marija Miklavčič je še povedala, da imajo veliko materialnih problemov v podružničnih šolah, saj je npr. šola v Čemšeniku že zelo dotrajana. V OŠ Ivan Kavčič na Izlakah nadaljujejo s projekti, ki so jih pričeli v preteklih letih. Obnavljali so biološko učilnico, obnova naj bi bila do začetka šolskega leta zaključena. RavnateljicaSlavka Flis je poudarila, da delajo z veliko zagnanostjo in dodala, da bi bili zagotovo še bolj uspešni, če bi imeli boljše materialne pogoje: več učilnic, prostor za knjižnico in računalniško učilnico. To bodo skušali v prihodnosti rešiti v sodelovanju z zagorsko občino. Nov* poM* f>A*MilCM *ol Na OŠ Narodnega heroja Rajka imajo od sredine avgusta novega ravnatelja Nika Toplaka. Po njegovih besedah bi lahko sklepali, da je šola postala pravcato malo gradbišče, zato pa bo pouk v njej toliko bolj prijeten. Še vedno gradijo vezni hodnik iz šole v telovadnico, s tem se bo povečala tudi jedilnica. V stari telovadnici so zbrusili in polakirali parket, konec avgusta so v šoli še belili nekatere prostore, medtem ko so na dolski šoli že vse prebelili. Na OŠ Vitka Pavliča bodo po besedah ravnateljiceLjudmile Deželak letos uvedli opisno ocenjevanje tudi v 3. razred, nadaljujejo z integriranim poukom in drugimi projektnimi deli. Edina sprememba je, da letos šola v naravi ne bo v septembru kot prejšnja leta, ampak ob zaključku šolskega leta v Pineti. Zato bo prvi mesec šole posvečen sprehodom, ekskurzijam in sproščenemu delu. Na tej šoli s prilagojenim programom vpisujejo 4 oddelke in 1 oddelek delovnega usposabljanja za zmerno prizadete. V Litifi Ahf(e*eo%A v Na OŠ Litija so med počitnicami potekala obnovitvena dela. Prebelili so hodnike, uredili so upravne prostore in zbornico, nabavili so novo opremo in učila na matični šoli in treh podružničnih šolah (Konjščica, Polšnik in Sava). Šola na Savi je nova, odprli so jo 17. avgusta in vključuje še en oddelek vrtca. Ravnateljica Gabrijela Komotar je povedala, da bodo v novem šolskem letu uvedli angleški jezik v 4. razred. Vključujejo se tudi v projekt podaljšanega opismenjevanja v prvih razredih, nadaljujejo z nivojskim poukom v 7. in 8. razredu in s projektom Petra v 6. razredu in ponovno v 5. razredu. V novem šolskem letu bodo dali veliko poudarka raziskovalnim nalogam učencev pri krožkih in pri pouku. Kot je povedala ravnateljica, si šola prizadeva za odpravo dvoizmenskega pouka, zato predvidevajo gradnjo novega prizidka, ki bi hkrati pomenil tudi pridobitev novega prostora in jedilnice. Pestita jih dva problema: zunanja in lastninska ureditev dela igrišča, ki je last košarkaškega kluba in ureditev finansiranja športne dvorane, v kateri se izvaja pouk športne vzgoje OŠ Litija. Ravnatelj OŠ Gradec Vinko Logaj je povedal, da 3. in 4. razredi še vedno ostajajo na turnusu. Na novo organizirajo na šoli oddelek podaljšanega bivanja za učence 1. in 2. razreda. Bistvena organizacijska novost bodo petdnevne aktivnosti od 26. do 30. septembra, to bodo kulturni, naravoslovni in športni dnevi, zato takrat ne bo pouka. V OŠ Gabrovka so pripravljeni na začetek. mmt4 W W Trbovlje: Na OŠ Trbovlje bo letos 230 prvošolcev. Zagorje: Na OŠ Ivana Skvarča je vpisanih probližno 70 prvošolcev na matični šoli, v podružnicah v Čemšeniku 11 in na Podkumu 6 prvošolcev. Na OŠ Tone Okrogar bo letos 52 prvošolcev na matični šoli, v podružnicah Kisovec 30 in na Senožetih 11 novincev. V OŠ Ivan Kavčič na Izlakah imajo 33 prvošolcev, na Mlinšah pa 16. Hrastnik: V OŠ Narodnega heroja Rajka imajo v prvem razredu 4 oddelke in 108 prvošolcev, na Dolu sta 2 oddelka in 37 prvošolcev. V OŠ Vitka Pavliča bo letos na novo 7 učencev. Litija: V OŠ Gradec je 34 prvošolcev, v OŠ Litija 61, v OŠ Gabrovka 17 in v njeni podružnici OŠ Dole 14. V OŠ Šmartno pa bo letos 62 prvošolcev. _________________II E Nadaljujejo s projekti iz prejšnjih let, v 1. in 2. razredu bo opisno ocenjevanje, obe šoli Gabrovka in organizacij ska enota D ol e sta vključeni vprojekt Petra. Ravnatelj Ciril Vcrtodje dejal, daje šola na Dolah nova, saj je stara komaj tri leta. Problem je le v tem, daje premajhna. Potrebovali bi vsaj še tri učilnice, ki bi jih lahko preuredili na podstrešju. Vendar občina Litija za to nima denarja, čeprav je v prejšnjih letih šolam veliko pomagala, V OŠ Gabrovka je tudi vrtec (21 otrok) in en oddelek male šole (27 otrok). Drugi oddelek male šole je na Dolah (14 otrok), vendar seje pojavil problem, kam z otroki, zato je ta oddelek sedaj v Gozdarski hiši v Jevnici. Na OŠ Dole bodo v sredini septembra organizirali naravoslovno - raziskovalno šolo za učence višje stopnje, ki so dobri v naravoslovju. Ta šola je vsako leto na drugi šoli in bo trajala 3 dni. Na OŠ Šmartno je ravnatelj Boris Žužek opozoril, da imajo kadrovske probleme. Drugače nadaljujejo z utečenimi projekti v prejšnjih letih. Novost je angleški jezik v 4. razredu. Učencem na višji stopnji pa omogočajo pouk drugega tujega jezika, ki ni obvezen. Letos bodo praznovali 330 let, odkar se prvič omenja šola. Da bi počastili ta visok jubilej, bodo skozi celo šolsko leto izvajali projekt Včeraj, danes, jutri. Težave še vedno predstavlja dvoizmenski pouk, saj na šoli ni dovolj prostora, vendar upajo, da jih bodo v prihodnosti zadovljivo rešili. V Radeč aA m ueitelfev RavnateljicaOŠ Marjana Nemca Karla Pal je povedala, da se znižuje število učencev na podružničnih šolah. Na šoli Svibno je premalo učencev - le 9 otrok, zato bodo uvedli trojno kombinacijo, ki je sicer uveljavljena oblika izobraževanja, vendar zelo redka. Primanjkuje tudi učiteljev za tuje jezike in za razredni pouk. P>ew?, neltHiki Prevoz učencev je v vseh šolah organiziran bodisi z lokalnimi avtobusi, kombiji, vlaki ali so zanj zadolženi prevozniki. OŠ Narodnega heorja Rajka ima svoj kombi, za bolj oddaljene pa imajo sklenjeno pogodbo s celjskim avtobusnim Podjetjem. Prav tako ima svoj kombi OŠ Vitka Pavliča. Največji problem OŠ Ivan Kavčič na Izlakah predstavljajo vozači, saj je tu okoliš največji (Mlinše, Šentgotard, Kolovrat, Kandrše). Več kot polovica učencev na šoli je vozačev, ki se Prevažajo z rednimi delavskimi avtobusi, zato čas yožnje in pouka ni povsem usklajen, razen Šentgotarda, kamor vozi šolski avtobus. Na OŠ Gradec je približno tretjina vozačev, ki se vozijo z vlakom in avtobusom. Na OŠ Gabrovka je kar dve tretjini jpzačev. Del otrok še vedno vozi šolski kombi, čeprav je februarja občina dala vse prevoze zasebnim prevoznikom. Tudi na OŠ Marjana Nemca v Radečah imajo veliko vozačev, Približno 250. Za razdalje nad 4 km je za osnovnošolce prevoz brezplačen. Na vseh šolah je organizirana prehrana. V vseh osnovnih in srednjih šolahje poskrbljeno za malico. Za kosila le v OŠ, čeprav manj kot v prejšnjih letih. Tudi z učbeniki ne bo večjih težav, razen tega, da so zelo dragi in jih ni mogoče kupiti v knjigami na kreditne kartice. Na mnogih šolah imajo učbeniške sklade, tako si lahko učenci izposodijo učbenike za manjšo odškodnino. Konec prejšnjega šolskega leta je Ministrstvo za šolstvo in šport organiziralo akcijo Učbeniški sklad. O tej akciji so bili učenci obveščeni, vendar ker je bila bolj pozno, ni uspela v tolikšni meri, kot so pričakovali. Drugje si morajo učenci sami (oz. njihovi starši) priskrbeli učbenike. Posebnost med osnovnimi šolami je OŠ Gabrovka, ki preskrbi učence z vsemi učbeniki in delovnimi zvezki, starši prispevajo le tretjino denarja. OŠ Litija je konec prejšnjega šolskega leta organizirala sejem učbenikov, ki žal še ni zaživel. Na tej šoli nimajo lastnih skladov, da bi izposojali knjige. S>edhft ifle N aSŠ za elektrotehniko in gosti nstvo v Zagorju je v programu elektrotehnik v štiriletnem izobraževanju za elektrotehnika elektronika in energetika v 8 oddelkih vpisanih 209 učencev (popravne izpite v avgustu je imelo 36 učencev); v triletnem izobraževanju za elektrikarje elektronike v 3 oddelkih je vpisanih 83 učencev (13 učencev je imelo popravne izpile). V programu gostinska dela v triletnem izobraževanju za kuharje imajo 6 oddelkov, v katerih je 161 učencev (24 jih je imelo popravne izpite), v triletnem izobraževanju za natakarje je v 3 oddelkih vpisanih 700 učencev (13 učencev je imelo popravne izpite). V šolskem letu 1993/94 je zaključilo šolanje z zaključnimi izpitom v junijskem roku 28 elektrotehnikov, 12 elektrikarjev, 32 kuharjev in 15 natakarjev. Ostali bodo opravljali zaključni izpit od 29. avgusta do 15. septembra V šolskem letu 1994 /95 bo šolo v 20 oddelkih obiskovalo 523 učenk in učencev. Vsi prvi letniki so polno zasedeni, samo v triletnem programu za elektrikarje elektronike je še 6 prostih mest. Ravnatelj Rudi Regancin je še dodal, da je prostorsko stisko možno rešiti le s prizidkom k šoli, o čemer bo v prihodnjem letu odločalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Na SŠ za gospodinjstvo in rudarstvo se je v dvoletni program za gospodinjska dela vpisalo 45 mm: novincev, v triletni program storitev pa 60 novincev. Vseh dijakov in dijakinj na šoli je približno 300. Ravnateljica Anica Ule - Maček je povedala, da letos uvajajo nov program tehnik gospodinjsko - podjetniških storitev, ki bo trajal dve leti. V ta program vpisujejo en oddelek z 32 učenci. Ravnateljica je še dodala, da so v času počitnic posodobili elektroinstalacije, preuredili prostore za učitelje, se telefonsko povezali po šoli, obnovili okna in zbelili prostore. Poudarila je, daje razširitev šole nujna. Potrebovali bi jedilnico, ki bi lahko bila večnamenski prostor, knjižnico, nove učilnice in dodatne prostore za praktični pouk. Po besedah ravnateljice problem predstavljajo vozači, saj se več kot polovica dijakov dnevno prevaža celo iz Krškega, Brežic, Sevnice, Laškega. Srednjo strojno šolo v Trbovljah bo letos obiskovalo približno 500 dijakov. Za smer strojni tehnik (štiriletni program) seje odločilo 32 novincev, za smer avtomehanik 36 dijakov, za smer obdelovalci kovin pa 20 dijakov. Ravnatelj Miran Lavričje povedal, da letos prvič vpisujejo program prodajalec, trgovec, in sicer 2 oddelka oz. 70 učencev. Dodal je še, da so letos v celoti prešli na prenovo programov, strojni tehniki pa se bodo letos prvič pripravljali za maturo in zaključni izpit. Tudi ta šola je bila med počitnicami deležna prenavljanja, obnovili so streho, okna in umivalnico. Ravnatelj je še povedal, da pouk poteka v dveh zgradbah, Novi dom 60 in Šušterjeva zgradba, in opozoril, da je za slednjo potrebno urediti lastništvo, da jim bo Ministrstvo odobrilo sredstva za vzdrževanje. Na Gimnaziji - Ekonomski šoli bo približno 720 dijakov in dijakinj. Tisti, ki zaključujejo, bodo letos imeli prvič maturo. Na Gimnaziji beležijo večji vpis, saj imajo 90 novincev in 3 oddelke, na Ekonomski bosta 2 oddelka in 60 novincev. Ravnateljica Darinka Lipičnik je še poudarila, da imajo tudi na tej šoli prostorske, poleg tega pa še kadrovske probleme. Denisa Huber Dr. Matjaža Kmecla, profesorja literarne zgodovine in literarne teorije na ljubljanski univerzi, smo srečali na Dobovcu, kjer se je na povabilo Janeza Kneza, dolgoletnega prijatelja, ali kot sam pravi, trajnega Dobovčana, udeležil poletne slikarske šole za otroke. Matjaž Kmecl, rojen v dobovški stari šoli, ker so bili njegovi starši učitelji, se rad vrača v rojstni kraj, kjer ga veže prijateljstvo z Dobovčani. Kaj menite o poletni slikarski šoli? V uvodnem govom ob odprtju razstave v naravi sem povedal, da je v Društvu slovenskih likovnih umetnikov okrog 700 članov. Zelo malo pa je takih, ki razumejo, da je zgodnja likovna vzgoja, ki je intenzivnejša in je namenjena bolj nadarjenim otrokom kot povprečnim v osnovnih šolah, izredno dragoceno. Navsezadnje, na ta način si ustvarjajo tudi s vojo prihodno publiko. Ti otroci bodo znali kasneje razlikovati dobro od slabšega in se tudi lažje odločali o nakupu te ali one slike za okolje, v katerem bodo živeli. Povrhu vsega je prireditev izredno socialno -družbeno dragocena, ker ustvarja v dmžbi minimalno, pa vendarle višje povprečje splošnega okusa o likovni umetnosti. Želim si, da bi bilo takšnih prireditev čim več in bi prireditelji te šole vztrajali še naprej, kot so ta štiri leta. Kakšne spomine imate na Dobovec? Spominjam se zelo malo. Ko sem bil star komaj dve leti, smo se iz Dobovca preselili na južno stran Kuma, v Šentjur, današnji Podkum. Verjetno mi je od takrat, pa tudi z Dobovca, ostal ta odnos do planin. Razgledi, bodisi z Dobovca bodisi s Šentjurja, in s hribčkov, kot je Rodoš ali Kum, so zelo lepi. Verjetno imam prav z Rodoša prve spomine na zasnežene Grintovce, Savinjske oziroma Kamniške planine. Ko je bilo vojne konec, sem enkrat poleti po dolgem in počez bos prehodil Savinjsko. Čevljev seveda nisem imel. To so moji spomini iz kumskega področja. Prav nič pa se ne jezim, če mi kdo reče, da sem kumlanc, tudi z malo začetnico. S prijatelji z Dobovca ste razpravljali o tem, s kakšno začetnico se piše Kumlanc. Kumlanc z veliko začetnico je poimenovanje človeka po kraju, kjer živi ali kjer je rojen. Kumlanc z malo pa pomeni v revirskem žargonu en zarukan hribovc. Rovtar. Kako pogosto prihajate na Dobovec? Večkrat. Sedaj enkrat se bom spet odpravil v Podkum. Moj pokojni oče je bil nekaj let učitelj in imajo nanj lepe spomine. S prijatelji tukaj sem se pogovarjal, kako so včasih cepili drevje in kako so delali cesto v Trbovlje. To je bilo udarniško delo pred 2. vojno. Prej so v dolino hodili po podaljšku Škofije riže. In kako se počutite med Zasavci? Vedno zelo dobro. V Zasavje sem vedno rad prihajal, ali na Kumlansko ali v Revirje. Ko sem bil minister za kulturo, sem bil na vseh mogočih razstavah, tudi na festivalu pevskih zborov v Zagorju. Kadarkoli mi je le kdo namignil, naj pridem, naj ne pozabim teh krajev, sem si rekel, da jih res ne smem pozabiti in sem prišel. Vaši starši so bili učitelji. Vi ste profesor na univerzi. Ali je to že kar tradicija vaše družine? Res je, da smo v naši družini v šolstvu že tretje koleno. Moja stara mama po mami je bila učiteljica v Trstu na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Ker ji je oče zgodaj umrl, jo je mama zgodaj poslala šolati na učiteljišče. Lahko rečem, da je bila zelo nadarjena, ne glede na to, da je bila moja mama. Stari oče po očetu pa je bil šolski sluga v Celju v Varnici. Pripovedoval nam je, kako so se pretepali s celjskimi Nemci. Tašola je imela v prvih razredih osnovne šole pouk v slovenskem učnem jeziku. Kajti pogosto pozabljamo, da imamo šole z obveznim slovenskim učnim jezikom šele zadnjih 70 let. Prej je bil v vseh boljših šolah obvezni jezik nemščina. Moj oče je bil učitelj, najprej upravitelj na Dobovcu, potem v Podkumu, Radečah itd. Tako daje učiteljstvo res tradicija v družini. Ali podeželje vpliva na slovenski knjižni jezik? Seveda. Slovenski knjižni jezik je zelo komplicirana zadeva. To je v bistvu ustanova, sedaj v bistvu že zakoličena. Najprej so jo zakoličevali tisti, ki so pisali slovarje, na primer Pleteršnikov slovar. Na avtorje tega slovarja, bilo jih je veliko, smo skoraj pozabili. Na primer Orslovc, ki je pripravil velik del gradiva za ta slovar, je bil štajerski duhovnik in se mu je kasneje zmešalo in je nesrečno umrl. Po drugi svetovni vojni je bila to skupina okrog slovenskega pravopisa, na primer dr. Mirko Rupel, Oton Zupančič itd. Jezik sam se sproti regenerira. Danes je v žargonu izredno veliko besed, ki jih ljudje uporabljajo, od anglizmov preko germanizmov do takih, ki so povsem slovenske. Recimo, daje nekdo zariban, odštekan ali kaj podobnega. Jezik jih je sam spontano ustvaril, ljudje so jih sami ustvarili. In to ne glede kje, lahko v mestnem ali podeželjskem okolju. Vse to se potem spet vrača preko televizije, radia, časopisja in preko pisane besede, tja, kjer se je spočelo. Nato se oblikuje v neko gmoto, ki živi, ki ni mrtva zadeva. To ni enkrat za mm: m mmrnm. vselej. Tako vsak del celinskega prostora sodeluje v tem dihanju jezika, v sprotnem nastajanju. Omenili ste TV, radio, časopise. Kakšen odnos imajo le ti do slovenskega jezika? V časopisih se še da nekaj napraviti. Potem, ko je stvar napisana in vzame v roke celo zadevo takoimenovani lektor, ki se razume na slovnico in se da marsikaj popraviti. Na TV in radiu je to malo težje. Radio kot institucija z daljšo tradicijo, z daljšim izročilom, je jezikovno mnogo bolj kultiviran, ker se je to že nekako vsedlo v govorno prakso na radiu. Tu veljajo neka nenapisana pravila, po katerih se morajo ravnati. Razen tistih, ki se nekako trudijo govoriti populistično v žargonu. Vendar tisti, ki govori v žargonu, na primer v ljubljanskem, bo Mariborčanu ali Belokrajnčanu spakljiv. Njemu ni sprejemljiv, ker je to ljubljanski žargon. Mariborski žargon je v narečju lahko popolnoma nekaj drugega. On pa misli, da je demokratičen. Rajši tako govori, da bo prepričal ljudi, zlasti mlada ušesa ga bodo rajši poslušala. Pri TV pri vsem prispeva še vizualna pojava. Če na primer gledate Jonasa, ki je popularen in ga mladi brezglavo posnemajo, lahko ugotavite, da se zelo dobro pripravlja. Je zelo intelegenten in goji žargon. Če sodeluje v kakšni drugi oddaji, pa zna zelo lepo govoriti zborno slovensko. Zna razlikovati med žargonom in zbornim jezikom. Težava je z govorci, ki tega ne znajo. Na TV so za to najbolj odgovorni, in bi se mogli stalno izobraževati, neposredni reporterji. So krasni med njimi, ki sproti kaj poberejo. Ravno pred kratkim sem poslušal Stareta iz evropskega prvenstva v atletiki. Je prvi po dolgem času, ki razlikuje med Pogoji in razmerami. Nekaj se lahko zgodi, če so izpolnjeni pogoji za to. Drugo pa je, da se nekaj lahko zgodi, boljše ali slabše, če so boljše ali slabše razmere. Vsi govorijo na Primer, v takšnih pogojih so rezultati prelepi, °n pa je rekel, da so za te razmere zelo dobri rezultati. Kar je prineslo slabega na televizijo in deloma tudi na radio, zlasti na ženske napovedovalke, po mojem opažanju, je amerikanizacija fonetike. Govorijo skozi nos, kar je ameriška manira, tudi francoska. To se zdi bolj gosposko. Od neke Darje Groznik, ki vodi dnevnik, do Miše Molk, ki Je zelo popularna. Čim bolj je popularna in tem več napak dela v govom, tem več škode napravi. To se je zelo razpaslo. Na radiu včasih poslušam kakšno oddajo o rockovski glasbi. Včasih govori kakšen voditelj, ki hoče biti na tekočem s tovrstno izgovorjavo m je nemogoč. Govorjenje skozi nos seveda ni slovenska fonetika. Postaja pa nelepa razvada govorjenja. Kaj trenutno pišete? Literarno zgodovino. Rad bi napisal drugačno literarno zgodovino, ki ne bo predolgočasna in ne bo ponavljala starih obrazcev, ampak bolj ali manj realno pogledala stvari, dajo bodo ljudje imeli za zanimivo in prijazno. Sicer seje akademsko v veliki meri izpopolnila, vendar ni našla vlagati preostalih življenskih moči in energije na to področje. Mislim, da smo dosti storili, čeprav marsikateri od sedanjih politikov tega zlepa ne bo priznal. Takrat smo to družbo pripeljali zelo nekrvavo in brez vojne do današnjega stanja, čeprav kar naprej govorimo o junijski vojni. Na Dobovcu so dve ali tri žrtve s Kuma, priznam. Ampak žrtev je bilo razmeroma malo. Vsaka je seveda tragedija zase. Sedaj naj politiki delajo kot vejo in znajo. Saj je stika s širšim občinstvom. Na splošno zavest o slovenski literaturi takšna literarna zgodovina, kot jo imamo, ni vplivala. Je preučena, prekomplicirana, preveč neživljenska. Seveda je v njej kakšna anekdota, ki lahko odslika značaj literature. Pripravljam pa tudi radijsko dramatizacijo Jurčičevega Tugomirja. Jurčičev Tugomir se mi zdi izredno zapostavljen v primerjavi zLevstikovo in Kreftovopredelavo. Mislim, da nista zatorej kot Jurčičev original. Nič več javno ne nastopate v politiki. Se še ukvarjate z njo? Ne. Zakaj? Zato, ker je tu čedalje večji kup gnoja in ker na njem postopa čedalje več petelinov. Enostavno nimam potrpljenja in živcev, da bi vse te hujskaške, nevljudne in nedostojne postopke, izjave in besede prenašal in se z njimi ukvarjal. To je povzpetniška družba, kije sedaj v preoblikovanju. To pomeni, da so osnovna moralna merila, zlasti v medsebojnih odnosih v politiki, razmajana. Nanje ni mogoče pretirano računati in se nanje sklicevati. Možna je vedno znova laž v obraz, sedaj se pove nekaj in čez pet minut nekaj popolnoma drugega, če je to v službi prestiža itd.. Enostavno se mi ne zdi smiselno dosti ljudi, ki se za politiko zanimajo in bi bili radi politiki. Iz osebne izkušnje lahko povem, da je politika sladka in dobra samo od daleč. Čas dopustov je. Kje ste počitnikovali? Bil sem tri dni na morju pri bratu na Velem Lošinju. Ima majhno podrtijo, ki sem mu jo pred časom pomagal urediti. Tja hodimo že leta in leta po tri ali štiri dni, ker preprosto več ne prenesem. Zena pa se tako ali tako jezi nad menoj, da vseskozi doma sedim in kaj delam in se izgovarjam, da ni treba na dopust. Katarina Gavranovič TRBOVLJE Irg svobode I la, 61420 IVbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fac +386 601 26 228 II 1 Kinološko društvo Trbovlje je v nedeljo pripravilo državno razstavo psov vseh pasem CAC Trbovlje 94. Na tem tekmovanju je sodelovalo 330 psov, 102 pasem. Izmed sodelujočih so izbirali lastnosti svoje pasme, pravilno konstitucijo in konstrukcijo, najbolj tipično gibanje, kvaliteto in barvo dlake, barvo smrčka in oči in še kaj. Sodelovali so tudi psi iz drugih držav, iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Francije. Med njimi bo tudi nekaj zelo zanimivih redkih pasem. Poleg lepotnega ocenjevanja, so si obiskovalci lahko ogledali še nastop šolanih policijskih psov ter tekmovanje z naslovom "Otrok in pes", ob zaključku pa so izbrali še naj lepšega psa med naj lepšimi. Prireditev je bila na stadionu Rudar v Trbovljah. Kinološko društvo Trbovlje se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že leta 1957 kot tretje v Sloveniji. Skozi vsa leta je bilo dejavno na kinološkem področju. Prav v zadnjem času so člani Kinološkega društva Trbovlje še bolj dejavni. Že nekaj časa si prizadevajo, dabi uredili poligon za vadbo psov, pa tudi organizacija take razstave ni mačji kašelj. Zahteva ogromno naporov in časa, pa tudi denarja, ki ga v Trbovljah tako in tako kronično primanjkuje na vseh področjih, ne le pri kinologih. Vendar so požrtvovalni člani s svojo zagnanostjo, vztrajnostjo in znanjem uspeli. V pripravo te razstave je bilo vključenih tudi več ljubiteljev psov. In kot zatrjuje Petra Mrkun, ena od prizadevnih organizatork, ni bilo lahko izpeljati razstave na državni ravniToda trud seje izplačal saj po besedah nekaterih udeležencev in tudi delegata Kinološke zveze Slovenije Vladimirja Gerbca tudi mnoge mednarodne razstave niso tako lepo organizirane." Sicer neuradne poh\ale bodo zagotovo zbrisale z obraza organizatorjev utrujenost in skrb, ki seje vpreteklih dneh zarisala na njih. Sicerpa organizatorjem ne manjka volje in vztrajnosti in predsednik Kinološkega društva Trbovlje Uroš Prelesnik pravi: "Upam, da se bomo kinologi vsaj v takem številu srečali v Trbovljah tudi prihodnje leto." V dopoldanskem času so si obiskovalci lahko ogledali 330 psov, 102 pasem, ki so se potegovali za najvišje naslove v svojih razredih. Lep sončen dan je zvabil na stadion Rudarja kar lepo število obiskovalcev, ki so imeli tudi kaj videti, saj so svojo lepoto na ogled postavili tako tisti najmanjši psički, ki bi jih nepoznavalec na hitro lahko zamenjal tudi z muco, pa do tistih velikih in postavnih, ki s ponosom razkazujejo svojo velikost in svoje mišice. Ob njih se človek nehote vpraša kam bi z njim, pa se mu tudi raje malce ogne ob srečanju. Čeprav so večinoma dobrodušni in miroljubni. Vsi ti štirinožci so se v različnih razredih potegovali za naslove najlepših. V razredu naj mlajših so sodelovali kužki v starosti od 6 do 9 mesecev, v razredu mladih so bili tisti v starosti od 9 do 15 oziroma 18 mesecev, zagotovo je bil med zanimivejšimi odprti razred. Tu so se pri potegovali zanaslo v CAC na državni ravni in CACIB na mednarodni ravni. Lepota med psi pa ni za odmet tudi med veterani, vtem razredu so nastopili psi v starosti nad 8 let. V svojem razredu so sepredstavili tudi delovni psi in šampioni. Veliko pozornost je pritegnilo tudi tekmovanje "Otrok in pes , saj je bilo že nastopanje velikega psa z njegovim mladim gospodarjem zanimiva slika. Seveda so pri tem tekmovanju sicer strogi in natančni § sodniki malce bolj popustljivi, saj je namen tega dela tekmovanja .S' predvsem vzgoja in priprava mladih za nadaljnje delo s psi. a. Veliko pozornost je pritegnil tudi nastop šolanih policijskih psov | Ministrstva zanotranje zadeve, ki pa so po besedah znanega kinologa Jožeta Vidica usposobljeni za različne naloge, od iskanja ponesrečencev do odkrivanja kriminalnih dejanj. Krona prireditve pa je bil izbor najlepšega psa med najlepšimi ali Best in show. Laskavi naslov je pripadel greyhoundu (velikemu angleškemu hrtu) z imenom Over the Topwolkowo iz Kranjalastnice Helene Arh. Za najlepšega trboveljskega psa na razstavi pa so razglasili foxterierja z imenom Kičo (domači ga ljubkovalno kličejo Kirni), lastnice Martine Kostanjšek. Karmen Rajevec Mati Društveno Obnova Poldetove koče Mrzlica - Potem, ko je PD Trbovlje leta 1963 odprlo novozgrajeni planinski dom na Mrzlici, se je odbor odločil, da bo prejšnjo kočo postavil znova na bližnji Štorovi ravni. Delo so res izvedli. Začeli so septembra leta 1962, dokončana pa je bila leta 1965. Postavili so jo na temeljih predvojne koče društva Prijatelj prirode Trbovlje, ki je bila med zadnjo vojno požgana. Koča ima pet sob z 12 posteljami in 18 skupnimi ležišči. Domače društvo jo je poimenovalo po Poldetu Majdiču, zelo znanem in priljubljenem trboveljskem planincu, ki se je še posebno odlikoval pri vključevanju delavcev in njihovih družin v planinsko organizacijo pred in po zadnji vojni ter organiziranju številnih množičnih izletov. Bil je prava gonilna sila, ne le na planinskem področju, pač pa tudi v kulturnih organizacijah, turističnem področju, član gradbenih odporov pri gradnji planinskih postojank in še marsičesa drugega. Živel je v času od 11.11.1891 do 22.3.1960. Prijatelji so ga imenovali "bronasti Polde". Notranjost koče je po tolikih letih potrebna večjih popravil. Najnujnejše bi radi izpeljali še letos, nekaj pa prihodnje leto, tako, da bi bila koča znova pripravljena za uporabo. Zato se je društvo odločilo, da zbere potrebna sredstva, materialna in denarna. T.L. Izleti Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira izlet na relaciji Dravograd - Košenjak- Pernice- Podiipje. Izlet bo v soboto in nedeljo, 3. in 4. septembra. Skupino izletnikov bo vodil planinski vodnik. T.L. Upokojenske novice Teden upokojencev Trbovlje - Organi Društva upokojencev Trbovlje so se te dni ukvarjali z raznimi vprašanji. Med temami, ki so jih obravnavali is tudi vprašanje organiziranja letošnjega Tedna upokojencev. Letos naj bi ga izvedli že devetnajstič. Odločili so se, da bodo tradicionalni Teden upokojencev DU Trbovlje organizirali v času od 3. do 8. oktobra. Kot običajno bodo tudi letos pripravili razstavo ročnih in likovnih del članic društva. Izvedli bodo tekmovanja v raznih športnih disciplinah, organizirali bodo zdravstveno predavanje, na domovih bodo obiskali starejše bolne člane, sledilo pa bo srečanje upokojencev v avli Delavskega doma Trbovlje. Izvršni odbor bo s sodelovanjem kulturnikov Pripravil podrobnejši program. Pri tem seveda ne bodo pozabili na oskrbovance Doma Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. T.L. Kopalni dan invalidov Trbovlje - Društvo invalidov Trbovlje je letošnje poletje organiziralo štiri kopalne izlete v Terme Čatež. Zadnji kopalni dan so organizirali prejšnji četrtek. Tovrstno rekreiranje je zelo koristno 'n potrebno. T.L. Predavanje o vremenu Trbovlje - Planinska skupina pri DU Trbovlje je pripravila v sredo, 31. avgusta planinsko predavanje. Predaval je vodja te skupine Vinko Pfeifer na temo Vreme v gorah. Ob tem je Predavatelj prikazal več barvnih diapozitivov na to tematiko. Predavanje je bilo namenjeno članom planinske skupine pri DU Trbovlje, pa tudi drugim, ki jih je ta tema zanimala. T.L. L Upokojenske težava m m Zasavske upokojence ne tarejo le gmotne zadrege; marsikateri med njimi zatrjujejo, da jim majhne pokojnine ne povzročajo toliko preglavic, kot zdravstvene tegobe. Že lep čas je znano, da so med njimi razširjena obolenja srca in ožilja, dihal; kaže pa, da se je že prebila v ospredje prav tako zavratna bolezen - diabetis. Vsaj vsak tretji, če ne kar vsak drugi, se otepa s "sladkorno"; žal jih je vse več, ki jim ta že načenja takoimenovane vitalne telesne funkcije, zlasti vid, sluh in še kaj. Lepo število upokojencev se sicer skuša bolj ali manj uspešno zoperstavljati tej bolezni, ampak kdorkoli nima ustrezne pokojnine, si ne more privoščiti dietične prehrane ali nakupa vsaj najnujnejših dietičnih živil. Zato ni naklučje, če kar vsi po vrsti ostro obsojajo visoke cene teh živil, ki so, kot zatrjujejo, celo poldrugikrat dražja, kot vsa druga. Upokojenci nič kaj ne verjamemo dosti obljubi, da naj bi z novim zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in predmetov splošne uporabe, dosegli v povezanosti s kmetijskim, finančnim in ekonomskim ministrstvom nižjo ceno teh izdelkov. Podpirajo pa pobudo, po kateri naj bi najprej širše seznanili slovensko javnost, da sodi sladkorna bolezen med resne kronične bolezni, ki tako ali drugače prizadeva vsaj 70.000 Slovencev; veliko bi dosegli, če bi spremenili sedanji zakon o prometnih davkih, da bi namreč vsa živila za zdravo prehrano teh davščin oprostili ali pa kako drugače pomagali tem bolnikom pri dragi dietni prehrani, ki je podlaga zdravljenja omenjene bolezni. Nekateri drugi njihovi pred logi so ali bodo težje izvedljivi; kot, vzemimo, da naj bi v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vnesli dopolnilo, po katerem bi bili tudi sladkorni bolniki deležni bonificirane delovne dobe. Res pa je, da ne bi bilo tako neizvedljivo omogočiti tem bolnikom vsaj občasno cenejše bivanje vzdraviliščih. M.V. Na Nanos Trboveljski upokojenci smo se v začetku avgusta korajžno povzpeli na vrh Nanosa. Vodil nas je vodnik Vinko Pfeifer, ki je že tretje leto naš mentor in dober prijatelj. Vedel je, da bomo zmogli, saj Nanos (gledano od spodaj gor) ne izgleda tako visok. Toda za nekatere od nas, ki smo stari že čez 70 let, je bila pot kar dolga. Vsaj meni se je zdela pot mučna. Prijela sem se za vsako skalo ali redko vejico bora. Pot na Triglav se mi zdi lažja. Pogum mi je vlival Vinko. Prijel me je za roko in mi tako pomagal naprej. Bila sem mu hvaležna. Hodili smo 2 uri in 20 minut. Sreča, da je bilo oblačno in je rahlo pihljalo. V Vojkovi koči na vrhu Nanosa namjeoskrbnikpostregel s čajem, tako dobrim, da bi ga angelčki pili. V koči smo bili dve uri, potem smo se spustili v dolino po drugi, lažji poti. Šli smo še v Postojno, oziroma v Predjamski grad. Tudi v gradu je bilo zelo zanimivo. Proti večeru smo se odpeljali domov z mislijo, da je bilo spet lepo, toda doma je najlepše. Judita Šarlah <-:o:-v:-y//ššyš fv.v.v.v.':-. m Kopitnik je prijazna izletniška točka v Zasavju. V soboto, 27. avgusta, se je tja sprehodilo več sto ljudi. Privabili so jih citrarji, ki so letos že četrtič igrali pred kočo PD iz Rimskih Toplic. Program je trajal nepretrgoma štiri ure, v petindvajsetih točkah pa je igralo in pelo štirideset nastopajočih. "Le trije nastopi so bili "necitrarski" -etno skupina Kurja koža, kvartet Plavica in lanskoletni absolutni prvak frajtonarjev Zlata harmonika - Ljubečna 93 -Peter Šmid iz Celja," je dejal profesor Peter Napret, ki je ves avgust pripravljal to prireditev. "Opažam, da se kakovost nastopajočih po tehnični in muzikalni plati iz leta v leto izboljšuje, tako da poslušalcem ni dolgčas. Pohvaliti jetreba ozvočenje, ki gajeupravljal Dušan Drnovšek z Marnega. Slaba pa je električna napetost, ki včasih vzame pričakovan ton. To bo treba popraviti. Nekateri so se tudi pritoževali, da so bile poti iz Zidanega mosta zaraščene in da je nekaterih jedi kmalu zmanjkalo. Tudi to se lahko uredi..." Kritične pripombe je pojasnila gospodarica PD Milka Požun: "Letos je bilo na ta dan veliko prireditev v najbližji okolici - Veter v Hrastniku, Večer evergreenov Zlati rog v Laškem... Nismo pričakovali toliko ljudi, zato so krofi in potica kmalu pošli. Imamo pa še ričet, golaž iz kotla, jedi na žaru - zarebrnice, kranjske klobase, perutnino, ocvrte sardinice... Ves čas je približno petsto ljudi, ki so se zagotovo že dvakrat zamenjali, saj še neutrudoma prihajajo, drugi pa odhajajo. Letos žal nismo organizirali srečelova, ker vzame zbiranje dobitkov veliko časa. Smo pa prekrili streho in postavili kozolec. Peščica članov PD je opravila veliko prostovoljnega dela. Z veseljem, saj smo srečni, ker se ljudje vedno pogosteje ustavljajo v naši koči..." Zadnji teden pred citrarskim popoldnevom je opravil Peter Napret svojevrstno reklamo. Obiskoval je slovenske lokalne radijske postaje in Val 202 ter igral na citre. Oddaje so bile v živo, zato je pojasnjeval ljudem, kako se pride na Kopitnik. Igral je tudi na ulici v Celju. Pritegnil je veliko mimoidočih, ki so si lahko ogledali plakat z vabilomnaKopitnik. Svetovali so mu, naj slamnik, ki ga je nosil tudi na Kopitniku, položi predse, saj bi mu za tako igranje z veseljem kaj prispevali... Skratka, promocija Kopitnikaje uspela, Petrova zagnanost pa je lahko komu za zgled. In obiskovalci? Leopold Perme iz Ljubljane: " Za prireditev sem slišal po radiu Trbovlje, saj sem sicer računal na prvo soboto v septembru. Tu sva z ženo, vendar bom prepričal za izlet v to lepo dolinico še svoje prijatelje..." Justi Letnar z Dola: "Doslej nisem zamudila še nobenega srečanja citrarjev, pa tudi dmgače sem s svojimi prijateljicami Ani, Hildi in Olgo vsak teden tukaj. Ne moremo se nagledati prelepih razgledov na Citre postajajo pravi ljudski instrument Slovencev. poti proti Kopitniku. Tudi k prijaznemu osebju PD se človek rad vrača..." Vinko Hrovatič, slikar iz Hrastnika: "Ni lepšega, kot je povezava glasbe z naravo. Citre so se nama z ženo priljubile v hrast-niški glasbeni šoli, kjer so imeli regijsko tekmovanje citrarjev. Zdi se mi prav, da se tu srečujejo ljudje dveh občin - iz Hrastnika in Rimskih toplic. Tu sem zaradi težav s kolki vberglah, asem videl šenekaj takih..." Ljudje so pogrešali Miho Dovžana, kije svoj obisk zagotovil, vendar si je prejšnji dan poškodoval roko. Citrarsko popoldne sta tako zaključili mati in hči Heričko, ki s svojim igranjem, petjem in jodlanjem privzdigneta še najhujše zaspance. Povezovalec programa Milko Vahčič, upokojen ravnatelj iz Rimskih toplic, je za nadaljevanje popoldneva na Kopitniku napovedal ansambel štirih bratov Razboršek iz Rimskih toplic, osnovnošolcev, ki pa že znajo poskrbeti, da vsakogar zasrbijo pete. Fanči Moljk Vzdušje na Kopitniku je bilo izredbo prijetno. ZABELč^nO v veselje, uteho, pa tudi potreba po razvedrilu. T.L. Zagorje V DD pripravljajo abonma za gledališče, ki bo obsegal pet del, predvsem lahkotnejših kot lansko leto. Natančnejši spored bo objavljen v časopisu Zasavc. D.H. Trbovlje Mladinski PZ Trbovlje, ki ga vodi Ida Virt, je z 22. avgustom pričel nekajdnevno letovanje ob morju. Na počitnicah tudi vadijo za koncertne nastope in tekmovanja. Svoje znanje pa so že pokazali turistom s priložnostnim koncertom. V gledališki dvorani DD Trbovlje je bil 23. avgusta koncert duhovne glasbe. Nastopil je ansambel Kontakt iz Bratislave. Pesmi so peli v slovenskem in slovaškem jeziku. Koncert je bil za udeležence brezplačen. Vsak poslušalec je dobil ob vstopu koncertni list z vsebino pesmi in izvod nove zaveze Svetega pisma. Čas julijskih in avgustovskih počitnic se je iztekel tudi za številne kultu rne delavce-pevce, godbenike. igralce, recitatorje in druge. Le likovniki so bili tudi v tem času dejavni, saj jim je lepo vreme dopuščalo široko aktivnost. Konec avgusta in v začetku septembra je večina zborov, godbenih ansamblov in drugih kulturniških skupin vnovič pričela z vajami in pripravami na nastope -koncertne, tekmovalne ter priložnostne v naslednji kulturni sezoni, ki se običajno pričenja v začetku septembra. MePZ Svoboda iz Trbovelj bo imel prvo vajo v ponedeljek, 5. septembra ob 19. uri v njihovi pevski sobi v domu Svobode. Vsi člani in članice tega priznanega pevskega zbora bodo zelo veseli vsakega novega člana zbora. V svoje vrste vabijo nekdanje pevke in pevce in mlajše ljubitelje petja, ki jim je petje fr- RAZSTAVE Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršič je postavila v prostorih rudarskega počitniškega doma -gostišča Planina naPlanini novo slikarsko razstavo. Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji 42. Trbovlje: V prostorih Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku v Trbovljah je razsta- vljenih 25 del predšolskih otrok iz VVZ Trbovlje. Razstavo je pripravilo Društvo Reli k Dadas. Hrastnik: V Galeriji Hrovatič v Hrastniku, na Cesti I. maja 45, je na ogled stalna galerijska zbirka avtorja Vinka Hrovatiča. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje: 5. septembra ob 21. uri bo v DD Zagorje 26. filmsko gledališče. Ogledali si boste ameriško komedijo Stare sablje, v kateri bosta v glavnih vlogah igrala Jack Lemmon in VValter Matthau. ki veljata za najbolj slaven filmski par. r % 99 + 1 naj s/ Ani Živko med deseterico na svetu? Trbovlje - Letošnje leto si bo atletinja Ani Živko, članica Kladi-vaija iz Celja, sicer pa Trboveljčanka, zelo dobro zapomnila. Po enoletni prekinitvi športne poti zaradi poroda se je uspešno vrnila h kraljici športov. Posvetila seje predvsem gorskim tekom in dosegla vrsto odličnih rezultatov. Na evropskem pokalu v Belluno je osvojila6. mesto, bila je tretja na odprtem prvenstvu Walesa, osvojila je državni naslov ter vodi v skupnem seštevku tekmovanja za slovenski gorski pokal. "S to sezono sem lahko zares zadovoljna. V gorskih tekih sem dosegla nadvse lepe rezultate. Za naslednjo sezono načrtujem vrnitev na stezo. Mislim, da še nisem rekla zadnje besede v tekih na srednje in dolge proge. Moji glavni disciplini naj bi bili tek na 5 in 10 km," je dejala Ani Živko, žena zelo znanegatekačain nekdaj tudi balkanskega prvaka Romea Živka, ki je tudi njen trener. Pred najboljšo slovensko gorsko tekačico je nova zelo pomembna preizkušnja. Konec tega tedna bo namreč nastopila na svetovnem prvenstvu v nemškem Berchtesgadnu. "Imam občutek, da sem v zelo dobri formi. Odgovarja mi tudi postavitev 7,2 km dolge proge. Upam na dober rezultat, morda celo na uvrstitev med deset najboljših," je pred odhodom v Nemčijo povedla Ani Živko ter temo pogovora takoj spremenila in nekaj dejala tudi o slabši strani športa - denarju: "Za sedaj še nimam pravega pokrovitelja in to predstavlja veliko težavo, saj nimam pravih pogojev za dobre priprave. Upam, da se bo glede na 6. mesto v Evropi vendarle našel kdo, ki bo pokril vsaj del programa za naslednje leto. Še sreča, da nimam težav z opremo. V Reeboku so se zares izkazali in zato_ se jim tudi v tej priložnosti najlepše zahaljujem," je še dejala Ani Živko, slovenska atletska "plezalka" številka 1. Sašo Fabjan hitro izid izenačili. V 50. minuti je Druškovič po napaki Povšnarja prejel žogo na desnem krilu, streljal s kakih sedmih metrov, Stankovič je žogo slabo ocenil, jo že prijel v roke, nato pa mu je ušla v mrežo. Do konca tekme je igra potekala v obeh 16-metrskih prostorih, vendar se izid ni spremenil. P.M. Točki ostali doma Loka Medvode - Litija 1:0 (0:0) Medvode, igrišče Loke, gledalcev 150, strelec 1:0 PavUč (77 11-m). Loka: Oblak, Škulj, Pavlič, Malovrh, Pavič, Snedec, Lukančič, Dolenc, Delalič, Novakovič, Markotič. Litija: Grošelj, Groboljšek (Golnar), Uršič, Horžen (Lakovič), Mele, Begič, Zajc, Rozina, Simič, Gnajtič, Ster. V enakovredni igri sta imeli obe ekipi nekaj lepih priložnosti za zadetek, ki pa jih napadalci niso znali izkoristiti. Najlepšo priložnost za zadetek je imel Miran Zajc v prvem polčasu srečanja. Sam se je znašel pred domačim vratarjem, streljal a je vratar strel ubranil. V 77. minuti srečanja so imeli domačini lepo priložnost, da zmagajo. Pavlič je žogo z bele točke realiziral in 13. minut srečanja je bilo premalo, da bi si Litijanu še priigrali točko ali dve. M.Š. Avstrijcem Pajerjev memorial Trbovlje - Veterani trboveljskega Rudarja so na igrišču v Hrastniku v spomin na lani umrlega odličnega trboveljskega nogometaša in dolgoletnega športnega delavca Ota Pajerja pripravili prvi Pajerjev memorial. V konkurenci štirih ekip iz treh držav so imeli največ uspeha veterani avstrijskega Veitscha, drugi so bili Trboveljčani, tretje mesto je pripadlo Primorju iz Ajdovščine, četrti pa so bili slovenski zamejci iz Italije -moštvo Krasa iz Proseka. Veterani Rudarja so na turnirju z zadetkom Klanjška premagali Kras, s Primorjem (1:1) in Veitschem (3:3) pa so igrali neodločeno. V tekmi z Ajdovci je zadetek dosegel Drnovšek, z Avstrijci je dvakrat zadel Klanjšek, enkrat pa Brečko. Vitko Klanjšek je bil zelo blizu pokala za najboljšega strelca, ki pa ga je prejel veteran Veitscha Klaus Pissauer, ki je prav tako dosegel tri zadetke, vendar je od Trboveljčana starejši. "Na memorialu so bili prisotni mnogi nekdanji soigralci Ota Pajerja. Nekateri so igrali, dmgi pa so s prisotnostjo počastili spomin na prerano umrlega Ota. Veseli nas, da so bile ves čas turnirja prisotne tudi Otovažcna Helga terhčerki Simona h Katarina. Zanimivo, da so Avstrijci pokal za prvo mesto podarili ženi Helgi. Radi bi se zahvalili trboveljski Cementarni, gospodoma Turnšku in Hrenu izpodjetjaMITMeso izdelki ter NK Hrastnik, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi memorialnega tumiija," je po končanem tekmovanju povedal predsednik veteranske sekcije NK Rudar Vili Lamovšek in zatrdil, da bodo Pajerjev memorial pripravili tudi prihodnjeleto. S. F. ROKOMET Poraz v prijateljski tekmi Rudar - Gorenje 25:26 (12:11) Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 50, sodnika Fabjan in Oblak (oba Trbovlje). Rudar: D.Lipovšek, Podbregar, Medved 2, Šikovec, Vrbnjak 1, Kosec 2, Senčar 2, Čater 7, Voglar 9, Fajdiga, M.Lipovšek, Čop 2, Lesjak, Mudrinič. Gorenje: An Žič, Ocvirk 2, Ojsteršek 1, Plaskan 9, Kimčenko 2, Oštir 3, Milačak 1, Cvetko 1, Fricelj 1, Zečevič 6, Stropnik. V prijateljski tekmi ekip, ki merita na vrh prvoligaške lestvice, so minimalno zmagali gostje. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, Velenjčani pa so bili bolj zbrani v končnici tekme. Pri gostih je bil kot ponavadi najboljši reprezentant Plaskan, zelo dobro pa je v drugem delu branil tudi nesojeni Rudarjev vratar Anžič. Pri Rudarju je znova blestel Voglar, učinkovit pa je bil tudi Čater. Omeniti velja, daje prvič po vrnitvi v Trbovlje zaigral tudi Čop, ki se jeizkazal s številnimi lepimi podajami, a je v zadnjih trenutkih tekme tudi zapravil priložnost za izenačenje. S. F. Rudar kljub slabi igri prvi Radeče - V Radečah so odigrali rokometni turnir, na katerem so poleg domačega drugoligaša igrali še prvoligaš Rudar iz Trbovelj ter član tretje lige Mokerc z Iga. Po pričakovanju so prvo mesto osvojili Trboveljčani, ki pa so razočarali z igro. Čeprav je v njihovih vrstah manjkal leFajdiga, so v prsti tekmi z domačini osvojili samo točko. Bili so celo na pragu poraza, saj so igralci trenerja Slavka Iveziča nekaj minut pred koncem vodili z 21:18, izkušeni gostje pa so nato vendarle uspeli izenačiti. Tudi druga tekma med Radečani in Mokercom sejekončalabrez zmagovalca, tako daso Trboveljčani z zmago v zadnji tekmi proti rokometašem z Iga vendarle osvojili prvo mesto. Tudi na tej tekmi so igrali slabo, tako da je bil nasprotnik, ki igra kar dve ligi nižje, večji del tekme povsem enakovreden tekmec. Zanimivo, da so na klopi vseh treh ekip sedeli trenerji, ki so že delali v Trbovljah - Antun Bašič, Slavko Ivezič in Dušan TENIS Litija - V tenis parku AS v Litiji bo ta konec tedna, 3. in 4. septembra, teniški turnir KIM, ki šteje za računalniško jakostno lestvico. Moške kategorije bodo: do 25, nad 25, nad 35 in nad 45 let, ženske pa do in nad 35 let. Prijave sprejemajo na tel.: 061/ 883-169 vsak dan od 9. do 23. ure in sicer do četrtka, 1. septembra 94. Generalni sponzor Laba & Laba Renault servis d.o.o. Litija in organizator obljubljata bogate nagrade. MALI NOGOMET Trim liga Hrastnik: 2. 9. ob 17.00 G. Teksas - TKI, ob 17.50 Liljani-ŠD Čeče, ob 18.40 PP Hrastnik - A je to, 19.30 Steklarski frisi Juventus, ob 20.10 Steklarna - Čvek. Vse tekme bodo na Logu. -........... -J Reprezentančne priprave v Hrastniku Po zaslugi vodstva slovenske reprezentance je bil Hrastnik po nekajletnem premoru zopet v znamenju namiznega tenisa. Od 19. do 29. avgusta so bili namreč na poletnih pripravah najboljši slovenski igralci in igralke, katerim so 8 dni delali družbo tudi italijanski vrstniki. Obema kapetanoma je kljub dopustom in dejstvu, da igra kar precej igralcev v tujini, uspelo zbrati vse najboljše in še nekaj perspektivnih igralcev in igralk. "Pogoji za vadbo v Hrastniku so domala idealni, tako da moram reči, da nam ni žal, ker smo se zadnji hip, zlasti zaradi edinega prostega termina Italijanov, odločili za Hrastnik. Poleg bližine dvorane in hotela je Hrastnik zanimiv tudi zaradi cenenosti, kar je v teh časih tudi zelo pomembno. In če sem odkrit, je prav slednje odločilo, da smo našo dolgoletno bazo na tolminskem zamenjali za Hrastnik. Mislim da bomo med stare znance in dobre gostitelje še prišli," nam je o vzrokih odločitve za priprave v Hrastniku zaupal "moški šef' Borut Veren. O načrtih reprezentance pa je spregovoril kapetan deklet dr. Janez Stare: "Čeprav je maja prihodnje leto na Kitajskem svetovno prvenstvo, to ni naš cilj. Naš cilj je prihodnje evropsko prvenstvo v Moški del reprezentance z Vesno Ojsteršek. Bratislavi leta 1996, ko bodo morali fantje braniti letošnjo uvrstitev v prvo jakostno skupino, medtem ko naj bi močno pomlajena ženska vrsta brez veteranke Andreje Ojsteršek -Urh in kot kaže, žal, tudi brez druge igralke Polone Čehovin, skušala doseči čim boljšo uvrstitev v sredini evropskih reprezentanc. Skozi nastope v evropski ligi bomo skušali oblikovati ekipo, ki bo nosila breme na prvenstvu v Bratislavi. Ob prvi igralki Poloni Frelih, ki se je začasno preselila v Nemčijo, so najbližje reprezentanci Zvezdana Ignjatovič, Mojca Guzelj, Biljana Todorovič in evropska pionirska prvakinja Petra Dermastija." Borut Veren podobnih težav nima, pa čeprav je sitacija taka, da bo vrh reprezentance v prihodnji sezoni igral v tujini. Štefanu Kovaču, ki že vrsto let igra v Avstriji, sta se letos pridružila šeRobi Smrekar, ki se je odločil za igranje v Nemčiji, teiSašo Ignjatovič, ki sejeodločil za Vojvodino. Sicer je tudi za moško reprezentanco še precej kandidatov. Posebno zanimivo pri tem je razmišljanje prvega igralca reprezentance Štefana Kovača, ki meni, da bi po tem, kar je videl na pripravah v Hrastniku, poklical v reprezentanco tudi svojega dobrega prijatelja, Hrastničana Jožeta Urha. ki po njegovih besedah igra kot v najboljših letih. Sicer pa so s pripravami v Hrastniku zadovoljni vsi. Tako vodstvo kot igralci. Dekleta so imele ob Italijankah idealne partnerje v Zoranu Grašiču, ki bo kmalu dobil italijansko državljanstvo in zaostril boj za sestavo njene reprezentance, ter domačinu Darijanu Vizjaku, ki je še vedno eden naših najboljših obrambnih igralcev. Če k temu dodamo, da so Italijani s seboj pripeljali Kitajca Yang Mina, da je bila v njihovi ekipi trenutno 18. z evropske jakostne lestvice Alesia Arisa, da sta v pripravah samoiniciativno vseskozi sodelovala tudi zakonca Ojsteršek -Urh, potem je bilo pogojev za kvalitetno vadbo in realiziran načrt več kot dovolj. Jože Premec Žagar. Tekme so sodili TrboveljčaniFrelih, Fabjan in Oblak. Rezultati: Radeče Papir -Rudar22:22(l 1:10),Radeče Papir - Mokerc 19:19 (11:11), Rudar - Mokerc 21:18 (11:7). Končni vrstni red: 1. Rudar 3, 2. Radeče Papir 2, 3. Mokerc 1. S. F. Najboljši veterani llsnjatja Loka - Prizadevni rokometni delavci iz Loke pri Zidanem Mostu so pripravili tradicionalni veteranski turnir, na katerem so imeli znova največ uspeha veterani Usnjaija iz Šmartnega pri Litiji. Zmagovalna ekipa je imela v svojih vrstah tudi naj boj šega vratarja (Mrzel) in najboljšega igralca turnir- M ja (Kirm), najboljši strelec pa je bil Sevničan Trbovc. Rezultati: Usnjar-Zagorje 18:6, Loka - Sevnica 12:16, Usnjar- Sevnica 17:13, Loka - Zagorje 15:14, Loka -Usnjar 13:18, Sevnica -Zagorje 16:15. Končni vrstni red: 1. Usnjar 6, 2. Sevnica 4, 3. Loka 2, 4. Zagorje 0. S. F. Vzpon na Kum Trbovlje - Kolesarska sekcija trboveljskega Partizana bo tudi letos pripravila kolesarski vzpon na Kum z gorskimi kolesi. Štart tradicionalnega, tokrat že četrtega vzpona, boli. septembra ob 10. uri na trboveljski železniški postaji. Cilj 10 km dolge preizkušnje pa bo na 1219 metrov visokem Kumu. Kolesarji bodo razdeljeni v pet moških in dve ženski kategoriji. Absolutni zmago- Uspel rafles Litija - V organizaciji Tenis parka AS so izpeljali že tretji raftes, kombinacijo tenisa in raftinga po Savi. Vendar pa tu ni šlo niti običajen tenis niti za navaden rafting. Tričlanske posadke so morale na svojem spustu po Savi od Separacije Hotič do Tenis parka AS premagali kar precej ovir. Strogi sodniki so na savskih sipinah ocenjevali njihovo spretnost pri nošenju z vodo napolnjenih kozarcev, pri metanju krogcev na tarčo in nenazadnje tudi pri pitju piva. Brez hitrostne preizkušnje v raftingu tudi ni šlo. Kljub izenačeni borbi je prva pod mostom zapeljala najmljaša posadka "Palva", v zasedbi Blaž Rozman. Aleš Ahčin in MitjaStrmec. Ti trije so bili tudi zmagovalci atraktivnega turnirja trojk (tri na tri), finalno tekmo pa je spremljalo več kot 150 ljudi. S tem pa tekmovanje še ni bilo končano. Marsikomu je rezultat popravil ali pa tudi pokvaril turnir v metanju pikada, izredno zanimivo in razburljivo pa je bilo tudi pri vlečenju vrvi. Seštevek vseh teh nalog le prinesel zmagovalca. To je bila tudi na koncu mlada ekipa "Palva". sledili so jim "Gusarji" (Tomo Bizjak, Gorazd Razpotnik in Brigita Zebič) tretja pa je bila ekipa "Bla - bla" (Primož Novak, Peter Rutar h Andrej Poglajen). Zmagovalna ekipa je od organizatorja Tenis parka AS prejela lep pokal, od sponzorja MesarijaFrtica pa veliko medaljo, narejeno iz odličnih klobas. Letos se je raftesa udeležilo 11 posadk. Na tenis parku AS pa si od ponedeljka dalje lahko na slikovnem panoju ogledate najzanimivejše trenutke letošnjega raftesa. M.P. valeč bo prejel pokal, najboljši trije po kategorijah medalje, organizator pa je pripravil še številne nagrade. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko majico, malico in napitek. Prijave bodo sprejemali eno uro pred Startom na parkirnem prostoru trboveljske železniške postaje, prijavnina pa znaša 500 tolarjev. S. F. ALKIMISTIČNE NOVICE Trbovlje - Dušan Košir je 20. in 21. avgusta opravil še dva težja alpinistična vzpona. V soboto je skupno z Renato Mežek iz AO Kranj preplezal Steber Šit v Tamarju z oceno VI 2 v dolžini 550 m. V nedeljo pa je skupno z Danico Pernuš iz AO Kranj preplezal v Šitih v Tamarju smer JLA (Jaz ljubim Alpe) z oceno VI A 2 v dolžini 300 m. Oba plezalca sta sestopila po Jesihovi smeri. T.L. Gimnastika za vse V Gimastičnem klubu Trbovlje se dobro zavedajo, kako trnova je pot vrhunskih športnikov in se zato že kar nekaj let zavestno odpovedujejo brezglavi gonji za vrhunskimi rezultati, ki nemalokrat na mladih teleščkih tekmovalk in tekmovalcev pustijo posledice za vse življenje. Tako so se odločili, da svet gimnastike in telovadbe približajo vsem starostnim slojem populacije in so uvedli program z imenom Gym. Program ponuja vadbo za vse generacije, vendar pa je poudarek na rekreaciji žensk. Že za najmlajše imajo v klubu organizirano vadbo, kjer lahko tri-letniki vadijo skupaj s svojimi starši, pridobili pa bodo osnovno koordinacijo, izpopolnili motoriko gibanja in se igrali. Istočasno so zaposleni starši, saj sodelujejo pri vseh dejavnostih. Predšolski otroci lahko spoznajo različne športe, se naučijo osnov gimnastike in razgibavajo. Malo strejšim, ki hodijo v OŠ, j e namenjena splošna vadba za dečke in deklice, ki pa že bolj temelji na gimnastiki. Otroci se spoznajo z osnovnimi elementi talne telovadbe, bradlje in preskoka. lahko nauči tudi kaj več. Letos so v klubu na novo uvedli akrobatiko, kamor se bodo lahko vključili osnovnošolci, ki bi se želeli naučiti malo bolj zahtevnih gimanstičnih prvin, kot je salta, skakanje na kanvasu, pridružili pa se jim bodo lahko tudi srednješolci in študentje. "Z vsemi skupinami bo delal naš profesionalni trener Roman Vodeb, tako da bo vadba strokovno vodena, pomagali pa mu bodo izkušeni vodniki," je dejala predsednica Gimnastičnega kluba in voditeljica programa Gym Tina Trugar. Za mladince in odrasle je organiziran tečaj aerobike, kamor so vabljeni tako ženske kot moški. Novost je joga po vodstvom vodnice, ki seje joge naučila kot asistentka pri guruju iz Ljubljane. Za fante je najbolj primeren body building, ki je zares bolj dvigovanje uteži kot pa fitnes. Mesečni prispevki so 1500 tolarjev, razen za jogo in aerobiko, ki sta organizirani v obliki tečaja. Cena zanje je 3000 tolarjev za 10-umi in 5000 tolarjev za 20-umi tečaj. Vsi, ki obiskujejo spošno vadbo za dečke in deklice, imajo za isto ceno možnost obiskovati tudi akrobatiko, tako imajo dejavnosti trikrat tedensko. Cicibani in starši nimajo mesečnega prispevka, ampak plačajo vsak obisk posebej (250 tolarjev). Prav tako si lahko vsak drug izbere ta način plačevanja, le da je enkratni obisk aerobike ali joge dražji (400 tolarjev). "Kljub temu, da se z vrhunsko gimnastiko ne ukvarjamo več, smo se odločili, da bomo to zvrst še vedno spodbujali - preko gimnastične šole, v katero bomo povabili tiste, ki so se izkazali v vrtcu. Seveda na podlagi testov, ki jih naredi naš profesionalni trener. Na začetku leta 95 bomo izbrali prvošolčke in jih povabili v gimnastično šolo. Sodelujemo z vsemi trboveljskimi vrtci, ki v naši telovadnici vadijo dve do tri ure dnevno. Z vadbo so otroci zelo zadovoljni, naučijo pa se gotovo več kot v vrtcu," je še dodala Tina Trugar. V klubu imajo tihi dogovor, da vsem študentom fakultete za šport omogočijo vadbo v telovadnici, če je potrebno, tudi pod strokovnim nadzorom. Tudi vrhunski športniki, seveda s predhodnim dogovorom, lahko uporabljajo njihove prostore in rekvizite. Omejili so se na individualne športe, ki imajo ponavadi precej več težav pri takšni vadbi kot klubi, ki gojijo ekipne športe. S takšnim načinom dela bodo nadaljevali, saj morajo športniki držati skupaj in si po najboljših močeh pomagati. "Zadali smo si tudi nalogo, da bomo vsem otrokom, tudi tistim, ki ne hodijo k nam, dali vsaj nekajkrat na leto možnost, da se izkažejo. Tako je nastala ideja za prireditev, kije bila ob koncu šolskega leta zelo dobro obiskana. V njej je bilo vključeno kolesarjenje in raznorazne štafetne igre. Takšna prireditev bo ponovno v sredo, 7. septembra ob 17. uri na igrišču Partizana, če bo lepo vreme. "Za telovadnico rekvizitov ne moremo kupovati, letos pa smo le nekako uspeli urediti otroško garderobo in slačilnico za aerobiko, finančno pa smo vse stroške pokrili iz lastne dejavnosti. Želeli smo urediti tudi igrišče pred društvom Partizan, vendar smo naleteli na ovire in ne moremo verjeti, da so nam prvi obrnili hrbet tisti, ki so zadolženi za to, da bi imela mladina dovolj možnosti in prostora zadejavnosti na prostem. Pomoči iz strani občine si tudi slučajno ne moremo obetati, ker nam v dveh mesecih niso niti odgovorili na prošnjo. Pomoč pa so obljubili: Komunala, Tovarna pohištva, Zlatarstvo Trbovlje, Strojegradnja, Metalia in gospod Gozd nikar, tako da bomo z njihovo pomočjo in lastnim delom mogoče le uspeli prilagoditi igrišče za najmlajše." Barbara Kus ■4 mm: Jf lg\ Vsakdo, ki se znajde na ulici, je izpostavljen cestnemu prometu in situacijam, v katerih se znajde nehote. Zato vsem udeležencem v prometu, šolarjem, sploh pa prvošolčkom in njihovim staršem nekaj o preventivnih ukrepih policistov in članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Trbovlje Tako je Božo Oštric s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Trbovljepovedal, da bo ob pričetku šolskega leta potekal poostren nadzor prometnikov na cestiščih v bližini šol. Ob prvem šolskem dnevu (v Trbovljah bo to ponedeljek, 5. september) bodo za varstvo otrok na cesti poskrbeli policisti in člani društva šoferjev in avtomehanikov. Člani Sveta bodo prvi šolski dan spregovorili staršem in jih seznanili, na kaj naj še posebej opozorijo otroke. Policisti bodo v prvem tednu okrepljeno nadzirali promet v bližini šol, v nadaljevanju pa bodo najbolj kritične poti nadzirali z radarji. Ves september bodo na prehodih za pešce šolarje varovali tudi pionirji prometniki. Najbolj problematična je okolica osnovne šole Revirski borci, kjer bodo letos prvič učili prvošolčke. Zaradi njih bo potrebno poti v šolo še posebej nadzorovati. Znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h, po izkušnjah sodeč nihče ne upošteva. Policisti bodo hitrost nadzorovali z radarji, v prihodnosti pa tudi z betonskimi "ležečimi policaji". Zagorje Ob prvem šolskem dnevu bodo policisti prisotni na prehodu za pešce na Cesti zmage (ob Džamiji), na Cesti 9. avgusta (nasproti cerkve), na križišču Zupančičeve in Šolske ulice ob OŠ Tone Okrogar, na regionalni cesti v Podvinah, v Kisovcu (na prehodu pred Marelo) in pri OŠ na Izlakah. Prvega šolskega dne se bodo sestankov s prvošolci in starši udeležili predstavniki PP na obeh zagorskih OŠ, na šoli Slavka Gruma, izlaški in v podružnični šoli v Kisovcu. Če bo čas dopuščal pa v prvih šolskih dneh še na šolah v Podkumu, Šentlambertu in Čemšeniku. Policisti bodo poostrene nadzore na imenovanih prehodih izvajali izmenično (ob prihodu in odhodu šolarjev) vse do 12. septembra. Prav tako bodo na prehodih v bližini šol prisotni pionirji prometniki. Poleg zadrževanja policistov na prehodih za pešce, bodo organizirali tudi mobilno patruljo, katere namen bo evidentiranje hujših kršitev udeležencev v cestnem prometu. Kjer so izkušnje pokazale, da se navkljub cestnim opozorilnim znakom izvaja prekomerna hitrost vozil, bodo policisti poskrbeli z radarsko kontrolo. Policisti so ravnateljem šol predlagali, da bi v času učnega programa namenili več časa tudi prometno vartnostni vzgoji in na te ure povabili predstavnike PP. Da bi pripravili več športnih, kulturnih... prireditev v šolah oz. občini, katih namen bi bil osveščanje prometne varnosti oz. splošne varnosti (preprečevanje nasilja med mladoletniki, zatiranje kriminalitete...). Te aktivnosti naj bi se odvijale tako v osnovnih, poklicnih, srednjih šolah, kot tudi v vrtcih. Komandir zagorske policijske postaje Alojz Klančišar je mnenja, da ima policija za varnost v prometu in nasploh lahko določen pozitiven vpliv, da pa bi morali sodelovati vsi problematični dejavniki, šele potem bi lahko govorili o strokovnem in preventivnem preprečevanju negativnih pojavov. Tudi pisanje o tem, mnenja bralcev, vprašanja, so dobrodošla." Tudi gostinskih lokalov v bližini osnovnih in srednjih šol ne smemo prezreti. Obiski učencev višjih razredov osnovnih in srednjih šol postajajo v gostinskih lokalih številnejši. In ti ne posegajo vedno le po brezalkoholnih pijačah," j e še dodal Klančišar. Hrastnik Tudi v Hrastniku so se 23. avgusta sestali policisti, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predstavniki komisije za vzgojo šolske in predšolske mladine. Pogovarjali so se o namestitvi tabel pri šolah "varna šolska pot", usmerjanju učencev na križiščih na Dolu iz smeri Marnega, ker pred križiščem ni več prehoda za pešce. Do 13. septembra bodo policisti intenzivno nadzorovali potek prometa v bližini obeh hrastniških osnovnih šol in sicer izmenično (ob prihodu in odhodu otrok v šolo in domov), v naslednjih dneh pa prekomerno hitrost preverjali tudi z radarji. Delovala bo tudi šolska prometna služba (pionirji prometniki) in sicer vse do drugega tedna v oktobru. Policisti in predstavniki Sveta se bodo udeležili prvih roditeljskih sestankov na obeh osnovnih šolah. Sodelovali bodo v pogovorih s starši prvošolčkov. "Staršinaj ne vozijo prvošolčkov v šolo, ampak naj jih raje spremljajo peš. Le tako se bodo otroci navadili vedenja na ulici. Redno naj nosijo rumene rutice. Naj se v šolo ne vozijo s kolesi, mopedi..." je poudaril komandir hrastniške PP Cveto Možina. Komisija za vzgojo šolske in predšolske mladine se bo ponovno sestala v drugi polovici septembra ter sprejela program aktivnosti v tednu otrokain prometne varnosti. Na sestanku je bila dana tudi pobuda, naj se akcija "Učna ura v prometu" vključi v teden prometne varnosti oz. v celoletni učni program. Ravnateljica VVZ Boža Mlinar je tudi predlagala, da se Izletnik in Integral Kum zaprosi, naj avtobusi, ki zjutraj pripeljejo otroke iz Čeč ustavljajo pod vrtcem Rudnik. Morda za konec še optimističen podatek, ki ga je na sestanku podal Cveto Možina, da je stanje prometne varnosti otrok letos boljše, do sedaj šobili v prometnih nesrečah udeleženi trije otroci. Tatjana Polanc m Promet Zagorje - 23. avgusta ob 2230 uri je voznik K.M. vozil osebni avto iz Litije proti Zagorju. V rahlem ovinku mu je počila guma, nakar gaj e začelo zanašati, zapeljal je desno v breg in se prevrnil na cestišče. Sopotnica se je pri tem lažje telesno poškodovala, voznik pa bo prijavljen sodniku za prekrške prometno nezgodo. Policisti so ugotovili, daje F.I. med vožnjo po parkirnem prostoru za tovornjeke pri Cementarni z motornim kolesom sam trčil v tovornjak, padel in obležal nezavesten. V bolnišnici se je prebudil, drugih poškodb pa ni imel. Hrastnik - 29. avgusta ob 15.12. uri je voznica osebnega avtomobila D.A. znamke Škoda vozila iz Hrastnika proti Dolu. uspel je razbiti le steklo, odnesel na srečo ni ničesar. Hrastnik - Neznanec je v noči na 30. avgust v kleti stanovanjskega bloka na Novem Logu z ostrim predmetom razbil več ključavnic in tako prišel v klet, kjer stanovalci hranijo svoje predmete. Iz kleti ni ničesar odnesel. Našli utopljenko Kresniški vrh - Občani so 22. avgusta ob reki Savi našli žensko truplo. Ugotovili so da gre za domačinko S.I. iz Kresniškega vrha. Komisija za ugotavljanje vzroka smrti, na utopljenki ni našla sledov nasilja. Ilegalni | prestopniki $ Kresnice - Na obrežju reke | Save pri kresniškem mostu so i2 24.avgustaokrog8.00ureopazili tri tujce, ki so ilegalno prestopili državno mejo. S.M., R.A. in G.D., državljane BIH, so odpeljali na PP, sodnik za prekrške pa jih je mandatno kaznoval. Nato so jih odpeljali v prehodni dom za tujce v Ljubljano. Pogorel kozolec Litija - 24. avgusta ob 15.45 uri je med neuijem strela zanetila požar na kozolcu v Mali gobi. Pogorelo je seno in kozolec v celoti. Škode je za 350 tisoč tolarjev. Iztirilo progovno vozilo Sava - Na stranskem tiru železniške postaje na Savi je 26. avgusta iztirilo progovno vozilo. Iz tirov j e zapelj alo le s prednj ima kolesoma. S pomočjo dvigala so ga postavili nazaj na tire. Zmečkana pločevina. zaradi obrabljenih pnevmatikov in prevelike hitrosti. Trbovlje - 24. avgusta ob 15.04 urijevoznicaM.D. peljala iz Zagoija proti Trbovljam. Ko je na savskem mostu zavijala levo je ustavila, ker ji je nasproti Pripeljal voznik G.R., ki je začel naglo zavirati in zaneslo ga je v voznico. Posledica - nekaj zvite pločevine. Hotič - 25. avgusta ob 11.25 uri je voznik B.Z. iz Ljubljane vozil iz Litije proti Ljubljani. Zaradi prevelike hitrosti ga je v ovinku pod gostilno Kimovec Zaneslo levo in trčil jev nasproti Vozeče vozilo, ki gaje upravljal S.B. prav tako iz Ljubljane. Na vozilih je nastalo škode za 300 tisočakov. Zagorje - 26. avgusta ob 5.57 uri sta se na Kolodvorski cesti zaradi vožnje po sredini vozišča oplazili dve vozili. In sicer vozilo, ki gaje vozila K.M. iz Zagoija in Voznik P.D. iz Trbovelj. Nastala Je manjša materialna škoda. Trbovlje - 27. avgusta ob ^2.11 uri so iz železniške postaj e sPoročili, da na tleh leži nezavesten motorist, ki je imel Ko je s svojim vozilom pripeljala v ovinek pri pokopališču na Dolu, ji je nasproti pripeljal voznik polpriklopnika H.J. Taje zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zadel v obcestno betonsko ograjo. Nato je z vozilom zapeljal nekoliko desn, da je z zadnjim levim kolesom zapeljal čez avto znamke Škoda. Osebni avto je popolnoma uničen. Voznik polpriklopnika je odpeljal naprej proti Trbovljam, ne da bi na kraju nezgode ustavil. Izsleden je bil v Trbovljah pri Cementarni, ko je nalagal cement. Izgovaijal se je, da ni opazil, da je povozil osebni avto. Voznica osebnega avtomobilajo je odnesla le z manjšimi praskami. Za svoje početje se bo voznik H.J. zagovarjal pri sodniku za prekrške. Kradejo kot srake Litija - M.I. je 23. avgusta okrog 18.00 ure zalotil neznanca, kije vlamljal v njegov tovornjak. Vlomilcu je uspelo pobegniti, P Aufbiks Zakaj jc neznanec v noči na 25. avgust vlomil v V trboveljsko gostišče in od tam odnesel precejšnjo količino cigaret in žgane pijače, uradno še ne vemo. Strastnega kadilca, ki ga je popadla žeja, še iščejo. Eden možnih vzrokov bi bil lahko tudi ta, da je obiskovalec gostišča Svoboda pomislil, da se v njem pač "svobodno" razpolaga z blagom. jk Ko je upokojenki V.T. iz Zagorja 26. avgusta okrog ® poldne postalo dolgčas, se je sprehodila do Modnega salona, od koder je odnesla žensko krilo. Prodajalke so jo seveda zalotile, pa je gospa krilce vrnila rekoč, da se skupaj s policisti igra akcijo "preverjanje pozornosti prodajalk". Seveda policisti niso imeli pojma o tej "akciji". Gospa, ki ima očitno časa na pretek, je spisala pismo, naslovljeno uredništvu Zasavca, v katerem se prodajalkam opravičuje za neprijetnosti. Prodajalke so ga prebrale, vendar bo zadnjo besedo le imela policija. Jb Hrastničanki K.S. in K.M. sta se ponovno začeli ® nadlegovati in zmerjati zaradi vrta in povrtnine. Prav tako si vzajemno druga drugi očitata, da si kradeta rože, ki rastejo na sosednji vrt. Obe sta bili opozorjeni. Ker pa to ni bilo dovolj, so ju primerni organi še napotili na zasebno sodišče. Morda bosta dekleti tam našli svojo pravico. L -............ .........-J lili* M Še pred kosilom je izvršnonadzomemu odboru in povabljencem spregovoril Rado Češnovar. Pozdravil je prisotne in kot pooblaščenec Zveze invalidov Slovenije podelil priznanja: Dr. Franc Grošelj je prejel bronasti znak ZDIŠ za vztrajno in požrtvovalno delo na področju varstva invalidov ter za uspešno delovanje in uveljavljanje pravic v tej organizaciji in ob tej priložnosti izjavil: "Lahko rečem, da sem zelo vesel, ker sem dobil to priznanje. Tudi s svojim bodočim delom bom skušal dokazati, da je bilo vredno. Zadnja letajenaše invalidsko gibanje napredovalo na vseh področjih. Skupaj z izvršnim odborom društva smo si zadali še veliko načrtov." Predsednik SO Matjaž Švaganje prejel pisno priznanje za prizadevno in uspešno delo pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov (ker se prireditve ni uspel udeležiti, je priznanje v njegovem imenu prevzela tajnica predsedstva SO Roža Ivšek): Anton Hribar paje prejel pisno priznanje za prizadevno uspešno delo pri uresničevanju pravic invalidov, krepitvi humanih odnosov ter dolgoletnemu članstvu in ob tem povedal: "Kaj naj rečem, vesel sem. Mnogokrat sem se marsičemu odpovedal v korist društva in ni mi žal. Predsednikove pohvalne besede mi največ pomenijo." L. > Ob 25. letnici delovanja Zveze društev invalidov Slovenije je Društvo invalidov Zagorje izročilo priznanja dr. Francu Grošlju, županu Matjažu Svaganu in dolgoletnemu članu društva Antonu Hribarju. Ta svečani dogodek so proslavili v Kostanjevici na Krki in tako slavje združili z zanimivim izletom. Iniciator in organizator izleta in prireditve je bil predsednik Društva invalidov Zagorje Rado Češnovar. Predsednik, člani izvršnonadzornega odbora društva ter povabljeni smo se 26. avgusta že dopoldne odpeljali v Kostanjevico. Po malici smo si ogledali Kostanjeviško jamo. Vseh tristo metrov urejenega dela jame je bila prava paša za oči in marsikdo bi navkljub 12 stopinjam C, spolzkim stopnicam in netopirjem, ki so krožili nad obiskovalci, rade volje raziskovali še globje, pa žal preostali del jame še ni urejen za turistične oglede. Oblaki, ki so zjutraj napovedovali nevihto, so se ob prihodu iz jame razblinili. Tako smo vedrejših lic obiskali kostanjeviški samostan s Formo vivo in si ogledali zbirko monumentalne plastike, s stalnimi zbirkami slovenskih ekspresionistov in starih moj strov. Po svečani podelitvi priznanj je bilo na vrsti kosilo. V gostilni Kmečki hram so vajeni visokih in tujih gostov, vendar enako postrežejo tudi domačine. Niso nas razočarali. Postregli so nam s svojimi specialitetami: čebulno juho, pečeno raco, ocvrtim puranom, mlinci in kostanjeviškim zavitkom. Polnih želodcev smo si nekateri zaželeli rekreacije in lastnik gostilne Milan Herakovič nam je dovolil spust s kajakom po Krki. Navkljub navidezno mirni reki, nam je kasneje gostilničarjeva žena Brigita razkrila, da je reka polna skritih nevarnosti, sploh po neuiju, kije prejšnji dan divjal po slovenskih B enetkah, siniti domačini ne upajo zaveslati. Seveda smo bili takrat že na kopnem in polni čudovitih vtisov, ki jih niti tako dejstvo ni moglo izriniti. Čudovit ambient gostilne Kmečki hram nas j e zadrževal ob klepetu vse do večera, ko smo se zadovoljni odpravili domov. Tatjana Polanc Aktivnosti društva invalidov Društvo invalidov Zagorje je eno najbolj aktivnih zagorskih društev. V njegovem okviru deluje tudi sekcija za ročna dela, katere vodja je Štefka Gričnik. Sekcija na pobudo Rada Češnovarja deluje od 16. aprila letos in je že razstavljala ob 25. obletnici ZDIŠ v Kranju. V sekciji, ki deluje enkrat tedensko, sodeluje dvanajst članic in podpornih članic društva invalidov. Društvo bo aktivno še vse leto, saj se 17. septembra odpravljajo na izlet po Soški dolini, pokukali pa bodo celo čez mejo. Konec oktobra bodo martinovali v Gadovi peči pri Herakovičih, 5. novembra pa se bodo invalidi, podporni člani ter njihovi svojci srečali v stekleni dvorani DD v Zagorju. i ^ m Podjetje Calimero - otroška ustvarjalnica je na rokometnem igrišču na Izlakah, 26. avgusta pripravilo otroški živ žav za vse otroke, ki niso bili starejši od 130 let. Tako za male kot velike Kalimerčkc (otroke in njihove starše). Na odru so piko na i dodali Calimero, Jani in Mojca. S svojimi štorijami sta obiskovalce zabavala klovna Honzo in Bonzo. Nastopile so mlade pevke: Sanja Mlinar, Eva Filej in Tanja Repe. Deloval je likovni kotiček, kjer so otroci z barvami izražali na papir svojo domišljijo. Organizirali so tudi srečolov z lepimi nagradami. "Prireditev je uspela. Otroci so bili navdušeni, čeprav jih ni bilo veliko. Imeli smo se "luštno" in smo se zabavali," je dejala Mojca. Na igrišču so si otroci lahko kupili tudi sladoled, peno, balone, lahko so tudi spili kakšen sok. Mojca je pela svoje pesmice, ki so jih otroci lepo sprejeli. Vsaka pesmica je v bistvu zgodbica in ima začetek, jedro in konec. Besedila so lahka, refreni melodični, tako da so se jih otroci hitro zapomnili. Naučili so se pesmico Ole majole, ki je tudi naslovna skladba nove Mojčine kasete, ki bo izšla okrog 5. septembra. Igrali so se še Rakaoke. obrnejene Karaoke. In za tiste, ki ne veste, kaj je to? Otroci pojejo in nekdo je pojedel gobe, nekdo hrenovke. Te hrenovke in gobe so nekako škodljivo delovale. Se pravi, da nekdo, ki je pel krokodilčke, ni pel normalno, ampak za 10 tonov višje ali nižje. "S tehniko smo mikrofone začarali," je dejala Mojca. "Meseca maja smo imeli oddajo Kalimero na TV Izlake. Otroci so bili nad njo tako zelo navdušeni, da so rekli, naj pridemo še enkrat v živo. Tako smo dobili idejo o Kalimerčkovem živ žavu. S pomočjo sponzorjev prireditve ni bilo težko speljati," nam je razložila simpatična Mojca. Jani, Mojca in njun Calimero so sicer bolj znani na Dolenjskem in Posavju, vendar pa so nam zagotovili, da bodo v Zasavje še prišli. "Kalimerčka bomo poskušali predstaviti po celi Sloveniji. Obiskali bomo tudi vse vrtce in šole," je dejala Mojca. Tako bodo otroci spet v družbi risanega junaka, ki je njihov zaščitnik in zavetnik. Predvsem pa znan po svoji izjavi: "Ker sem še majhen, me odrasli ne razumejo." Katarina Gavranovič NA6RAGNA IGRA!!! PČEVOPOLB. Novi nagrajenec Pivovarne Union in časopisa Zasavc je Stane Hribovšek iz Izlak. Ker se je s pravo številko do predvidenega roka v uredništvo javil edini, bo prejel nagrado vseh treh možnih nagrajencev, kar znaša deset platojev izdelkov Pivovarne Union. Z igro še naprej nadaljujemo in smo tako tudi tokrat izžrebali pet novih številk, ki vam lahko prinesejo bogate Unionove nagrade. Izžrebane številke so: 75849, 74936, 76007, 74983 in 76265. Nagrade si bodo razdelili prvi trije, ki se do petka, 2. septembra do 12. ure oglasijo ali Pokličejo v uredništvo Zasavca. Številke, ki bi utegnile biti usodne za vaša žejna usta, so natisnjene na zadnji strani 33. številke Zasavca. Prvi, ki se bo oglasil v uredništvo s pravo številko, bo prejel pet platojev (120 pločevink) izdelkov Pivovarne (Union pivo, Uni, Sola cola in Sola orange). Drugi nagrajenec bo dobil tri platoje (72 pločevink) proizvodov, tretji pa dva platoja (48 pločevink) izdelkov Pivovarne Union. Če se do predvidenega roka javita samo dva, si razdelita še nagrado tretjega, če se oglasi samo eden, prejme sam vseh deset platojev pločevink. M.J. Zabavna klovna Honzo in Bonzo. Navdušeno občinstvo. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Eva je srečala Ernija, spoznala Maretovo zaročenko Polono in prizadela njenega brata Janija. Preveč za en dan. Lojo, ki je prišel v Zasavje z enim samim namenom, je med tem vpletel v nezakonite posle Evinega moža Roka. Zdaj jesedel na terasi hotela vMedijskih Toplicah in si zadovoljno mel dlani. Pred nekaj minutami mu je Kristan sporočil, domuje končno uspelo nabaviti eksploziv. Lagodno je srkal pivo, pogledoval proti kopališču in premišljeval o ženskah. Želel je poiskati Piko in ji pokazati, da se z njim ženske, še najmanj pa ona, ne morejo poigravati. Potem je pomislil na Kajo. S kotički očes je ošinil kazalce na zapestni uri. Rožanc, tisti ritoliznik iz davčne, kateremu je priskrbel donosen posel, ga je povabil na družinsko kosilo. Se dovolj časa je imel do tedaj. Napotil se je v recepcijoz namenom, da pokliče Kajo. Telefon je bil zaseden. Nek Tirolec v pisanih bermuda hlačah in z visečim trebuhom od piva je vztrajno ponavljal v slušalko: "Ja, ja, ja..." Lojo se je sprehodil po avli. Medtem je opazoval neprespanega in razmršanega možakarja, ki bi utegnil biti tudi tamkajšnji direktor, kako je za glavo nižjemu čudaku s škatlasto torbico čez ramo skušal nekaj dopovedati. Z rokami je krilil pred njim, pokal zaskrbljene frise in mu na vso silo skušal vizualizirati težavnost nekega projekta. Tisti poleg, z rokami globoko v hlačnih žepih, pa je zehal, prikimaval in se pretvarjal, da ga razume. Potem je Tirolec le zatulil: "Aufvviedersenl" Lojo je stopil k telefonu, odtipkal številko in čakal. Kaja se ni oglasila. Seveda, kadar mačka ni doma, miši plešejo. Eva je bila še vedno pod vtisofn preteklega dne. Srečala je Ernija, Polono, Janija, prevečljudi se je naenkratpojavilo v njenem življenju. Piko na i je dodal še Rok, ko je naznanil gosta pri kosilu. "Ko boš že ravno kuhala, bi lahko povabila na kosilo tudi Piko," je prišel na dan s predlogom, ki se Evi niti ni zdel tako slab. Pika je bila nesrečno zaljubi jena v Moreta. Seveda je delala, opremljala hotel po svojih najboljših močeh. Čustva, ki so jo vezala na delodajalca, je poskušala kar najbolj potlačiti. Ko jo je Eva povabila na kosilo, je povabilo rade volje sprejela. Medtem, ko se je odpravila v Zagorje, se je ustavila pri sestrični Vesni. Obljubila ji je, da jo bo vzela s seboj. Vesna ji ni povedala, da je v Zagorju zmejena z Omanom. Pa saj to Piko niti ne bi pretirano zanimalo. Sploh ne zdaj, ko je imela sama do vrh glave težav. Ni bilo naključje, da jetudi Vesnin sin Peter ravnokar odhajal v Zagorje. Pika ju je oba odpeljala naravnost k Rožmancem. "Da vama predstavim svojo prijateljico," je pojasnila. V bistvu je želela presenetiti Petra. Zvezdana ji je zadnjič odkrila, da sta zaljubljena. Eva je bila malce nervozna, saj ni bila vajena kuhati. Toda nekako ji je le uspelo spacati skupaj kosilo. Tudi mizo je že pripravila. "Mami," je k njej pristopila Zvezdana. Na sebi je imela lepo oblekico, dišala je po vrtnicah in sploh je ves njen videz dajal slutiti, da se odpravlja na lepše. S Petrom sta bila zmenjena, toda tega ni upala povedati, zato je rekla: “Z Anko sva zmenjeni, da se greva kopat. Saj mi dovoliš, kajne?" Eva jo je premerila s pogledom: "Komaj iz šole si prišla, niti jedla še nisi." Potem pa: "Napravljena si, kot bi se odpravljala na ples, ne pa na bazen, draga moja." Zvezdana jezaprosi-la, takrat pa je pozvonilo pri vratih. Eva je Tatjana Polanc šla odpret in si skoraj oddahnila, ker je bila samo Pika s sestrično in njenim sinom. Predstavili so se, nakar je Vesna odšla, saj se ji je že mudilo. Tudi Peter je želel oditi, pa ga je Pika vztrajno potegnila za seboj v stanovanje. Ona je že vedela, zakaj. Eva je prišla do tega spoznanja malce pozneje. Koso Zvezdani zagorela lica in je v zadregi skoraj pozabila pozdraviti Piko, je Pika rekla: "Ti nisem obljubila, da ti ga bom pripeljala." Eva ni takoj razumela: "Pripeljala koga?" "Petra, Zvezdaninega fanta, vendar. Joj, Eva, ti pa res ničesar ne veš." Po prigovarjanju Zvezdane in Pike, Petrovih obljubah, da bo pazil nanjo, se je Eva le omehčala: "Zatorej vesta lišp, kaj?I In ti mi rečeš, da se greš kopat. OK, pojdita zdaj." Celo denar jima je dala in jima zraven zabičala, da ga morata porabiti za pizzo. Ko sta prijateljici ostali sami, se je Eva nasmehnila: "Res si prebrisana, Pika, da mi takole zapeljuješ otroka." "Pomisli," Piki se je zdela njuna ljubezen zabavna, "če se bo obneslo, bova na koncu postali še sorodnici." Zdaj sta se obe zasmejali. Potem je Eva pomislila, da bi Piki povedala, da pozna Moreta Pogoreliča dlje kot njo in kar je bilo še važneje, da je Mare zaročen. Pa si je premislila. Ni ji hotela pokvariti razpoloženja. "Upam, da bo gost, ki pride na kosilo, zanimiv človek," je Pika čez čas rekla. Eva se je vrtela v jedilnici in preverjala svoje kuharske specialitete. "Iskreno povedano, ne vem," se je Eva zasmejala in zadovoljno spoznala, da ji je prvič v življenju uspelo ravno prav skuhati riž. "Rok mi ni ničesar povedal o njem..." Ko je to izgovorila, je vhodni zvonec naznanil prišleka. Eva se je napotila odpret. V predveži je prej še ujela svojo podobo v ogledalu. Bila je zadovoljna z njo. Potem je odprla vrata in obnemela. Zraven Roka je stal moški, ki ga je prepoznala. Tistega sobotnega dopoldneva po teniški igri sta ga s Piko spoznali. Imenoval se je Lojo Puzzi. ... se nadaljuje INTEGRAL KUM Keršičev hrib št.1, TRBOVLJE AVTOBUSNE LINIJE Vozni red velja od 1.9.1994 do 31.8.1995 postajo — 1 1 Žale 6.03 7.33 9.18 10.48 Gaberška 5.20 5.35 550 6.05 6.20 6.35 6.50 7.05 7.20 7.35 9.20 1050* Komunala 4.15 4.40 4.55 5.10 5.25 5.40 5.55 lio" 6.25 6.40 655 W 7.25 7.40 7.55 8.25 8.55 9.25 9.55 10.25 10.55 11.25 11.55 Kolodvor 4.30 TšT 5.10 525*1 5.40 5.55 6.10 6.25 6.40 6.55 7.10 w Trn 7.55 iiol 8.40 Tiij 9.40 10.10 10.40 11.10 IM0 12.10 postaja mm Žale 12.18 13.33 13.53 14.18 14.33 14.48 15.18 15.48 16.18 16.48 17.18 17.48 Gabersko 12.20 13.35 13.55 14.05 14.20 14.35 14.50 15.20 15.50 16.20 16.50 17.20 17.50 18.50 19.50 Komunala 12.25 12.40 12.55 13.10 13.25 13.40 14.00 14.10 14.25 14.40 14.55 15.10 15.25 1555 16.25 16.55 17.25 17.55 18.25 18.55 19.25 19.55 20.55 Kolodvor 12.40 12.55 13.10 13.25 13.40 1355 14.10 14.25 14.40 14.55 15.10 15.25 15.40 16.10 16.40 17.10 17.40 18.10 18.40 19.10 19.40 20.10 21.10 postaja a 1 ■ Kolodvor 4.55 5.10 5.25 5.40 5.55 H 6.25 6.40; 6.55 7.10 j 7.25 7.40 7.55 8.15 8.45 9.15 9.45 10.15 10.45 11.15 11.45 12.15 Komunala 5.10 Ig] 5.40 5.55 6.10 I62Š] Ur 6.SS 1 7.10 7.25 7.40 7.55 8.10 8.30 W 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 Gabersko 5.15 5.30 5.45 6.00 6.15 6.30 6.45 7.00 7.15 7.30 9.05 10.35 12.05 Žale Z 6.02 Z 7.32 _ loT! 10.37 12.07 postaja a i ■ Kolodvor 12.40 12.55 13.10 13.25 13.40 13.55 14.10 14.25 14.40 14.55 15.10 15.25 15.45 16.15 16.45 17.15 17.45 18.15 18.45 19.15 19.45 20.15 21.15 Komunala 12.55 13.10 13.25 13.40 13.55 14.10 14.25 14.40 14.55 15.10 15.25 15.40 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 Gabersko 13.30 14.00, 14.15 14.30 14.45 15.15 15.30 16.05 16.35 17.05 17.35 18.35 19.35 Žale "il32 HTI21 14.17 R32 14.47 15.17 15.32 16.07 16.37 17.07 17.37 z postaja ■E 2 Žale 7.48 9.18 . 10.48 12.18 13.53 14.18 15.33 Gabersko 5.20 5.35 5.55 6.20 6.50 7.20 750 9.20 10.50 12.20 13.55 14.20 15.35 Komunala 4.45 4.55 5.25 5.40 6.00 6.25 6.55 7.25 755 8.25 8.55 9.25 9.55 10.25 10.55 11.25 11.55 17251 12.55 13.25 14.00 hIs: 15.40 Kolodvor 5.00 5.10 5.40 555* 6.15 6.40 7.10 7.40 8.10 _ 9.10 9.40 10.10 10.40 11.10 11.40 12.10 12.40 mo1 13.40 1415 14.40 15.55 postaja mm Žale 16.33 17.33; Gabersko 16.35 17»! 19»! z Komunala 16.40 17.40 18.40 19.40 20.40 _ Kolodvor 1655 I755| 18.55 mš! 20.55 z Z _ _ z _ _ _ postaja ■ H n ■ p ■ a ■E ■ ■ P H m Kolodvor 5.00 5.10 5.40 5.55 6.15 6.40 7.15 7.40 8.15 8.45 9.15 9.45 10.15; 10.45 11.15 11.45 12.15 12.40 13.15 13.40 14.15 15.10 16.10 Komunala 5.15 5.25 5.55 6.10 6.30 655 730! 7.55 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 12.55: 13.30 13.55 14.30 15.25 16.25 Gabersko 5.18 5.30 6.00 6.15 7.00 7.35 9.05 10.35 12.05 13.35 14.00 14.35 15.30 16.30 _ Žale . 7.37 9.07 _ 10.37 _ "1207 13.37 14.02 14.37 15.32 16.32 postaja i i i i i ■ a ■ ■ ■ ■ ■ Kolodvor 17.10 18.10 19.10 20.10 21.10 Z Z Z Komunala 17.25 18.25 19.25 20.25 21.25 Gabersko 17.30 ' 19.30 Žale 17.32 _ postaja EK g| 3 Žale 8.33 9.33 10.33 11.33 12.33 14.33 15.33 16.33 17.33 Gabersko 5.35 8.35 9.35 10.35 11.35 12.35 14.35 15.35 16.35 17.35 19.35 - Komunala 4.45 5.40 6.40 7.40 8.40 9.40 10.40 11.40 12.40 13.40 14.40 15.40 16.40 17.40 18.40 19.40 20.40 Kolodvor 5.00 "sIT 6.55 7.55 8.55 9.55 1055 11.55 12.55 13.55 14.55 ilšš" 16.55 17.55 18.55 19.55 20.^5 postaja a j. Kolodvor 5.15 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 13.10 1410 15.10 16.10 17.10 18.10 19.10 20.10 21.10 Komunala 5.30 6.25 7.25 8.25 9.25 10.25 11.25 12.25 13.25 14.25 15.25 16.25 17.25 18.25 19.25 20.25 21.15 i Gabersko 5.35 8.30 9.30 10.30 11.30 12.30 14.30 15.30 16.30 17.30 19.30 _ Žale 032* z 10.32 1132* 12.32 14.32 ITi 16.32 17.32 POD ŠTEVILKO 1 VOZI OB DELAVNIKIH; 2 OB SOBOTAH; 3 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH z postaja postaja TRBOVLJE KOMUNALA - HRASTNIK RUDNIK E Komunala Trbovlje 4.15 5.10 K UTO U40J '7.10 H 8.10 [bjo| N mo 10.10; H N M H nzlo Um p M4T0 mio nšro plol Hrastnik Rudnik 4.50 5.45 M E tu 7.45 Muol 8.45 Ej H ||0T5 10.45 j s P [ižjš] [mšj lil« [msj [liti [ili! [liti [ilišl TRBOVLJE KOMUNALA - HRASTNIK RUDNIK L Komunala Trbovlje 16.10 16.40 17.10 18.10 18.40 H 19.40 20.10 polo |2U0| i 1 r r c r p r p r r n Hrastnik Rudnik 16.45 ittI 17.45 18.45 19.15 iiltil 20.15 20.45. M M 22.15122.45 _ d _ _ d t _ _ _ t d TRBOVLJE KOM. - VRHE - TRBOVLJE KOM 6.35 112.20 postajališče Trbovlje K. - Trbovlje K. Prevoz se opravlja celo leto. Vozn i red vel ja od 1.9. do 31.8.1995 Š - vozi v času šolskega pouka postaja postaja ■ ll Hrastnik Rudnik 5.15 5.45 6.15 6.45 7.15 7.45 8.15 8.45 9.15 ms 10.15 10.45 11.50 11.45 12.15 12.« M3tT 13.45 14.15 14.45 15.15 15.45 M Komunala Trbovlje 5.50 6.20 6.50 7.20 : 7.50 8.20 8.50 9.20 9.50 110.20 10.50 11.20 11.50 12.20 12.50 13.20 [l35o! 14.20 14.50 15.20 15.50 16.20 16.50| postaja L Hrastnik Rudnik 16.45 17.15! 17.45 18.45 19.15 19.45 20.15 20.45 21.15 21.45 22.15 □ c r r n Komunala Trbovlje 17.20 17.50 18.20 19.20 19.50 20.20 20.50 21.20 21.50 22.20 22.50 _ t t t d HRASTNIK RUDNIK - TRBOVLJE KOMUNALA postaja e Komunala Trbovlje 5.10 6.10 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 13.10 14.10 15.10 [iZioi N 18.10 19.10 20.10 S 22.10 □ n Hrastnik Rudnik 5.45 6.45 7,45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.45 13.45 14.45 15.45 [iZišI M [77 19.45i20.45 M 22.451 _ Hrastnik Rudnik 5.15 6.15 7.15 8.15 9.15 10.15 11.15 12.15 13.15 14.15 15.15 16.15 17.15 I8.l5|l9.l5 20.15 21.15 22.15 Trbovlje Komunala 5.50 6.50 7.50 8150 9.50 10.50 11.50 12.50 13.50 14.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 20.50121.50 22.50 postaja li Komunala Trbovlje 5.10 6.10 ra 10.10 12.10 13.10 14.10 16.10 M8J0 ti K 22.10 r r p P n Hrastnik Rudnik 5.45 6.45 E 10.45 12.45 13.45 14.45 16.45 [77 ti ti 22.45 d L L d _ d postaja L Hrastnik Rudnik 5.15 6.15 7.15 9.15 11.15 ISIS! 14.15 15.15 17.15 19.15 ra 22.15 p p Komunala Trbovlje 5.50 6.50 7,50 9,50 11.50 13.501 14,50 15.50 17.50 19.50 |2K50| 22.50 _ d d \ZT\ § postajališče IB [1125: Trbovlje K.-Trbovlje K. Prevoz se opravlja celo leto. Vozni red velja od 1.9. do 31.8.1995 Š - vozi v času šolskega pouka m RHm D+ postajališče 1 4.40 | M Trbovlje K.-Trbovlje K. Prevoz se opravlja celo leto. Vozni red velja od 1.9. do 31.8.1995 D+ - vozi od ponedeljka do petka POD ŠTEVILKO I VOZI OB DELAVNIKIH; 2 OB SOBOTAH; 3 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH postaja vozi ob š so SO D + D D + Litija 5.00 6.51 9.27 11.27 12.51 J Ljubljana 5.54 7.46 10.21 12.21 13.46 SO Vozi ob sobotah; Š Vozi v času šolskega pouka vozi ob V Trbovlje 6.10 Trojane Troj. Bohinj 14.10 postaja vozi ob D ; D + SO so Š Ljubljana 7.15 9.15 11.15 13.15 14.15 L Litija 8.10 10.10 12.09 14.10 15.06 vazi ob v Bohinj 14.40 Ljubljana 17.15 Trbovlje 18.47 V-vaivsadni postaja postaja ■ vozi ob D D+ ! D+ D + 0+ D + vozi ob D + 0 + 0 + D D+ V 0+ Trbovlje 4.20 5.15 6.10 8.45 1335 14.10 Ljubljana 11.15 12.15 13.15 14.15 15.15 17.15 Litija 5.02 6.02 6.53 9.29 14.18 14.51 Litija 12.07 13.08 14.08 15.07 16.08 18.04 4.55 Ljubljana 5.51 6.54 7.46 10.21 15.11 Trbovlje 12.50 13.51 14.51 15.50 16.51 18.41 5.34 D+ Vozi od ponedeljka do petka; D Vozi vse delovne dni; V Vozi vse dni j odhodi I prihodi 1 2 3 4 5 6 postaje 7 8 9 10 II 0+ v D + D v V km postajališče D + V D v V 5.20 5.42 6.25 13.20 21.18 0 Brezno 6.24 7.56 14.24 22.24 5.23 5.45 6.28 13.23 21.21 2 Marno 5.36 6.21 7.53 14.21 22.21 5.25 5.47 6.30 13.25 21.23 3 čerdenc 5.34 6.19 7.51 14.19 22.19 5.27 5.49 6.32 13.27 21.25 4 Dol/Hrastnik 5.32 6.17 7.49 htt] 22.17 5.30 5.52 6.35 13.30 21.28 5 Brnica 5.29 6.14 7.46 14.14 22.14 5.33 5.55 6.38 13.33 21.31 6 Hrastnik pod Skalo 5.26 6.11 7.43 14.11 22.11 ThT 5.35 5.57 6.40 13.35 21.33 77 Hrastnik K 5.24 6.09 7.41 14.09 22.09 5.11 6.41 1 8 Hrastnik Občina 7.40 5.13 6.43 77 Hrastnik Birtič 7.38 TIT 6.44 77 Hrastnik Rudnik 7.37 5.38 6.00 HF 21.36 1 Hrastnik Steklarna "yT 6.06 R06j 22.06 - 5.39 6.01 IHT 2L37 2 Hrastnik Logar 1 ~Zo5~ ~R05i M5 Prevoz se opravlja celo leto. Vozni red velja od 1.7. do 31.8.1995 V - Vozi vsak dan; D - Vozi ob delavnikih; D+ - vozi od ponedeljka do petka; NP - vozi ob nedeljah in praznikih I odhodi izTrb.1 odhodi izŽupe 1 r š D D + postaje postajališče D š D D+ | 6.15 12.30 14.05 22.15 Trbovlje T.R. - Župa 5.00 7.00 13.00 21.00 Prevoz se opravlja celo leto. Vozni red velja od 1.9. do 31.8.1995 D - Vozi ob delavnikih; D+ - vozi od ponedeljka do petka; Š - vozi v času šolskega pouka I odhodi izTrb. odhodi iz Čebin r Š š š postaje postajališče š š š 14.40 6.55 12.25 Trbovlje K.-Čebine 5.15 7.20 Tropi 14.45 Prevoz se opravlja celo leto. Vozni red velja od 1.9. do 31.8.1995 § - vozi v času šolskega pouka 1 I -* 1 • 4 1 r oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 1 - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. paopCi E STAhDVA V TRBOVLJAH zamenjam garsonijero s centralnim ogrevanjem, toplovodom, balkonom in kabelsko TV za večje stanovanje. Tel.: 64-250. PRODAM zazidljivo parcelo za vikend, cesta, voda, elektrika zraven. Cena ugodna. Stanislav Tori, Zg. Izlake, Izlake. PRODAM na Dolu pri Hrastniku starejšo hišo z novejšim vikendom in 4800 m2 zemlje. Tel.: 43-841. PRODAM zidano garažo v za brezplačni mali oglas $ Tekst:. Moj naslov: cc < o 33 cc Pil todJ^e0 RUPAR P-o. 30 trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR Ua« ueti na KJC8ŠK0 MOČ * OTOM PESTNERJEM ki fon oofofo, 3. ieptmbm od 20.00. m HopM} n gMfi&u Klek na Kleku. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA TER SE BOMO POTRUDILI, DA BOSTE PREŽIVELI šE EN LEP VEČER Šuštarjevi koloniji v Trbovljah za 5.000 DEM. Inf.: Borut Pouh, Kešetovo 10/a, Trbovlje. V NAJEM dam montažno garažo. Graža je na Tereziji (Kol. 1. maja) nad tenis igriščem. Tel.: 62-056. NAJAMEM garsonijero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 64-166. PRODAM dvosobno stanovanje 60 m2 in garažo 43 m2 + drvarnica V garaži elektrikam voda, ugodna za obrt. Cena 22.000 DEM. Tel.: 42-557. HdllrtUfihlljuiml. m ma* PRODAM Z 101 - 1300 m3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615. PRODAM Suzuki swift GLX s centralnim zaklepanjem, letnik 1991, prevoženih 33.000 km. Tel.: 27-093. PRODAM golf JGL diesel, letnik 1984, cena 4800 DEM, bele barve. Tel.: 41-605 - popoldan. PRODAM leto JXB Letnik 87, reg. do 5/95, prevoženih 91.000 km. Kaja Jurišič, Kolonija 1. maja 20, Trbovlje. PRODAM izpušno cev za star tip Z 101. Tel.: 65-110. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-025. PRODAM novo dvojno pomivalno korito z ocejevalnikom. Cena po I! dogovoru. Tel.: 44-444. UGODNO PRODAM 3 kose oken 180 x 140cm. Cena po dogovoru. Tel.: 71-816. PRODAM mladiče nemškega ovčarja. Oče je šampion Slovenije. Andrej Pristav, Vodenska c. 37, Trbovlje. PRODAM celotno zbirko knjig "Naša beseda". Tel.: 61-505. PRODAM pečkiperscbush staro dve leti. Tel.: 62-054. PRODAM Samsung player za 200 DEM. Tel.: 62-128. PRODAM beli jedilni krompir za ozimnico po 25 tolarjev. Tel.: 064/421 -248. PRODAM prenosni črnobeli TV, ekran 31 z vgrajenim radijem Gorenje. Ugodno. Tel.: 61-158. PRODAM mešalec za beton. Cena 100 DEM. Tel.: 74-060. PRODAM Tv, črnobel Gorenje, nov ekran za 5.000 SIT. Pavlovič, Rudarska 2, Kisovec. PRODAM mlin za grozdje in stiskalnico za 25.000 SIT. Tel.: 42-208. NA RAČUNALNIK tipkam vse vrste tekstov. Tel.: 27-098. 1 ml i u rni p i ic iHSTIiUKGIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719. |NIQUEdoo 'ČE N JE »TUJIH IJ E Z I K O V OTROCI UČENCI DIJAKI ODRASU Sproščeno, hitro in zabavno, brez večjega truda. razpisuje JEZIKOVNE TEČAJE: ANGLEŠČINE NEMŠČINE ITALIJANŠČINE FRANCOŠČINE po sledečih programih: A: jezikovne igralnice za predšolske otroke B: za osnovnošolce od 1 .-4. razreda in od 5.-8. razreda C: za srednješolsko mladino D: osvežitveni programi in konverzacija ter vikend seminarji za odrasle Informacije: UNIQUE d.o.o.. Gabrsko 69, Trbovlje; Tel/fax.: 0601/22 517 [§1 Iskra SEMICON d.d. Gabrsko 12, TRBOVLJE; TEL.: 0601/24 155 ISKRA SEMICON d.d. Trbovlje, Gabrsko 12 vabi k sodelovanju mlade fante in dekleta iz Zasavja za delo v neposredni proizvodnji. Podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi podjetja. PRIČAKUJEMO VAS! t CEPINOV ČEKAN ELEKTRON- KAZ DVEMA ELETRO- DAMA MESTO V IRANU SIUOJ KALU ON RETJE BREZ VOKALOV VELIKO RNSKO JEZERO KRI LOV IVAN VRSTA ŠPORT- NIKA AFRIŠKA ANTILOPA S SABLJA-STIMI ROGOVI HRV.SKLAD. (KRSTO) TONE STOJKO ■H h m voač LUTK V OLE DAUŠČU ■ mm > > AVSTRIJA SAMO- RODNA TRTA c* KRATEK, OSTER POTEGLJAJ PRIMOŽ RAMOVŠ GRŠKA ČRKA TIP AMERIŠKIH LOVSKIH LETAL NUDIST, ČASTILEC GOLOTE BIKOV GLAS RIMSKA BOGINJA POLJE- DELSTVA ROMULOV BRAT FRAN- COSKA IGRALKA (SABINE) OČRT ŽENSKO IME NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA JAPONSKI MOJSTER LESOREZA (KJT1GAVA) AVTOR: KARU DREMEL ZGOR.DEL STOPALA ALUMINIJ rT.PRISTA- NIŠČEOB JADRANU PEVEC BARANJA PREMER TOPOVSKE CEVI PECEU PRI GUVI VODNE ŽIVALI FR REVOLUCIONAR (JEAN-PAUL FINSKI ATLET, TEKAČ, SVETOVNI REKORDER (PAAVO) SLKARJKA- TURIST ■ IZUMRLA NOVOZELANDSKA NOJU NEKDJAP. PREMIER (HAVATO) PIVSKI VZKLIK PTICA FRAN. PISATELJ ZOLA MLEČNI IZDELEK FR.SKLADATELJ (MAURICE) REKA NA ALJASKI DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU KRŠČANSKI POTOMEC STARIH EGIPČANOV STARO- EGIPTDVSK PISATELJ ZEMLJIŠKA KNJIGA NAJVEČJI MORSKI SESALEC LOVEC NA RAKE IZUMRLO GOVEDO HUDIČ, ZLODEJ FR.PISATELJICA (NATHAUE) SLOVENSKA PESNICA ŠKERL ROBERT OVVEN REKA V ŠPANUI KISIK RIBA SEVERNIM MORIJ NORVEŠKI PISATELJ ZNAN PO ZGODBAH IZ VAŠKEGA IN ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA HOMUUCA POLOTOK VZAH.DELU GDANSKEGA ZALIVA ANGLEŠKO SVETLO PIVO JAPONSKI DROBIŽ GROBO DOMAČE SUKNO AMERIŠKI DRŽAVNIK LINCOLN ASTAT KROGLA RIKO DEBENJAK OPERNA PEVKA BRATUZ- KACJAN MOŠKI PEVSKI GLAS TELUR ŠOLSKA OCENA SLADEK SOK RASTLIN VOLOVSKA ANTILOPA VZlšENA URŠKA PESEM NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 7. 9. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 S IT, ČvekDol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, ČvekDol pri Hrastniku 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500SIT, ČvekDol pri Hrastniku Izžrebanci nagradne križanke 32/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku,Rezi Matko,Pod gozdom 15, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čvek Dol pri Hrastni-kj Marjana Llllmar, Šuštarjeva 26, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, ČvekDol pri Hrastniku,Mihaela Blaznek, Keršičeva 48 a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisaZasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 8.9.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 33/94: MOTIKA, EPITAF, MOTALO, SVETOZAR, RIM, MAKARONI, IKAR, OT, SARIN, ZORE, KRETNICA, EZOP, PREVOZ, DL, ZMAGA, RIMAŠ, DUODEC, EA, EKS, LIAM, AM, LD, ŠA, KAD, PREMIERA, EVOLVENTA, ROPRET, RITA, JARC, STA, VE, ECOSSAISE, OTHRIS, NANAK, NT, NA, ORT. UGOMO T-SHIRT MAIICE 299 SIT ŠPORTNE NOGAVICE (5 parov) 550 SIT TENIS ŽOGE 176,60 SIT ZVEZKI (ugodna tena in lep design) POSEBNA PONUDBA 3 ZVEZKI A-4 formata le 99 sil MOŽNOST PLAČILA NA VEC ČEKOV. M llcanlca 1 v luknjo zleze, "leze8 Uganka 3 rr:i urooen Kotliček, ma»eHk°obto“ ' dadk,, sladak. za MLADE REŠEVALCE mSj SESTAVIL DAMJMI KOVAČ ZARISANA SMER CESTE ALI ŽELEZNICE BIVŠI SLOV. ALPINIST (BORIS) HR. KOŠARKAR (IVAN) ZASTAVA STREMI BARVAMI PRIPADNIK STAREGA ROMANIZI- RANEGA NARODA VNOS SPREMEMB PODATKOV STARODAVNO MESTO V MEZOPOTAMIJI ANGLEŠKO SVETLO PIVO ČEBELJA TVORBA VRANJU NORVEŠKI PISATELJ (PETER) NAJVEČJI SESALEC DOBA, VEK SKOPSKI ZGODOVIN. (UUBEN) ŠKOFOV. POKRIVALO NAPRAVA ZA MERJENJE *WOŽINE TOPLOTE d^e SPOJINE RAVMOND UNWIN KARU ARHAR MONDENO BELOUŠKO LETOVIŠČE NAJ VEČJE ITALUAN. PRISTAN. ALEŠ VARUGA USA STAINS- FIELD MITOLO- ŠKA PRVA ŽENSKA UMETNOST (LAT.) Anagram D.: VERJEMI, DVA kosma t i n c a sem videl čisto blizu! Kaj je videl gospod D.? K ............... lili x|ll|-:.xll Rešitve križanke za mlade, treh ugank, dveh rebusov in aven rebusov in anagrama boste našli na strani 41. ..lil PETEK 2.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE. 12.00 SATELITSKI PROG RAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 3.9.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 5.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI). 21.15 SA TELITSKI PROGRAM TOREK 6.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 7.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROG RAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 8.9.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DANNV PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE PETEK 2.9.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SOBOTA 3.9.1994 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJIN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14JO ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 4.9.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 5.9.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14J0 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 6.9.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14JO POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 7.9.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14J0 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ČETRTEK 8.9.1994 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14JO POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 4.9.1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 2.septembra do 8. septembrajedežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med. rr---------------------------^ Godovi 1, september: Tilen, Tamara; Egidij; 2. september: Fanika; Kastor; 3. september: Mija; Gregor, Marin; 4. september: Zala, Ida; Rozalija, Mojzes; 5. spetember: Lovro; Lovrenc; 6. september: Sara, Hari; Petronij; 7. spetember: Branko; Marko, Regina. OVEN Zaradi neljubega dogodka v družini boste zelo potrti. Pomagala vam bo oseba ženskega spola, od katere pomoči ste si najmanj nadejali. Št.: 19. BIK Ne trošite energije v prazno, še prekmalu boste posledice začutili na lastni koži. Usmerite jo vsaj vase, prišli boste do presenetljivih dognanj. I*redvsem pa, pamet v roke. Št.: 23. DVOJČKA Čaka vas srečanje, ki se mu že dolgo izmikate. Zavedajte se, da nihče ni neviden. Če te usoda išče sama, ne izbere ravno najprijetnejšega trenutka. Št.: 28. KAK Prijatelj, s katerim sta pred kratkim prekinila odnos, bo iskal vašo pomoč. Vi pa se boste preveč ovirali pri nepomembnih zadevah. Št.: 17. LEV Za opravljeno delo ne boste dobili priznanja, kar vam bo omajalo samozavest. Vedite, da vas okolica s tem preizkuša. Če boste vztrajali, bo ob koncu nagrada dvojna. Št.: 12. DEVICA Odpravili se boste na krajše potovanje, katerega ste si krepko zaslužili. Čeprav vas bo marsikdo svaril pred posledicami, vi vztrajajte in doživeli boste čudovito dogodivščino. Št.: 29. TEHTNICA Čeprav ste trdno prepričani, da se vedno zaljubite v napačno osebo, tokrat v to ne bodite močno prepričani. Oseba, h kateri vam misli velikokrat potujejo, je čudovita. Št.: 27. ŠKORPION Obisk vašega bivšega ljubimca vas bo razveselil in presenetil. Presenetil zaradi tega. ker seje spremenil, na bolje seveda. V vas se bodo prebudila nekdanja čustva. Št.: 1 L STRELEC V naslednjem tednu se vas bo držala sreča, pa česarkoli se boste lotili. Zato krepko pljunite v roke in v tem času več naredite. Poplačani boste. Št.: 31. KOZOROCm Povabili vas bodo na praznovanje neke obletnice, vi pa se boste predolgo obirali. Ko boste izvedeli za rezultate pogovorov, ki bi bili lahko vam v prid, se boste močno kesali. Št.: 35. VODNAR Pretresla vas bo veza dveh prijateljev. Na dogodke se boste odzvali neprijetno. Ne razdirajte zveze, čeprav je za vas neprijetna in čeprav niste prepričani v njen obstanek. Št.: 25. RIBI Slabo voljo in nerazpoloženost boste pripisovali vremenu, čeprav veste, daje todaleč od resnice. Trmasti ste ravno takrat, ko to ni potrebno. Št.: 26 Saša Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 22. do 27.8.: 24.8. Edina Husič, Zagorje, sin Anes; Mira Janžekovič, sin; 27.8. Sonja Simončič. Sevnica, sin Matjaž; Klaudija Saviozzi, Hrastnik, hči Rebeka. Iskreno čestitamo! Sposojeno iz BBS Spomin Srečali so se Anglež, Francoz in Zasavc in razpravljali ob vrčku piva. "Jaz imam izreden spomin," reče Anglež. "Spominjam se na primer svojega prvega leta. Mama mi je spekla za rojstni dan torto s svečko, jaz pa sem jo upihnil." "To ni nič," mu reče Francoz. "Jaz se spominjam svojega rojstva. Zapomnil sem si celo obraz zdravnika, ki je pomagal mami pri rojstvu." Zasavc pa reče: "Jaz pa se spominjam, ko je moj oče bil star dvajset let." "Kako?" se začudita prva dva. "Lepo. Ko si gaje moj oče pričel metati, sem se gugal enkrat levo, enkrat desno in si vseskozi govoril: "Drži se Zasavc, če boš sedaj izpadel nikoli ne boš postal človek,"" razloži Zasavc Zaprositev Mladenič je prišel k očetu svoje punce in rekel: "Gospod, želim vas zaprositi za ta malo vaše hčerke." "Kako se pa izražaš? Reče se za roko," je ves ogorčen oče. "Z roko mi to dela vsak dan, ampak jaz bi sedaj končno prešel na ta malo," odvrne mladenič. Pri zdravniku Janez je šel k zdravniku, češ, da mu ne stoji. Zdravnik mu je predpisal vsak dan kilogram slame. Čez en teden pride Janez na pregled, pa mu odpre žena, ker zdravnika ni bilo... Čez nekaj časa gre v gostilno, kjer je tudi doktor. Ta se hoče iz njega ponorčevali, in ga vpraša, če je po obilni porciji slame kaj bolje (če mu že stoji), ta pa odvrne : "Seveda, seveda... Pa še to vam povem, gospod doktor, vaša žena ima več v riti, kot vi v glavi!" Tajna služba Slovenska tajna služba ujame tri vohune: Američana, Rusa in Muja. Da bi izdali svoje skrivne naloge, jim zagrozijo z injekcijo z virusom AIDS-a. Američanu samo pokažejo injekcijo, pa že vse izblebeta. Rus se najprej obotavlja, a ko z vrha igle pricurlja kapljica, nemudoma pove vse, kar ve. Mujotu pa grozijo in grozijo, pa ne izda nič, zato mu vbrizgajo virus. Potem ga nadlegujejo: "Mujo, ali ti sploh veš, kaj si si dovolil narediti? Sedaj imaš AIDS in boš umrl!" Mujo pa odvrne: "Pa vi meni ne morete čisto nič. Imam namreč kondom!" r------------------------------------------------------^ ^masAV ojfAeps snqoy OIJBZO^I 5[IUIU10Q snq.i>| | paApoiu iAuf>[ :urej8euy edij :£ mjueSfl uioropard pod :z mjueSfi ojav :j BjjueSfi | SdV ‘VAH ‘THdfldVfNV \LSdl ‘NVdVd | I ‘Vd TlVPIOdV ‘dHTHIAjldOTVd ‘HdVT ‘dldON ‘SSVCI I ‘dom ‘vmus ‘d3?Hd ‘VSVdI mpupn «z mtmrzu-H V._____________________________________________________J \ ZamvM udHik a 3S>Z9-1953 Spoznanje krivde Ko j e kralj i/Tsina obiskal svoje hleve,je pogrešal zaprepadeno. "Poiščite hlabca," je svetoval Yong. i Našli so hlapca v nekem skrivališču in ga pripcljaj/ n ,, , ■ ; / ^r^Hlapecjc priznal krivdo. Zaradi neke napake, ki jo T ie storil, je poginil najljubSi konj kralja. Vladar izTsina sej c strašno razjezil. Vzel jebodalo in hotel hlapca na mestu ubiti. Tu pa je posegel vmes Yong. "O, gospod," je dejal, "ta nesrečnik bi umrl, ne da bi spoznal, kako velik i "ta nesrečnik bi zločin je storil." "Prepričaj ga o tem, preden bo moral umreti zaukazal kralj. Dva služabnika sta prijela hlan/a. Trepetal je. "Tvoj zločin je trojen," je začel Yong. rvič si kriv smrti konja, ki ti je bil zaupan. Kršil si voj o dolžnost in moraš umreti." Kralj je zadovoljno prikimal. Hlapec je trepetal. "Drugič," je nadaljeval Yong, "si kriv, da si razjezil kralja tako strašno, da te je hotel sam ubiti. Ta zločin je še večji kot prvi." Kralj je molčal, hlapec je trepetal. "Tretjič," je dejal Yong čisto tiho, "si kriv, daje kralj zaradi konja hotel ubiti človeka. Ta zločin je naj večji od vseh treh." Hlapec ni razumel Yonga. "Spoznaš svojo krivdo?" ga je vprašal Y on g. "Izpustite ga," je zaukal kralj. "Hočem mu odpustiti!" Irena I. Lebar, iz starih Zasavcev "orno Bre JETRnI CE Prva prikazuje najbolj znanega hrastniškega vrtalca zob Bojana Homerska v trenutku, ko je nevarno orodje iz zobozdravstvene ambulante zamenjal za bolj miroljubno. V mikrofon je ob pomoči vokalne skupine Hrastnik sisters zapel Belo snežinko in pod odrom se je dogajalo marsikaj. V poletni foto zgodbi tokrat predstavljamo dogajanje.kigaje posnel naš vrli fotoreporterki mu ne uide ničesar in nihče. Ni nujno, seveda, da je vse, kar zapišemo na tej strani res,ven-darfotografije govorijo same zase. Poslušalec na tej fotografiji je od navdušenja padel v pravi delirij, kar na hrastniških odrih ne pomnijo od zadnjega gostovanja Elvisa Presleya. 3 c S * 5 lil ' HK Srmll «9 Na drugi fotografiji vidite navdušeno množico, ki prepeva refren skupaj z našim današnjim junakom foto zgodbe. Mladenka in mladenič na tej fotografiji pa si nista mogla kaj, da ne bi ubrane zvoke popestrila s plesnim nastopom. Tako je to bilo in nič drugače. Verjemite, če morete. se^ticenitesM , Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: f! KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) fj PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) |J POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 .. _«u______... mm m mm et m m m DISKONTNA PRODAJA VSEH VRST PIJAČ - LEPA TOČAJKA ... 139 SIT - NAM. BELO - ŠMARTNO ... 142 SIT - CVIČEK - DOMAČI ... 167 SIT SPREJEMAM NAROČILA ZA OZIMNICO ALENKA VAS PRIČAKUJE! Sprejem bonov: STEKLARNA. SIJAJ in KOP HRASTNIK DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 20h. mesnica-delikatesa ferdi POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650 POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; 10-odstotnipopust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovan je za potovanja v prostem času: Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Celje - skladišče D-Per 6/1994 Trbovlje 5000001643,34 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Vaš CERTIFIKAT lahko vložite v LB Maximo I_____ MAKSIMA družba za upravljanje COBISS e v VSEH enotah LB BANKE ZASAVJE d.d. Trbovlje. Zaupajte strokovnosti, znanju in izkušnjam. Tudi pri certifikatih z vami LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. NICA NAROČI ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi tel.: 0601 /64 250, 64 166; fax: 0601 /64 494 : Naročam Ime in priimek Datum rojstva kraj ulica datum NARO časopis ZASAVC ČNINO . pošt našt. ... telefon . podpis :. BOM PLAČEVAL: ...... . ■ ■ sproti; trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) | I