Leto XXIV četrtek,
Št. 8 (1283) NOVO MESTO
21. februarja 1974
DANES SPREJETA USTAVA SFRJ DANES SPREJETA USTAVA SFRJ DANES SPREJETA USTAVA SFRJ DANES SPREJETA U
Kolikor znaš, toliko veljaš
NOVO MESTO - Občinska skupščina bo danes poslušala poročilo o učnih in vzgojnih uspehih na osnovnih šolah v minulem šolskem letu. Sprejela bo tudi zazidalni načrt za razvoj zdravstvenih ustanov v Kandiji.
SEVNICA - Danes se bo sestala na novo ustanovljena sindi kalna konferenca delavcev v izobraževanju in vzgoji, ki bo povezovala sindikalne organizacije vseh šol v občini.
NOVO MESTO - Danes se bo prvič sestal novi medobčinski svet Zveze komunistov. Na dnevnem redu ima delovni načrt in razpravo o predkongresni in predvolilni dejavnosti ZK v regiji.
TREBNJE - Včeraj so se sestali člani občinske kandidacijske konference: Obravnavali so poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve in predlagali možne kandidate.
KOČEVJE - Danes se bo začelo v Kočevju srečanje najbolj Ših lutkovnih skupin iz vse Slovenije, ki bo trajalo do nedelje.
SEVNICA - Jutri ob 16. uri gostuje v TVD Partizan Pionirsko mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro „Indijanci v mali vasi"; gostovanje se okviru gleda liških gostovanj, ki jih prireja kulturna skupnost.
NOVO MESTO - Občinska kandidacijska konferenca je včeraj sprejela dogovor družbenopolitičnih organizacij o številu članov delegacij. Obravnavali so tudi evidentiranje možnih kandidatov za družbenopolitični zbor.
TREBNJE - Jutri se bodo sestali na ustanovni seji mladi iz krajevnih skupnosti in oblikovali stalno konferenco v okviru nove organiziranosti mladinske organizacije.
ČRNOMELJ - Na kandidacijski konferenci so včeraj izvolili delegate bodočega družbenopo: litičnega zbora občinskke skupščine ter spregovorili o predlaganih kandidatih za republiške in zvezne organe.
Črnomaljskim mladim zadružnikom prvo mesto na sobotnem kvizu
Da bi popularizirali pomen kmetijstva, ki prav ta čas pri nas in v svetu dobiva svojo veljavo, in kmeta, ki mu nova jugoslovanska ustava jamči v načelu enak družbenoekonomski položaj kot vsakemu drugemu delovnemu človeku, prirejajo te dni po Sloveniji področna mladinska tekmovanja z naslovom: „Kaj veš o kmetijstvu? “
Za Dolenjsko in Posavje je bil tak preizkus znanja mladih zadružnikov in gojencev grmske kmetijske šole 16. februarja v dvorani osnovne šole na Grmu. Med osmimi tekmovalnimi trojkami se je najbolj izkazal aktiv mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Črnomelj, ki je osvojil s svojo ekipo v sestavi Dušan Dušak, Jože Križan in Rajko Štefanič 34 točk od 38 možnih in s tem prvo mesto in prvo nagrado. Drugo je dosegla TKŠ Grm (33 točk), tretje mladi zadružniki KZ Novo mesto (25), četrto Brežice (25), peto do šesto PKŠ Grm in KZ Metlika (23), sedmo Krško (22) in osmo ekipa mladih zadružnikov KZ Trebnje (13 točk).
Organizacija tekmovanja je bila dobra, prikazano znanje tekmecev v povprečju celo večje, kot bi ga pričakovali. Največ pa je gotovo vredno - sicer neizrečeno - prepričanje, ki smo ga brali na obrazih mladih zadružnikov: posvetili se bomo v preteklosti tolikokrat zapostavljenemu poklicu, z ljubeznijo kot naši očetje, povrhu pa z znanjem, ki ga oni niso bili deležni.	m.	L.
V pričakovanju odgovorov: mladi zadružniki iz Brežic (na sliki) so zbrali 25 točk, prav toliko pa tudi mladinci iz novomeške zadruge. Dodatna vprašanja na kvizu „Kaj veš o kmetijstvu'4, ki ga je povezoval predavatelj TKŠ Grm Miha Žmavc, so jih potisnila na četrto mesto. (Foto: S. Dokl)
Prejšnji teden je obiskala novomeško občino visoka vojaška delegacija. V spremstvu direktoijev Krke in IM V ter predstavnikov občinske skupščine si je ogledala tovarni ter se zanimala za izvedbo koncepta SLO. Na fotografiji: generala Djoko Jovanić in Franc
Tav^ar.Dnlr /Cntn* Milrulon\
Do kod park Kumrovec-Kozjansko?
Čatež: meje krajinskega parka ne morejo potekati administrativno
Upravni odbor aktivistov OF Kozjanskega in komisija šestih občin za Kozjansko sta se 15. februatja sestala v čateškem motelu. Direktor za regionalno in prostorsko planiranje SRS Milan Naprudnik je prisotnim Doročal. kako daleč ie izdelan
MATJAN IN SMREKAR ODLIKOVANA
Matko Matjan iz Krškega in Lado Smrekar iz Kostanjevice sta pred kratkim dobila odličje Svobode z zlatim listom. Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije je Podelila 37 takih priznanj organizatorjem, pobudnikom in uresničc-^Icem novih oblik kulturnega dela •fied ljudmi.
SNOS praznuje 30 let
Na prireditvi ob obletnici zasedanja je spregovoril podpredsednik KR SZDL Zoran Polič
program razvoja krajinskega parka Kumrovec — Kozjansko. Informacija je vzbudila precej nezadovoljstva,
Ivan Živič je izjavil, da težko sprejme ugotovitev, da ni mogoče več ničesar spreminjati. Kdorkoli posega v prostor neke občine, je po njegovem mnenju dolžan navezati stike z njo, v tem primeru pa bi lahko obvestili vsaj Region. Inž. Karl Filipčič je izjavil, da ga utemeljitev o območju enodnevnega zadr ževanja turistov v Kumrovcu in oko-
Osrednja proslava 30. obletnice prvega zasedanja SNOS v Črnomlju je bila v torek, 19. februarja, priredili pa sta jo republiška in občinska skupščina. Udeležili so se je tudi predsednik skupščine SRS Boris Kraigher, predsednik IS skup-
1.567 novih naročnikov
Čas hitro beži in za nami je že 12 tednov naše akcije za pridobivanje novih naročnikov DOLENJSKEGA LISTA.
V minulem tednu se nam je pridružilo še 83 novih prijateljev, tokrat največ iz kočevske občine (37); pozna se, da se je dostavljačem pridružil naš dolgoletni sodelavec Cveto Križ! Tako se je od 23. 11. lani do tega torka na naš tednik na novo naročilo že 1567 ljudi, od tega:
129 v brežiški občini, 51 v črnomaljski, 177 v kočevski, 172 v krški, 38 v metliški, 343 v novomeški, 40 v ribniški, 275 v sevjiiški in 103 v trebanjski občini. V istem času se je na naš tednik naročilo Še 167 novih naročnikov iz raznih pošt v Sloveniji in v SFRJ ter 72 iz tujine.
Hkrati z novo prilogo P pošiljamo danes spet nove ogledne številke DOLENJSKEGA LISTA številnim družinam in posameznikom v vseh 9 občinah našega območja. Radi bi, da spoznate glasilo Socialistične zveze širše Dolenjske in da bi ga prejemali na svoj domači naslov! Samo dobra obveščenost vam omogoča vsestransko sodelovanje v družbi, pri tem pa bi vam rad pomagal tudi naš tednik.
Za ncvs naročnike
DO KONCA iViARCA 1974
BREZPLAČNO!
Uredniški odbor in uprava Dolenjskega lista vabita v vrste novih naročnikov vse tiste prebivalce v 9 občinah našega področja, ki domačega tednika še ne poznajo ali ne dobivajo na svoj naslov. Da bi jim omogočili spoznati naš list, se jim bomo do konca marca 1974 predstavljali vsak teden z brezplačnim izvodom. Pogoj za to je: naročilo na Dolenjski list pri vašem pismonoši ali dopisnica, ki jo pošljite naši upravi.
Naročilnico za vas ima vaš pismonoša
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
ščine SKS inž. Andrej Marinr, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Josip Vidmar, delegacije republiških in dolenjskih družbenopolitičnih organizacij ter delegacije ustanov, Ki so bile ustanovljene pred tridesetimi leti v Beli krajini.
V pozdravnem govoru je predsednik črnomaljske občinske skupščine inž. Martin Janžekovič poudaril, da so delegati SNOS v celoti izpolnili zaupanje slovenskega ljudstva in s svojimi odloki in sklepi na zgodovinskem zasedanju odločilno prispevali k oblikovanju slovenske državnosti v okviru bratskih jugoslovanskih narodov. „Predvsem pa smo Belokranjci ponosni," je dejal predsednik Janžekovič, „da je nova oblast vzniknila na naših belokranjskih tleh.“
V slavnostnem govoru je podpredsednik RK SZDL Zoran Polič med drugim dejal, da so %c delegatski odnosi, h katerim prehajamo sedaj, v svoji najčistejši obliki rodili pred zasedanjem SNOS in da bodo sedaj spet veljali, obogateni še z dosedanjimi spoznanji in izkušnjami.
SPET STEKLO IZ BRŠLINA?
Kaže, da ni več daleč dan, ko bodo v Bršlinu spet vlekli steklo. Tovarna zdravil Krka, ki je ,jS(c. čajno“ steklarno INIS leta 1969 prevzela od Ljubljanske banke, je v čehoslovaški tvrdki SKI.OUNION iz Teplic dobila pravšnjega partnerja za ponovno oživitev steklarske proizvodnje v Novem mestu. Investicijski načrt je pripravljen, o celotnem elaboratu bo marca razpravljal mešani jugoslovansko-čehoslovaški komite za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje.
lici na obeh straneh Sotle ne prepriča, zato je predlagal, naj bi meje učvrstili politično, gospodarsko in strokovno.
Trenutno je poudarjena os Kumrovec - Podčetrtek - Rogaška Slatina. In ravno Rogaška Slatina je že precej daleč na severu. Enodnevno gibanje gostov iz Kumrovca pa bi lahko potekalo tudi kako drugače, razen če nameravajo v park vključiti samo poti predsednika Tita v mladih letih tja do Trebč, Podsrede oz. Podčetrtka.
Nazadnje so se prisotni dogovorili, da bodo občine poslale svoje predloge za popravljene meje in da jih bodo sproti obveščali o poteku akcije.	JOŽICA	TEPPEY
BRANKO SUHY NAGRAJEN
Prešernovo nagrado ljubljanske Akademije za likovno umetnost je dobil pred kratkim tudi Branko Suhy, študent četrtega letnika slikarskega oddelka, doma iz Novega mesta. V obrazložitvi so poudarili, da je mladi slikar razvil svoje težnje in vzgibe pri študijskih nalogah v sistematičnem odkrivanju vrednosti evropskega slikarstva velikih obdobij. Prek teh izkušenj uspešno išče svoj izraz slikarskih interpretacij.
PRILOGA
V današnji prilogi objavljamo imena srečnih dobitnikov petih nagrad naše ugankarske igre. Dobili smo kar 4053 odgovorov - kar je rekord za podobne uganke v vsej zgodovini Dolenjskega lista. O nagradni igri poročamo na zadnji strani P, pa tudi v rednem Dolenjskem listu.
In kaj prinaša današnja P? Mimo običajnega branja - zapisov o neznanih letečih predmetih, kotičkov, ki jih pišejo zdravnik, pedagog in kmetijski inženir, nadaljevanja feljtona o zadnjih dnevih Romanovih, novosti s knjižnega trga, trga plošč, filmskih in glasbenih dogodkov ter nadaljevanja zapisov o gradovih in usodah (tokrat je na vrsti Hmeljnik), pišemo v današnji številki P o zadevi, ki te dni razburja ves svet — o Solženicinu, kakršnega slikajo v Sovjetski zvezi in kakršnega podobo si ustvarjajo v drugih deželah. Za mnoge bo zanimivo branje, kako je nastajal starček, danes 75 let stari most čez Krko v Novem mestu.
V________________________________ ✓
K vojakom peš, nazaj s katrco
Še dva meseca bo vojak, potem pa se bo vozil s katrco: prvo nagrado v velikem žrebanju Dolenjskega lista je dobil Jože Božič
Napočil je odločilni trenutek: Primož, ki je stal na dveh mizah, polnih modrih in belih kuvert - kar 4053 jih je bilo, med njimi tudi številne iz Zahodne Nemčije pa Švice in Avstrije, kar kaže, kakšno zanimanie
je vzbudila nagradna igra med našimi bralci — je z roko do ramen segel v zvrhan kup prispelih rešitev.
Potem je potegnil kuverto, v kateri so bile vse štiri uganke pravilno rešene, zraven pa je pisaio: „Trenu-
tno sem na služenju vojaškega roka, ki ga imam še dva meseca do konca, Tovariško vas pozdravlja Jože!“
(Nadaljevanje na strani 24)
DBH
V ponedeljek dopoldne v našem uredništvu: mali Primožek je segel po srečneža
novo mesto
JE VAŠA BANKA
d
7 j
u.CUiii
V drugi polovici tc bodo naši kraji pod vplivoi severovzhodnih vetrov in nekoliko hladnega zraka, zato do knnra tedna nad a vi n rr hl>	■-*
tedenski
mozaik
Novica je bila take vrste, da jo je bilo sprva jemati s pridržkom: znameniti sovjetski pisatelj in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je izgnan iz domovine! Toda izkazalo se je, da je bilo res: pisatelj je zares dopotoval v Frankfurt v spremstvu štirih pripadnikov sovjetske varnostne službe. Na letališču ga je pričakal njegov kolega, nemški pisatelj (in prav tako Nobelov nagrajenec) Boell. Solženicin je (laslednji dan odpotoval v Švico, kjer je njegov tiskovni zastopnik in kjer je naložen njegov denar od prevodov knjig. Ni znano, koliko časa bo ostal v Švici, prav tako pa tudi ne, kje se bo za stalno naselil. Nekateri pravijo, da bo odpotoval na Norveško, vendar pa bo treba do končne odločitve še počakati, kajti v naslednjih dneh pričakujejo tudi prihod njegove žene in otrok. Šele potem se bo 55-letni pisatelj ^ločil kako in kaj. Toda njegov prihod ni bil novica dneva samo na Zahodu, marveč tudi v Sovjetski zvezi. Čeprav so časopisi o tem poročali zelo skopo (v nasprotju z zahodnimi, ki so o tem pisali na prvih straneh, je, denimo, moskovska Pravda objavila novico o izgonu pisatelja v dveh odstavkih na zadnji strani), pa so bile razprave nedvomno živahne in tudi žolčne. Uradno pojasnilo pravi, da so pisatelja izgnali zato, ker mu ni več mesta v sovjetski družbi, katero je po mnenju uradnih krogov izdal in blatil. V Moskvi tudi menijo, da bo poslej o Sol-ženicinu tudi na Zahodu bistveno manj govora kot doslej, ko je bil skoraj vsak njegov korak v Sovjetski zvezi spremljan na Zahodu z veliko komentarja. Aleksander Solženicin je napisal več knjig, v katerih je opisoval predvsem temna obdobja sovjetske družbe iz časov Stalina. Zadnja njegova knjiga ima naslov Otočje Gulag in opisuje življenje v nekaterih taboriščih ... življenjski cikcak se nadaljuje ...
Zaključimo pa lahko današnji prispevek z novico o ugrabitvi hčerke ameriškega tiskovnega mogotca Hearsta. Nenavadno pri tem je, da ugrabitelji terjajo ne denar zase - marveč hrano in zdravila za reveže. .. dobrodelni (pa vseeno obsodbe vredni) zločinci...
Možne so pocenitve krme
7*1
V krmilih bi drago sojo lahko nadomestili s ceneno sečnino - Travnike nujno bolj negovati
Razmere na trgu niso .ugodne za živinorejce. Ne na našem in ne na mednarodnem. Cene pritiskajo navzdol. Pomagati si bodo morali z zniževanjem stroškov, predvsem pri krmi. Na dmge stroške ne morejo veliko vplivati.
Krmo lahko pocenijo le tisti živinorejci, ki jo pridelujejo sami in niso veliko odvisni od kupljenih krmil. Naši travniki niso še „obdelani“ tako, da bi dajali največji možen pridelek. Ustrezno negovanih je zelo malo. Kmetijski strokovnjaki trdijo, da bi večina slovenskih travnikov lahko dajala dvakrat toliko trave kot zdaj ali še več, če bi jih dobro gnojili. 0 tem se je moči prepričati pri tistih kmetih, ki že znajo skrbeti za svoje travnike.
Le s krni o s travnikov pa ni moči spitati kakovostne živine, pa čeprav bi bila boljša, kot jo pospravljajo nekateri kmetje. Potrebni so dodatki močnih krmil. Ta pa so draga in bodo verjetno še dražja. Zato se vse pogosteje sliši vprašanje, zakaj se za krmo goved ne uporablja več sečnine, beljakovinske krme, ki jo govedo lahko izkoristi.
Kakšno sečnino naj bi dajali govedom?
Da odgovor ne bo preveč strokoven in za navadnega človeka težko razumljiv, poglejmo, kaj so ugotovili pri kmetijskem kombinatu Gornja Radgona.
, Znano je, da uvažamo veliko drage soje ali njenih tropin, da
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
bi živina dobila beljakovine, ki jih v slabi krmi primanjkuje. Na KK Gornja Radgona pa ne potrebujejo več dragih, uvoženih beljakovin, ker so jih nadomestili s sečnino. Sečnine ni treba uvažati, ker je dovolj domače in je v primerjavi s sojo poceni. Sečnine pa ni moči dajati govedom, tako kot npr. živinsko sol, ampak jo morajo primešati koruzi ali zmletim koruznim rastlinam, da se v vampu počasi topi. V tem je tudi vzrok, da se poraba ni bolj razširila. -
Po uspešnih preizkusih na KK Gornja Radgona, na obratu bivšega agrokombinata Emona in še nekaterih, pa bi lahko s sečnino bolj pocenili močna krmila kot doslej. Nekateri strokovnjaki sicer dvomijo v uspešno zamenjavo sojinih in drugih beljakovin s sečnino. Kaj pa bodo rekli k temu, da živinorejci na KK Gornja Radgona dajejo več 100 pitancem tako krmilo že tri leta, pa se živali niso zastrupile, priraščajo pa enako, kot če bi jim pokladali druga, dražja krmila?
V Gornji Radgoni so storili še več. Zmlete koruzne rastline, ki so jim dodali sečnino, dajejo tudi kooperantom, kmetom. Delali bodo tako krmilo, da bo treba dati goveđu poleg slabše
*****
>iNi>i>'M'».MM
VVASHINGTON — Kaže, da je bila vse skupaj zgolj objestna šala, ki ji je botroval alkohol: tako je mogoče namreč sklepati po zaslišanju ameriškega vojaka Roberta Prestona, ki so ga agenti ameriške tajne službe dobesedno sestrelili nad Belo hišo! Vojak Preston si je namreč v bližnjem vojaškem oporišču sposodil helikopter, nato pa z njim krožil nad prestolnico. Ko sije dodobra ogledal znamenitosti mesta, se je usmeril proti Beli hiši (v kateri pa tedaj ni bilo Richarda Nixona) in jo nekajkrat preletel. Toda agenti tajne službe so začeli nanj streljati in ga prisilili, daje pristal na vrtu Bele hiše. Na sliki: prerešetani helikopter, ki si gaje „izposodil" mladi vojak. (Telefoto: UPI)
krme, pridelane na posestvu, le 1 kg na dan. Krmilo pa bo vzlic temu poceni. Lansko jesen so računali, da bi 1 kg stal le 1,70 din. Če bo koruza dražja, bo tako krmilo sicer tudi dražje, vendar ne tako drago, da bi pri dnevni porabi 1 kg na glavo bilo predrago za tiste živinorejce, ki bodo osnovno krmo, kot seno in podobno, pridelali sami.
JOŽEPETEK
SLOVENSKI TRŽNI RAJ I
— Ali res nimaš nič drugega kot jonatan in delišes? Rada bi se že enkrat pregrešila s kakšnim kriv opeci jem.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Na	skupni	seji	prejšnji	teden -	v	četrtek	raJ° iz novih ustavnih opredelitev. Vse orga-	stanku, ki je bil tudi v dneh minulega tedna
— sta predsedstvi ZKJ in	sveta Zveze	sindika-	nizacije ZK in sindikatov morajo zategadelj	na Bledu. ......
tov Jugoslavije obravnavali rezultate uresni- temeljito preučiti dosedanje uresničevanje Oblikovanje delegacij je po tem zakon-čevanja ustavnih amandmajev ter naloge ZK ustavnih amandmajev v temeljnih in drugih skem predlogu zastavljeno dokaj širše kot in sindikatov pri uresničevanju samouprav- samoupravnih organizacijah ter skupnostih, poprej — saj so v ta proces vključeni tudi vsi
-	-	-	-	Sprejeti morajo določene programe za na-	kmetje, razen njih pa še odvetniki in obrt-
daljnje izvajanje ustavnih sprememb ter za-	niki. Posebej povejmo, da bodo poleg kme-
gotoviti morajo najširšo dejavnost vseh de-'tov, ki so vključeni v zadruge in kooperant-lavcev pri njihovem uresničevanju.	ske odnose, oblikovali svojo skupnost za vo-
Slovenski izvršni svet je na seji prejšnji litve delegacije tudi vsi tisti kmetje, ki niso četrtek že sprejel več zakonskih predpisov vključeni v temeljne samoupravne organiza-za izvedbo bližnjih volitev in s tem za uresni- cije in skupnosti.
Skupaj s kmeti (mednje štejejo vsi, ki so
ljanja na temeljih nove ustave. Predsedstvi sta v zvezi s tem sprejeli nekaj pomembnih sklepov — ki opozarjajo na to, v kaj naj se predvsem usmerijo organizirane socialistične sile, da bi dosegle ustavno začrtane cilje.
Predvsem navajajo ti sklepi k doslednejšemu uresničevanju ustavnih zasnov temeljne organizacije združenega dela, saj so le-te najpomembnejši temelj za razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov v združenem delu in v družbi, pa tudi izhodišče za celotni sistem z ustavo opredeljenega združenega dela. Sklepi opozarjajo na odločno nasprotovanje vsem tistim pojavom, ki se skušajo pod najrazličnejšimi krinkami postaviti po robu takšni začrtani usmeritvi naše družbe.
Opozorjeno je tudi, da se sedaj bolj za globlje spremembe v proizvodnih odnosih širše in neposrednejše povezuje z aktualnimi nalogami pri izvajanju stabilizacijske gospodarske politike - se pravi z nalogami za večanje proizvodnje, dvigom storilnosti, uspešnejšim izkoriščanjem družbenih denarnih sredstev, zmanjševanjem stroškov poslovanja, večjim izkoriščanjem rezerv in na tej podlagi z nalogami za ustvarjanjem možnosti za večanjem dohodka ter uspešnejšim reševanjem življenjskih problemov delavcev.
Zaradi tega — opozarjata predsedstvi v svojih sklepih - bo treba pospešiti sprejemanje ustreznih novih zakonov, pospešiti bo treba dograjevanje sistemskih rešitev, ki izvi-
Samoupravljanje in nova ustava
stari nad 15 let in ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost) oblikujejo po novem delegacije tudi delavci, s katerimi kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva. In kot rečeno — po dopolnjenem zakonskem predlogu bodo svoje delegacije izvolili tudi odvetniki ter samostojni obrtniki in pa pri njih zaposleni delavci.
Nasploh potekajo po vsej republiki že širne priprave na volitve. Republiška kandidacijska konferenca SZDL Slovenije je v teli dneh razpravljala p poročilu o predvolilni dejavnosti za volitve - inje ocenila, da je rezultat te dejavnosti že dokaj viden. Iz podatkov ob tem razberemo, da se je število čitev celotnega delegatskega sistema, ki ga evidentiranih možnih kandidatov v zadnjem času
uvajamo z novo ustavo. Te zakonske pred-	Tj?1?'	-Tnnn	mcfc.vS1°'
.	3	,	.....	.	...	,	.j vemji evidentUunih že več kot 50.000 mo*". y~-
loge bo republiška skupščina predvidoma dldatov za delcgarjje. ifcjcgacii* ^	....
sprejela 25. februarja - skupaj z novo repub- republiki 1752 or;a>v>ucij
liško ustavo.	' Veliko šte "
Na tokratni seji izvršnega sveta so razpra-	in *
vo predvsem osredotočili na nekatere spre-	-»-ar
membe in dopolnitve predlaganega zak^ '',n	odgovorne družbene naloge. ;
...	, i i	ili vi.« --lis o vodstvom tudi lahko navedemo ugotovitev, uu mi;u
volitvah delegacij in delegiranju _cn»oatov v evidentiranimi možnimi kandidati prevladujejo de-skupščine družbenopolitični '*KUDnosfi lavc‘ neposredne proizvodnje - da so med njimi te spremembe so .vil/- ’ r * a i ju tU(*‘ “strežno zastopane ženske in mladina - kar Dubliških in i, **•	preaseaniKi	re-	pomeni trdno uresničevanje sprejetih stulijč o ka-
v	- r°'.Tajinskih skupščin na se- drovski sestavi našega novega delegatskega sistema.
tedenski zunanjepolitični pregled
Medtem ko je mehiški predsednik Luis Echeverria že končal uradni obisk v Jugoslaviji in dopotoval v svojo domovino, ki jo bo na njegovo ljubeznivo povabilo obiskal predsednik Tito, si v VVashingtonu prizadevajo najti odgovore na vprašanja, ki imajo povečini skupno izhodišče:	embargo	na	prodajo
nafte in postopno naddjevanje urejevanja bližnje vzhodne krize. Tej temi posvečamo tudi današnji komentar.
KONEC EMBARGA? Ljubeznivi gostitelj svojih dveh kolegov, zunanjih ministrov Saudske Arabije in Egipta, ameriški sekretar za zunanje zadeve Henry Kissinger, si je zadnjih 48 ur predvsem prizadeval doseči dvoje: uKiniti embargo na prodajo arabske nafte Združenim državam Amerike in prisiliti Sirijo, da se udeleži bližnje-vzhodnih razprav v Ženevi.
Zadnje novice pričajo, da so dosegli v vvashingtonskih razgovorih vsaj zmeren napredek, če ne že kaj več.
Ta umirjeni optimizem utemeljujejo nekateri ameriški krogi s trditvijo, da sta Kissin-geijeva gosta prinesla s seboj razmeroma sprejemljiv načrt za rešitev tistega dela bližnje-vzhodnih pogajanj, ki zadeva razmejitev sil na golanski fronti.
V grobem je videti ta osnutek načrta takle: Izrael bi se bfl voljan umakniti (čeprav ne povsem) z dela zasedenih ozemelj
hovih nacionalnih interesov in zakonitih pravic zgolj začasna, negotova in zato tudi malo vredna.
Medtem pa poteka umik Izraelcev in istočasno napredovanje Egipčanov v skladu z na 101. km doseženim sporazumom brez kakršnihkoli zapet-ljajev. Menijo, da bo razmik dokončno opravljen v predvidenem roku, se pravi tja do
N
dileme
prve polovice prihodnjega meseca, nakar bi bUo mogoče, teoretično vsaj, nadaljevati pogovore z iskanjem trajnih rešitev. T oda ta ne bo mogoča brez sodelovanja Sirije in kasneje tudi Palestincev, pa se krog tako v nekem smislu sklene.
Zato je več kot pomembno, da zainteresirani dosežejo sporazum o razmiku tudi na Golanu še predno bo ta na Sinaju pri / kraju, da bi tako omogočili normalno nadaljevanje poti k miru-VVashingtonski pogovori (mina golanski visoki planoti, Sirija nistra Saudske Arabce Sakaffl pa bi takoj zatem predložila se- jn Egipta Fahmija je sprejel vče-
ulo v vsej '.lenega dela.
> «iio r^ClTun kandidatov za člane dele-n,1P,.	-.	sieiegate nam zagotavlja, da bomo med
lares lahko volili najboljše, ki jim bomo po-
Z zado-da med
znam izraelskih vojnih ujetni kov. Slednje je za Izrael izredno občutljiva točka.
Hkrati s tem pa bi arabske dežele — proizvajalke nafte sklenile, da odpravijo embargo na prodajo nafte v Združene države Amerike.
Oboje bi predstavljalo nekakšen spodbuden uvod v nadaljevanje lani začetih mirovnih pogovorov v Ženevi, na katerih naj bi sodelovala tudi Sirija in pozneje tudi predstavniki Palestincev.
' To je scenari j — če pa bo res tako, je seveda v tem trenutku čisto nemogoče reči, kajti za kaj takega je vse premalo otipljivih elementov in znanih dejstev. Tako, denimo, ni znano, kakšno stališče bodo do vsega tega zavzeli Palestinci, ki Ie drugić preložili zaseHj^,, ga kongresa. mnerem fei n»-k»2*»0 in glasno povedati, kako si predstavljajo svojo vlogo v spletu najnovejših dogajanj na Bližnjem vzhodu in kakšne zahteve imajo, v zvezi s tem. Dejstvo je namreč, da predstavljajo Palestinci enega izmed dveh osrednjih vprašanj Bližnjega vzhoda (drugi je umik Izraela z zasedenih ozemelj), pa je zato jasno, da bi bila vsakršna rešitev, ki ne bi upoštevala nji-
raj tudi predsednik ZDA Ri* chard Nixon) utegnejo imeti v tem razpletanju pomembno vlo-go, zato je razumljiva pozornost, ki jo v očeh svetovne javnosti tudi vzbujajo.
Tem dialogom pa lahko pridružimo še skorajšnji obisk so* vjetskega zunanjega ministra Gromika v Kairu, kjer bo prav tako načel trdovratne korenine bližnje vzhodne krize, pri čeme* nam ostane upanje, da bo obojestransko prizadevanje dveh su-persil to pot uspelo v resnično korist ne samo njyu, marveč predvsem in še posebej nepo* sredno prizadetih.
  ------------------------------
TELEGRAMI
LONDON - Tu se nađatfujejo P°! Ijpj'ir.ja med posebno vladno komi' j syo in sindikatom britanskih ruda*' jev v premogovnikih, ki že drugi te* J den stavkajo. Izvedelo sc je, da bod? predstavniki 280.000 stavkajočih ročili predstavnikom vlade doku* mont, v katerem je podrobno opisa*1 težavni položaj rudarjev.
RIM - Sovjetski zunanji minisfc’ Andrej Gromiko je prispel na itiTj dnevni uradni obisk v Italijo. Rimu sodgo, da ima obisk šefa so* vjetske diplomacije predvsem m6"j narodni značaj, ker bodo problert* zajeli najbojj žgoče teme - ProC*L popuščanja napetosti med Vzh dom in Zahodom, položaj na BW njem vzhodu, razorožitev, energ^ sko krizo itd.
Injekcija metliškemu gospodarstvu
 --------------------------
MONTAŽNI HLEVI IZ TRIMA
Trebanjska industrija montažnih objektov pripravlja s Projektivnim ateljejem iz Idrije celoten program za izdelavo montažnih hlevov, primernih za zasebne rejce živine. Kmet pripravi samo betonske temelje, nanje pa lahko v kratkem času postavijo jekleno konstrukcijo in vse ostalo. Kmet dobi ob odločitvi za takšno gradnjo vso dokumentacijo, vključno z načrti. Ker gre za tipske elemente, je gradnja izredno poceni. Jeklena konstrukcija z načrti velja 80 tisočakov. Hlevi so primerni za 20 do
50	stojišč, gradijo tudi večje.
V	/
•	•	\s	\s
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem v Novem mestu so rejci Pripeljali 411 prašičev, od tega so jih prodali 318. Cene prašičem v starosti od 6 do 12 tednov so bile $50 do 660 za žival, prašičem, st-^ejšim od 3 mesece, pa po 670 do *00 din. Sejem je bil kot običajno fcv. Največ kupcev je bilo iz sosednjih občin. Cene so še vedno v porastu v primeru s prejšnjim ponedeljkom.’
BREŽICE - Na sobotni sejem v »režicah so rejci pripeljali 594 prašičev. Prodali so 453 prašičev, starih do 3 mesece, po 28 - 29 din kilogram žive teže in 19 prašičev, starih Ijad 3 mesece, po 17 - 18 din za kilogram žive teže.
...gnojil pa ni!
Kmetijski kotiček
Pomladiti kokošje jate
Če želite, da bodo mlade kokoši, jarčice, že nesle jajca jeseni, morajo izvaliti zgodaj spomladi. Marec je najbolj primeren J^esec, če ima rejec na voljo poseben prostor za piščance, ki ga ?}hko segreva, sicer pa je za običajno kmečko rejo boljši april, '-as je torej za razmislek, kako pomladiti kokošje jate.
Začne se pri jajcih. Kokoši, od katerih pobiramo valilna jajca, J^orajo biti zdrave in hranjene s krmili, ki vsebujejo dovolj beljakovin, rudnin in vitaminov. Jata mora imeti po enega petelina Vvij na ducat kokoši. Odbiramo taka valilna jajca, ki so pravilne ?blike, čista, z gladko lupino, težka okoli 60 g. Za valjenje naj l*jca ne bodo starejša od teden dni, hraniti jih je treba na hladim prostoru z enakomerno temperaturo do 10 stopinj. Pripo-r°čljivo je jajca razkužiti (za to uporabljajo formalinske pare ali Otopino antibiotikov), nikakor pa ne umivati.
Običajne vzgoje piščancev s kokljo je tudi na naših kmetijah k precej manj, tudi zaradi tega, ker kokoši bolj intenzivnih Pasem nerade kokljajo, saj je vsa njihova vzgoja usmerjena na ^snost, ne pa na skrb za zarod. To skrb prevzame rejec sam, Jjfco da piščance kupi v valilnici in jim namesti umetno kokljo.
nakupu pazi, da dobi jarkice nesnih pasem, saj bo tako reja oprimemo bolj donosna.
V inkubatorju izvaljeni piščanci potrebujejo posebne bivalne [®*mere. Enodnevnim živalim prija 25 stopinj zračne toplote, ^kih 10 cm na debelo nastlan pod in pedanj visoko obešena ^etna koklja — električna ali plinska. Potem iz dneva v dan ^ižujemo temperaturo do običajne, umetno kokljo pa po dveh ^ štirih tednih odstranimo. Zelo važna je svetloba; zgodaj spo-l^ladi in jeseni, ko je dan še dokaj kratek, dodatno osvetljujmo, dokler nimajo živali med nesnostjo dnevne in umetne ^etlobe skupno do 17 ur.
Inž. M. L.
rredtio^
•••
Ob velikih obljubah in načrtih jugoslovanske industrije umetnih gnojil smo pričakovali, da bo enkrat za zmeraj odvržena obrabljena plošča, pa se je prav letos oglasila hrupneje kot prej: pomlad je tu - gnojil pa ni.
Spet odmeva: gnojil ni, oskrbovalci so v zagati. V Kmetijski zadrugi Trebnje na primer bi potrebovali 2.500 ton gnojil, doslej pa so jih dobili le 700 ton. V negotovosti je sajenje krompirja, ki naj bi ga kmetje pogodbeno. pridelovali za obrat Kolinske na Mirni. Čas saditve se nezadržno bliža, najbolj primernega gnojila za krompir (kombinirano gnoji-
lo	NPK 8:16:22) pa niso dobili še niti kilograma. Po mnogih posredovanjih so prejeli borih 172 ton gnojila NPK 11 :11 : 16, ki je tudi še primemo za krompir, vendar količina še zdaleč ne zadošča. Od tovarne IN A iz Kutine so dobili le četrtino naročenega gnojila, kaj bo s preostalim, se ne ve.
Podobno je tudi v drugih zadrugah in kombinatih. Malo je na boljšem tisti, ki je
bolj spredaj v čakalni vrsti. Sicer pa so nekatere tovarne kot Tovarna dušika v Rušah, „Zorka" v Šabcu in celjsku Cinkarna umetna gnojila enostavno nehali izdelovati
-	zaradi znanih težav z elektriko in plinom. Že pred dvema mesecema smo poročali, da se bodo surovi fosfati, ki jih uvažamo iz Maroka, podražili od 14 na 45 dolarjev za tono, podvojila pa se je tudi cena prevoza.
Čeprav so pristojni za vse to vedeli in tak razplet lahko pričakovali, niso pravočasno ukrepali. Priča smo dolgoveznemu razpravljanju, ali naj bi povečali sistemsko pomoč - regres na gnojila ali ne, ker bodo zaradi dražjih surovin umetna gnojila utemeljeno dražja. Ponavlja se stara pesem o odgovornosti za nastalo zagato z gnojili, ki ni majhna. Naj ne ponavljamo, da smo po porabi umetnih gnojil ena zadnjih dežel v Evropi, da uvažamo vse več živeža, da imamo 700.000 ha neobdelane ztmlje...
M. LEGAN
TIS Kočevje je 11. februarja v avli osnovne šole organizirala javno razpravo o delovnih programih in o financiranju dejavnosti s področja šolstva in otroškega varstva. Udeležilo se je je okoli 150 občanov.
(Foto: F. Brus)
„Saj to je svinjarija!“ je zakrulila svinja na metliškem sejmišču, koje slišala, za kako mastno ceno njenega še živega Kilograma teže barantata njen lastnik in kupec. Poročila s sejmišč (beri spodaj) pa kar naprej navajajo: cene gredo še vedno gor! (Foto: B. Podobnik)
„Ena bo tvoja,“ pravi rudar Tone Repše iz Hinja pri Šentjanžu sinu, ko se je v hlevu pojavil tako obilen podmladek. Po treh tednih sta si telički že dodobra opomogli, tako da jima pri napajanju en sam ni kos. Ista krava se je tako izkazala že pri prejšnjem gospodarju. (Foto: Železnik)
Kadar je jasna noč in zvezde svetlo sijejo na nebu, se mladi gimnazijci iz Novega mesta zbero za gimnazijo pri teleskopu in opazujejo nebesna telesa. Opazovanje je vključeno v redni pouk. Na sliki: dijaki opazujejo obroč okoli planeta Saturn. (Foto: Šeruga)
hitro povzpeli. Premor pred sedanjim novim zaletom so dobro izkoristili. Vsaj triletni programi naložb v gospodarstvo občine potrjujejo to domnevo.
Do konca 1976. leta nameravajo v metliško gospodarstvo — Beti, Kmetijska zadruga, „TGP“ in Komet - vložiti skupno 143,750.000 dinarjev. Skoraj polovico omenjene vsote bodo prispevale banke s posojili. To bo gotovo pripomoglo, da bo postalo gospodarstvo občine še močnejše kljub raznim težavam, s katerimi se srečuje sedaj. Prav dodatne „injekcije41 naj bi pomagale k odpravljanju težav, ki bi, če se njihovega odpravljanja ne bi resno lotili, lahko močno ogrozile nadaljnjo gospodarsko rast občine.
B. P.
Ne se tako „dogovaijati“ o porabi'
Vsak hoče več
Veliko vprašanje je, kako pametno in pošteno zadovoljiti vse porabnike oziroma interesne skupnosti, saj si vsaka želi zagotoviti čim večji delež denarja pri delitvi. Tako na primer zahteva raziskovalna skupnost letos več kot še enkrat več od družbenega bruto proizvoda v primerjavi z letom 1972. Podobno velja tudi za druge skupnosti. To pa praktično pomeni, da je treba drugim vzeti, oziroma jim dati celo manj kot v preteklem letu.
Vendar pa tudi ti, drugi, zahtevajo običajno enkrat do šestkrat več -tako je vsaj v kočevski občini - kot so dobili lani. Ni mogoče, pa tudi pametno ne bi bilo, da bi vsem tem
- Tokrat pa zares!
(Karikaturu: Marjan Bregar)
Ali bi’ bilo res tako težko prihraniti 3 odstotke pri surovinah, delovnem času in drugih stroških, ki vplivajo na končno lastno ceno izdelka? Vsak naj bi se obrnil k sebi in svojemu delu ter se ravnal po starem pregovoru: Zrno do zrna pogača, dinar na dinar palača. In te milijarde bi lahko prihranili.
zahtevam ugodili, saj bi potem zadušili gospodarstvo, ki edino lahko vse to daje. Rešitev je torej treba poiskati drugod.
Zagotovo bo treba dati več kot lani, vendar v zmernih mejah. Nedvomno bo treba tudi odpraviti očitna neskladja in kakšni skupnosti dati precej več kot lani. Vendar pa bo treba predvsem zagotoviti, da bo denar, ki ga gospodarstvo daje, koristno porabljen. Gotovo so povsod, se pravi tudi v interesnih skupnostih, še rezerve, ponekod tudi velike. Te bo treba poiskati in izkoristiti. To pa je tudi en glavnih namenov novega načina financiranja interesnih skupnosti.
J. P.
Prigospodarjene milijarde — če bi zmanjšali stroške
Zrno do zrna
Zanimive reči je bilo slišati na nedavnem posvetovanju komisije za družbenogospodarske odnose pri Zvezi sindikatov Jugoslavije. Notranjih rezerv je pri nas še tako rekoč neizčrpno mnogo, samo izkoristimo jih ne. Industrija že leta in leta dela le s tremi četrtinami zmogljivosti, vsak štirinajsti hektar orne zemlje ostaja neobdelan. Po iznajditeljstvu in novatorstvu smo na dnu evropske lestvice. Leta 1972 sta bila izdelana le 102 patenta, in od teh so jih 69 prijavili zasebniki. . .
Izračunali so, da bi sc dohodek jugoslovanskega gospodarstva povečal za 19 milijard novih dinarjev, če bi zmanjšali stroške za bore tri odstotke. S tem denaijem bi lahko naredili 76.000 delavskih stanovanj, vrednih po 250.000 dinarjev .. .
„Knokautirani“ se pobira (karikatura iz Ekonomske politike)
Lani - rekordi
Kaj takega v plačilnem prometu s tujino Jugoslavija še ni dosegla, kot je lani. Narodna banka Jugoslavije je objavila podatke, da so znašale naše devizne rezerve ob koncu leta 1,7 milijarde dolarjev in da smo imeli lani 330 milijonov dolaijev plačilnega presežka ter za 400 milijonov dolaijev manjšo zadolžitev v tujini.
Zdomstvu, ki je po svoje tragika za deželo, ki zdomce daje, še bolj pa lahko za posameznike, ki gredo v tujino za boljšim zaslužkom, sc je predvsem treba zahvaliti za tak uspeh. Devizna nakazila naših ljudi v tujini so sc lani povečala k^r za 43 odstotkov - na 1,4 milijarde dolarjev. Turistični pritok se je lani povečal za 30 odstotkov - na 640 milijonov dolarjev, naš izvoz pa za 28 odst. - na 2,85 milijarde dolarjev. Zdomci nakažejo torej pol toliko kot izvozi različnega blaga vsa Jugoslavija. Lani smo uvozili za 4,5 milijarde dolaijev, kar je tudi rekord.
Izreden uspeh plačilne bilance se že kaže v trdnosti našega dinarja, zato niso iz trte zvite napovedi, da bo postala naša valuta konvertibilna tako, kot so franki, marke, dolarji. Samo nadaljevati je treba tako, čeprav bi bilo vsem ljubše, da bi se v plačilni bilanci delež izvoza blaga večal, delež zdomstva pa manjšal.
Gnojila iz uvoza
Ko je bil komentar „ .. .gnojil pa m“ že napisan, smo zvedeli, da je zvezni izvršni svet te dni razpravljal o pomanjkanju umetnih gnojil ter odločil naslednje: zvezna direkcija ža rezerve industrijskih izdelkov naj uvozi vse potrebne količine in vrste umetnih gnojil za gnojenje zimskih posevkov. To pomeni, da lahko poljedelci računajo z zadostnimi količinami gnojil. Posebej je zvezni izvršni svet še sklenil, naj zvezna direkcija uvozi 50.000 ton dušičnega gnojila za dognojevanje ozimnih žit.
Razen tega je izvršni svet tudi prepovedal običajen (iliberaben) izvoz tistih umetnih gnojil, ki jih na našem trgu primanjkuje; proizvajalci jih bodo lahko prodajali v tujino le po tako imenovanem režimu dovoljenj. Vse to pomeni, da zagata, v kateri so sc znašli kmetovalci, po vsej verjetnosti ne bo tako huda, kot je sprva kazalo. Seveda, če bodo z intervencijskim uvozom zares pohiteli.
Brez novih, dobro preračunanih vlaganj in brez stalnega izpopolnjevanja delovnega procesa, pri čemer imajo najpomembnejšo vlogo novi, modernejši in popolnejši stroji, si ne moremo več predstavljati na-
Motiv iz metliške Beti .
predka posamezne gospodarske panoge niti gospodarstva v celoti.
Še enkrat je bilo potrjeno spoznanje, da je denar za naložbe, od katerih si res lahko obetamo koristi, vedno „rezervi-ran“. To se je med drugim pokazalo tudi v metliški občini.
V	njej gospodarstvo po hitrem razvoju v prejšnjih letih v zadnjih dveh letih ni bilo dovolj „napadalno44. Želje po nadaljnjem hitrem razvoju so kar zamrle, do lani. Gospodarstveniki so spoznali, da bo slabo zanje in za vso občino, če bodo obstali na tisti stopnici lestvice, na katero so se pred leti tako
13. februaija je tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač SLOVIN iz Ljubljane pripravila v novomeških gostinskih lokalih preizkušnjo 6 brezalkoholnih pijač, od tega 4 po odkupljeni licenci
METLIlCA - Na včerajšnji občinski kandidacijski konferenci so ocenili predvolilno delo v občini, dogovorili pa so se tudi o sestavu družbenopolitičnega zbora bodoče občinske skupščine, v katerem bo 17 delegatov.
SEVNICA - Jutri popoldne se bo sestala na prvi seji občinska kandidacijska konferenca. Med drugim bodo sprejeli poročilo o poteku politične dejavnosti o pripravah na volitve.
KOČEVJE - Na današnji seji občinske skupščine bodo sklepali o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, podali pa bodo tudi poročilo o porabi prejšnjega samoprispevka.
BREŽICE - Jutri bo v prosvetnem domu prva seja kandidacijske konference, na kateri bodo evidentirali možne kandidate za družbenopolitični zbor SRS in zvezni zbor.
KLUB OZN NA GIMNAZIJI
Na vabilo članov Kluba OZN na črnomaljski gimnaziji sta obiskala gimnazijo sekretar RK ZMS za klube OZN Matjaž Kos in predsednica Kluba OZN na novomeški gimnaziji Vlasta Juričič. Tov. Kos je člane krožka seznanil z vlogo, akcijami in pomenom kluba, Vlasta Juričič pa je predlagala nekaj področij, na katerih bi novomeški in črnomaljski klub lahko sodelovala. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo vsi klubi na Dolenjskem sestavili ekipo, ki bo sodelovala na kvizu v Postojni.
Čeprav dela črnomaljski klub šele pol leta, so se njegovi člani z vso resnostjo poprijeli dela in imajo za seboj že nekaj akcij.
NATAŠA KAJIN
RAČIČEVO DARILO ŠOLI
Naš znani dolenjski rojak etnograf prof. Božo Račič-Kume je pred nedavnim obiskal osnovno šolo Jurij Dalmatin v Krškem. Po ogledu šole je zapisal v spominsko knjigo:
„Moj prvi obisk šole je presegel vsa pričakovanja, ki so se spremenila v občudovanje, za katero res ne morem najti pravih besed. Vzorna, praktično urejena stavba z učilnicami, knjižnico, kabineti in plavalnim bazenom z ogrevano vodo, športni prostor z vsem orodjem in telovadnicami kaže velik smisel za prosvetno delo. Samoprispevek občanov za šolo je rodil resnično najbolj žlahten sad ..
Kot priznanje učiteljskemu zboru za vzorno vodeno delo je poklonil šolski strokovni knjižnici originalno izdajo kompleta Meyerjevega leksikona iz leta 1874.
Tovarišu Božu Račiču se za njegove spodbudne besede in darilo iskreno zahvaljujemo.
S. SMERDEL
Pred kratkim so v Kočevju podelili odlikovanja zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam in občanom. Na fotografiji je del izmed 18 odlikovancev, ki so se udeležili tudi tovariškega srečanja v hotelu PUGLED. (Foto: J. Primc)	•
Odlikovanja
zaslužnim
Predsednik ZRVS Janko Novak in predsednik občinske skupščine Miro Hegler sta IS. februarja podelila vojaška in civilna oziroma delovna odlikovanja predsednika Tita 18 odlikovancem.
Red republike z bronastim vencem sta prejela Andrej Klun in Stane Otoničar. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so prejeli Miran Cilenšek, Miro Hegler, Franc Korelc, Milan La-pajna, Janko Novak, Jože Novak, Boris Ožbolt, Božidar Popovič, Matija Praznik, Anton Sti-mac, Peter Šubic, Milan Vovk in Danilo Vučič. Red dela s srebrnim vencem je prejel Julij Plut. Medaljo za vojaške zasluge sta prejela Milan Trčon in Franc Žagar; medaljo za zasluge za narod pa Miran Cilenšek.
Utrjevanje bratskih vezi
Prebivalce občine Duga Resa in črnomaljske občane veže stoletna podobna usoda - Pobratenje - Pomen prvega zasedanja SNOS
NOVO MESTO: GOVORILNE URE
Letos je novomeška gimnazija vpeljala novost: organizira stalne govorilne ure za starše dijakov. Da ne bi dijaki tega „pozabili44 povedati doma, je svet gimnazije sklenil o tem obvestiti širšo javnost. Prvič bo govorilna ura v četrtek, 28. februarja, od 15. do 17. ure, v aprilu bo ob istem času 25. v mesecu, zadnjič pa bodo razredniki in drugi člani profesorskega zbora na razpolago za informacije 30. maja, spet od 15. do 17. ure.
V ponedeljek dopoldne se je sestala občinska skupščina Črnomelj na slavnostni seji, posvečeni zgodovinskemu I. zasedanju SNOS, ki je bilo 19. in 20. februaija v Črnomlju. O pomenu tega velikega praznika za slovenski narod in o gospodarskem razvoju črnomaljske občine je govoril predsednik dipl. inž. Martin Janžekovič. Ob tej priložnosti so podpisali tudi listine o pobratenju med prebivalci občin Črnomelj in Duga Resa. Dokument sta podpisala Martin Janžekovič in predsednik ObS Duga Resa Matko Ču-rilović.
Predsednik črnomaljske občine Janžekovič je, ko je govoril o zgodovinskem zasedanju SNOS in njegovem pomenu, povedal tole: „Mislim, da je prvo zasedanje SNOS in vse, kar se je dogajalo neposredno po njem, tisti dogodek, ki je najbolj nazorno in v vsej svoji razsežnosti ponazoril udeležbo Bele krajine v NOB. Ravno zaradi tega smo si prebivalci občine Črnomelj izbrali ta dan za svoj občinski praznik.
Bela krajina ima v zgodovini naše narodnoosvobodilne vojne pomembno mest9. Ima ga zato, ker so se belokranjski ljudje vključili v ta boj takoj in z vsemi razpoložljivimi silami ter vztrajali vse do zmagovitega konca. Prav Bela krajina je bila najdlje pomembno središče vzpona
Te dni potujejo skozi Slovenijo od Nove Gorice domov proti Travniku v Bosni nomadski pastiiji s čredami ovac. Na sliki: Hamza in Zahib v Žabji vasi z zaostalimi ovcami, ki pričakujejo nov naraščaj. Mnogi Novomeščani so si kupili ovčko za igračo otrokom in kasnejšo pečenko. (Foto: S. Mikulan)
Schweppes. Mimoidoči so z zanimanjem poizkušali pijače, zlasti še ker so poleg dobili recepte za mešanje raznih cocktailov. (Foto: Mikulan)
narodnoosvobodilnega gibanja.*4
Predsednik je govoril tudi o gospodarskem razvoju črnomaljske občine in omenil, da ie danes zaposlenih že več kot 4.500 ljudi, ki so lani ustvarili 500 milijonov celotnega dohodka, ter da v letošnjem letu in tudi v prihodnjih načrtujejo še hitrejši gospodarski in splošni razvoj.
Pri podpisu listine o pobratenju sta govorila oba predsednika občinskih skupščin in poudarila, da mejna reka Kolpa prebivalcev dveh dežel ni nikoli ločevala, temveč jih je združevala, saj ljudi z obeh strani reke že dolga stoletja veže enaka zgodovinska usoda.
S. DOKL
Razpustiti ZKP0?
Tako predlagajo v Kočevju
Predlog, naj bi razpustili Zvezo prosvetno-kultumih organizacij (ZKPO) občine Kočevje, bo ta organizacija posredovala občinski konferenci SZDL, komiteju ZK in republiški ZKPO. Tak sklep je bil soglasno sprejet na letni konferenci občinskega sveta ZKPO 14. februaija.
Za ta korak so se odločili zato, ker delajo isti ljudje v ZKPO in temeljni kulturni skupnosti (TKS), ki naj bi prevzela delo ZKPO. Menili so, da bo zdaj odpadlo dvojno delo, dvojni sestanki istih ljudi o istih zadevah, da bodo prihranili na času in denarju, kulturno delo pa bo bolje opravljeno.
Posebno so tudi poudarili, da doslej niso imeli od republiške ZKPO nobene pomoči in koristi, kar jih je tudi podkrepilo v prepričanju, da ta organizacija v občini ni potrebna. Te soglasne odločitve ni omajala niti razlaga predstavnika republiške ZKPO, ki je poudarjal, da sta po-trebfli obe, se pravi TKS in ZKPO, češ „naj bi bila ZKPO nekakšna SZDL znotraj kulturne dejavnosti, TKS pa naj bi izvajala naloge ZKPO.“
POSVET STAREŠIN
18. februarja je bil v Ljubljani posvet o nalogah Žveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) v prihodnjem obdobju. Udeležili so se ga predstavniki vodstev ZRVS iz vse Slovenije in tudi iz Dolenjske. Posvet seje začel s predavanjem člana CK ZKS Alojza Briškega o idejnih izhodiščih VII. kongresa ZKS. Nato so se zvrstila predavanja in razprave o ostalih nalogah ZRVS v tem razgibanem predvolilnem in predkongresnem obdobju.
STARI TRG: POČASTILI PREŠERNA
Mladinci iz Starega trga ob Kolpi so pripravili za počastitev Prešernovega praznika uspelo proslavo. Po
f>roslavi so si gledalci ogledali še ce-ovečerni film „Sutjeska44.
K. K.
SLOVIN SE PREDSTAVLJA
V okviru obsežne propagandne akcije, ki jo je pripravila tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač Slovin, je bilo v večjih mestih na Dolenjskem več degustacij. TOZD Slovina Bizeljsko-Brežice je pripravila degustacije brezalkoholnih pijač v Krškem, Sevnici, Brežicah in Novem mestu. Anton Vogrinc, samostojni komercialist TOZD Bizeljsko-Brežice, je povedal, daje celoten namen propagandne akcije seznaniti potrošnike z dobrimi in svetovno znanimi brezalkoholnimi pijačami in potrošnikom na tak način dati priložnost, da spoznajo kvaliteto ten proizvodov. Degustacije so bile dobro obiskane.
Stane Polanc:
Prva naloga ZKJ: učinkovito, racionalno delovanje TOZD
Mislim, da je naš dosedanji razvoj opozoril na najvažnejšo nalogo, ki zdaj čaka Zvezo komunistov Jugoslavije in vse organizirane sile naše družbe. Naša samoupravljalska družba ni dovolj dobro, učinkovito organizirana. V resnici smo z novo ustavo izpolnili pogoje za to, da delavski razred prevzema neposredno v svoje roke odločanje o vseh družbenih zadevah in odnosih.
Ni pa še dovolj, da smo ustvarili takšne možnosti s poli-tičnopravnim sistemom. Organizirati se moramo tako, da bo delavski razred, da bodo naši delovni ljudje postali sposobni prevzeti nase to velikansko delo, pa tudi odgovornost. 0, Ustvarili smo izredno veliko temeljnih organizacij združenega dela, zato ker smo trdno prepričani, da je poleg krajevne skupnosti temeljna organizacija združenega dela osnovna celica našega družbenega življenja. Toda ta temeljna organizacija združenega dela mora biti organizirana tako, da se bo res vedelo, da smo jo organizirali iz natančno določenih, načelnih razlogov, ekonomskih in političnih. V tej zvezi mora biti ZK organizirana tako, da bomo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela imeli tudi osnovno organizacijo ZK. Organizirano, učinkovito in racionalno funkcioniranje temeljnih organizacij združenega dela je namreč primarna naloga, ki zdaj čaka Zvezo komunistov Jugoslavije.
(Sekretar izvršnega biroja ZKj na srečanju samoupravljal-cev 17. februarja v Kragujevcu)
Franc Šetinc:
Družbena akcija ni atentat na ustvarjalnost v umetnosti, kulturi
V slovenskem kulturnem življenju so poleg ustvarjalnih, naprednih sil tudi taki, ki so bolj ali manj v odprtem spopadu z ZK. Kritiko vsega obstoječega so spremenili v dogmo. S tem ko napadajo ZK in institucije samoupravne socialistične demokracije, delujejo v resnici proti revolucionarni praksi spreminjanja razmer in stalnega revolucioniranja odnosov. Revolucijo kot gonilno silo razvoja hočejo nadomestiti z nezmotljivo kritiko, samoosvobajanje delavskega razreda s „kritično" inteligenco in študenti. Ob vsaki najmanjši družbeni kritiki zahtevajo akademsko razpravo in znanstvene dokaze. Umetnost ali znanost jim služita kot alibi za politikantsvo in demagogijo. Ponekod se celo komunisti pustijo zaslepiti z dramatičnimi opozorili, da je vsaka družbena akcija in ocena pojavov v umetnosti, znanosti, kulturi dogmatizem, sektaštvo in atentat na ustvarjalnost. Pogosto jim nasedajo omahljivci med člani ZK v kulturi, ki jih je strah etatizma, čeprav ga s svojo popustljivostjo pred anarholiberalizmom s svojim utopizmom naravnost izzivajo in krepijo.
(Sekretar sekretariata CK ZKS na zasedanju Centralnega komiteja ZKS)
Kiro Gligorov:
Zanj je bila reforma boj
Za Borisa Kraigherja je bila reforma — tako družbena kot gospodarska — dolgoročen, bolje rečeno, trajen proces. Najbližje vsebini njegovega življenja in zahtevam časa, v katere je vtkal vso svojo energijo in vitalnost, so tele njegove besede: „Reforma je vojna, ki jo moramo izvojevati v revolucionarnem procesu.“ Bistvo te vojne je pojmoval kot vojno proti zaostalosti ter mentaliteti družbe, izoblikovane v razmerah, ko materialni odnosi niso bili dovolj razviti. Pojmoval jo je kot vojno proti ostankom birokratskih in centralističnih metod gospodarjenja, proti nizki proizvodnosti in vsem oblikam neracionalnih odnosov v družbi. Za Borisa je bila to vojna za samoupravne odnose brez koncesij, za sodobno gledanje na probleme razvoja ekonomike in družbe.
(Član izvršnega biroja ZKJ ob 60-letnici rojstva Borisa Kraigherja)
Dušan Petrovič:
Gre za opuščanje preživelih odnosov, ne pa za spor...
Pri reševanju problemov skupnih služb moramo stalno poudarjati, da gre za opuščanje preživelih odnosov, ne pa za nekakšno konfrontiranje delavcev s strokovnjaki, ročnega dela z intelektualnim. To je potrebno tembolj, ker je že prišlo do opuščanja pojmovanja, da je boj proti tehno-kratizmu naperjen proti strokovnjakom, in ker pri tem, ko povezujejo svoje interese delavcev, zares postajajo sestavni del delavskega razreda. Vsi vemo, kako velik je pomen strokovnjakov za povečanje proizvodnosti dela, za zboljšanje organizacije poslovanja, za uspešnejšo prodajo. Zato vztrajamo pri tem, da se med njimi in drugimi delavci vzpostavijo odnosi enakopravnosti v družbeni delitvi dela in pridobivanju dohodka.
Pri nadaljnjem izgrajevanju sistema razširjene reprodukcije na amandmajskih temeljih moramo do konca uresničiti načelo, da se sredstva vselej vračajo v temeljno organizacijo združenega dela in da je samoupravno načrtovanje in spoštovanje obveznosti, ki jih je prevzela ta organizacija, sestavni del sporazuma o združevanju.
(Predsednik sveta ZS Jugoslavije 13. februarja na »kupni seji predsedstva ZKJ in ZSJ v Beogradu)	J
se je kot fietiti otrok trgov-
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Tudi družinski kredit
za
KATRCO!
V pogojih sodobnega gospodarjenja, čedalje potrebnejšega varčevanja z gorivom in zahtev, da bi v enem vozilu imeli hkrati udoben družinski avtomobil in ekonomično poslovno vozilo, postaja popularna
KATRCA
(IMV-RENAULT 4 EXPORT)
čedalje bolj iskano vozilo ne samo za službene potrebe, temveč tudi za najširšo potrošnjo.
Da vam olajša nakup tega popularnega vozila, daje DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA prebivalcem dolenjske regije tudi družinski kredit v višini 30.000 din. V skladu z uredbo o potrošniških kreditih kreditira nakup avtomobilov Katrca tudi Ljubljanska banka.
Postopek za pridobitev kredita je zelo enostaven. Interesenti za nakup in kredit naj se osebno ali po telefonu oglasijo pri Poslovalnici IMV v Novem mestu — telefon 21-075.
Dobava takoj po prispetju vplačila.
Bojan Kekec
. Vsako slovo je težko. Se posebno Ir, ®t, ko spremljamo na zadnjo pot jJMcga človeka, ki je s svojim vzor-Vel? de*om *n bistrim duhom Se prisoten med nami.
5» , e*2Prosna smrt je pred dnevi po-Dlnl? V na^ vrste 'n iztrgala sredi dela našega dolgoletnega “elavca, dobrega tovariša, prija-°tr^Ul|^rt>nega moža in očeta dveh
]
ohi.iL Pr' Ptuju. Osnovno šolo je skoval v domačem kraju, končal °.J® v Markovcih. Nato je odšel v ^er ie 1959. leta uspešno mednjo tekstilno šolo. Zelo u, .» saj je imel takrat komaj 19 DrW priSel v NOVOTEKS, kjer ie boi*- ^ot tekstilni tehnik svojo Dr^fto, ‘n plodno življenjsko pot. V tkal	službovanja	je delal v
n,c'i, nato pa je delo nadaljeval v a (jr*&niziran> službi načrtovanja mi iv^- ^cd mnogimi zadolžitva-0rJe . *1 2 leti tudi tajnik sindikalne V*UsacUe v našem podjetju, dru* ^ je i">ral življenjsko o, naslednje leto pa se mu je
rodil sin Bojan; takrat je postal tudi vodja službe. Ko je spoznal, da zahteva novo delovno mesto dodatno izpopolnjevanje, sc je vpisal na višjo ekonomško-komercialno šolo v Mariboru. Po rojstvu hčerke Polonce je uspešno končal študij. Vendar mu to še ni bilo dovolj: v veliki želji po znanju se je hotel še naprej izobraževati, toda vse načrte mu je prekrižala prezgodnja smrt.
Vedno se bomo spominjali njegovega tovariškega odnosa do sodelavcev, saj nam je vedno priskočil na pomoč, kjer je bilo potrebno. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu, vedno ga bomo pogrešali, saj ni bil le dober delavec in tovariš, temveč tudi vzoren družinski oče in mož.
SODELAVCI
" N
VETER PRIVZDIGNIL STREHO
Močan veter, ki je pretekli teden pihal po Topliški dolini, je povzročil precejšnjo škodo na novi osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Nad učilnicami je privzdignil streho za 20 cm, nad Knjižnico pa še za nekaj centimetrov več. Ob tej nesreči se sprašujemo, ali je bila šola zgrajena tako, kot bi morala biti, in ali ni graditeljem šlo samo za to, da stavbo postavijo pravočasno, medtem ko na varnost ljudi v njej niso dovolj mislili. Na srečo je imela stavba še garancijo. Resnično ne vemo, kdo bi lahko sicer kril stroške popravila.
Zvonka Avguštin Podturn 43
Pred kratkim je imela ZŠAM Kočevje, ki vključuje šoferje in avtomehanike iz občine Kočevje in Ribnica, letno konferenco. Na njej so podelili za 154etno delo v tej organizaciji značko 48 članom, 8 članom pa značko za 10-letno delo. Konrad Miše, tajnik ZŠAM Kočevje, pa je prejel od republiškega odbora ZŠAM plaketo z zlatim vencem. Na fotografiji: člani, ki so prejeli značke za 15-letno delo. (Foto: F. Brus)
RADI SLIKAJO
Na osnovni šoli Belokranjskega odreda že tretje leto deluje foto krožek. Članom zelo rad pomaga tovariš Kočevar. Najprej smo si uredili prostor za izdelovanje slik, nato smo slikali učence šole in pri tem toliko zaslužili, da smo si kupili potreben fotografski material. Sedaj pa nameravamo kupiti 16-milimetrski kinoprojektor, da bomo lahko predvajali tudi malo daljše filme.
S. Stanka
Ogorčeni zaradi odstavitve dr. Ruglja
»Ne moremo si zamišljati nadaljnjega nemotenega dela v klubih in na Škofljici brez njega«
V začetku januaija letos je tukajšnji klub prejel odprto pismo Kluba zdravljenih alkoholikov Kočevje, iz katerega smo lahko razbrali, da so v Centru za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Škofljici nastala trenja med terapevti in predstojnikom dr. Janezom Rugljem.
Posledica nadaljnjih dogajanj je bil prisilni dopust dr. Ruglja in sklep delavskega sveta Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani, da se dr. Rugelj razreši kot predstojnik Škofljice. Iz vseh nadaljnjih obvestil in iz odprtega pisma, ki ga je slovenski javnosti poslal zbor predsednikov in terapevtov klubov zdravljenih alkoholikov SRS 14. 2. 1974, povzemamo, da so bila trenja v terapevtskem teamu le povod za začetek „gonje“ proti dr. Ruglju in nje-govim metodam zdravljenja alkoholizma.
Gre namreč za to, da mu nekateri očitajo ostrost in pretiravanje pri izvajanju metode. Dobili smo tudi pojasnilo Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani o vsej zadevi in zagotovitev, da bodo skušali stvar urediti čimprej in čim manj boleče za vse prizadete. Čez nekaj dni smo izvedeli, da se je tudi delavska skupnost Klinične bolnišnice za psihiatrijo z referendumom izrekla za razre-fitev dr. Ruglja.
Te odločitve so v našem klubu naletele na ogorčenje in so sprožile med člani obširne razprave. Ne moremo si namreč zamišljati nadaljnje-
PROŠNJA PIONIRJEV
Pionirji 4.a razreda na osnovni šoli Katja Rupena ugotavljamo, da so nauki, kako naj mečemo smeti v smetnjake, ne pa na ulico, zgolj prazno govorjenje, ker v naši Koštialovi ulici ni postavljenih nobenih smetnjakov. Nesnaga, ki se po ulici nabira, nas vse moti. Želeli bi, da se to „pomladno cvetje41 odstrani. Dedek Mraz nam je izpolnil skoraj vse želje, edino te, da bi postavili smetnjake v Koštialovo ulico, nam ne more. Morda jo bo le nekako uresničil dedek Mraz iz Komunalnega podjetja? !
fa nemotenega dela v klubih in na kofljici brez dr. Ruglja. Pri tem seveda ne oporekamo ostalim terapevtom njihovega dela in prizadevanj, menimo pa, da ima za tak uspeh pri zdravljenju alkoholikov zasluge predvsem dr. Rugelj. Po njegovi metodi zdravljenja je v klubih dosežena približno 80-odstotna abstinenca zdravljenih alkoholikov, ne smemo pa pozabiti na ostalo doseženo rehabilitacijo alkoholikov in njihovih družin. V klubu imamo možnost spremljati zdravljenje alkoholike in njihove družine, ki so sedaj urejene in srečne, kar pomeni veliko pridobitev tudi za širšo družbo.
Mislimo, da bi morala Klinična bolnišnica za psihiatrijo pri odločanju izjemno upoštevati mnenja zdravljenih alkoholikov in terapevtov klubov, saj le-ti aktivno sodelujejo tudi pri zdravljenju samem. Izražamo bojazen, da bo z odstranitvijo dr. Ruglja nazadovalo delo klubov, pa tudi pri zdravljenju alkoholikov v Škofljici bo čutiti praznino.
Pričakujemo in želimo, da bodo v končni fazi doseženi rezultati na področju zdravljenja alkoholizma v zadnjih treh letih le spremenili sedanjo situacijo in da bodo odgovorni
sklep o razrešitvi dr. Ruglja preklicali, kajti globoko smo prepričani, da na področju alkoholizma v tako kratkem času ne bi bilo doseženih takšnih rezultatov in da nihče ne bi bil pripravljen in sposoben narediti toliko, kot je dr. Rugelj.
Novo mesto, dne 18. 2. 1974 Medobčinski klub zdravljenih alkoholikov Novo mesto
OBJESTNEŽI
Po naši vasi ni preveč varno hoditi. Prav lahko ti prileti v glavo svinčeno zrnce iz zračne puške. Naša mladina se je namreč oborožila s temi športnimi puškami in navdušeno strelja razne ptice in na hitro izbrane tarče. Cilj njihovega strelskega izživljanja so tudi okna naših domačij. Pobili so več šip, za početje pa niso kaznovani. Te fante vsi dobro poznamo in vemo, da tudi v šoli niso med najboljšimi. Opozarjam jih, naj si svojo strelsko strast tešijo na primernih ciljih in na primernem prostoru.
Vaščan
Gornjega Gradišča pri Šentjerneju
Človeka boli!
V	zadnji številki Dolenjskega lista sem prebral zapis o rušenju zidanice na Trški gori. Dogodek me je zelo prizadel in zabolel, zato sem sklenil, da napišem nekaj besed, ki naj izrazijo mnenje navadnega občana o tej stvari.
Obsojam črnograditelje in dobro vem, da je tako ravnanje nepravilno, toda obenem se sprašujem, zakaj do tega pojava sploh prihaja. O tem bi morali razmisliti tudi možje, ki so izdali odlok za rušenje. Prepričan sem, da samo rušenje črnih gradenj ne bo preprečilo čmograditeljstva. Malo zlobno rečeno: mine bi bilo treba podstaviti v pristojnem uradu za izdajo gradbenih dovoljenj, da bi se tam prebudili in hitreje reševali prošnje graditeljev.
Zrušili ste zidanico in v očeh ljudstva sprožili nov hudournik. Ali bi ne bil boljši drugačen postopek? Smo ljudstvo samo-upravlialcev in skupno se borimo za boljši jutrišnji dan delavcev. Toda delavec si želi postaviti tudi svoj prostorček za razvedri-
lo,	vi pa mu ga porušite! Ne veste, da ste porušili plod njegovega truda in žuljev? Naj gradimo, da boste lahko rušili? ! *
PETER HUDOKLIN
Se o »črni« zidanici, ki je ni več
Pripombe Franca Zajca, lastnika razstreljene zidance na Trški gori
OPRAVIČILO
V	sedmi številki Dolenjskega lista sem podpisani dne 15. II. 19 73 objavil zapis o 7. št. glasila Filter 58, v katerem sem skušal oceniti prispevke v njem. Na nekaj mestih so bili izrazi neustrezno izbrani, tako da bi se jih dalo razumeti tudi kot morebitno žalitev uredniškega odbora in izdajateljskega sveta glasila, predvsem še odgovornega urednika M. Dimitriča. Zaradi teh dvoumnih izrazov se uredniškemu odboru in izdajateljskemu svetu glasila Filter 58 opravičujem.
DRAGO R USTJA
\
V	zvezi s porušenjem moje zidanice na Trški gori bi rad dal javnosti nekaj pojasnil:
Vsak občan, ki se zanima za nedavne dogodke na Trški gori, naj ve tudi, da sem že leta 1968 kupil omenjeno parcelo, veliko približno 14 arov. Takrat je bila en sam kup smeti in nesnage, zato sem jo očistil in pripravil za obdelovanje. Pri razmejitvi sem razen drugih sosedov povabil tudi župnika Erjavca z Otočca. Ko smo razmejili ob cerkveni strani, me je prosil, naj se umaknem malo niže, da bo kraj, kamor zahajajo turisti in verniki, malo lepši in večji. To sem tudi storil; mejo parcele smo zravnali tako, da je cerkev pridobila 30 m2 zemlje.
Ko sem aprila 1972 vložil prijavo za gradnjo zidanice na podjetje DOMINVEST, je prišel en sam član komisije in povedal, da se tam ne sme graditi in da bom za to dobil odločbo. Na vprašanje, kje si lahko postavim nujno streho, je odgovoril, da njega to pač nič ne zanima. Tako sem čakal eno leto, skrbno obdeloval zemljo, popravljal cesto, in v želji, da bi začel graditi, povprašal župnika Erjavca, kaj naj storim. Odgovoril mi je: „Zajc, če si pameten, si napravi zidanico, da bo zelo nizka, saj ti je ne bo nihče podiral. Poglej, kakšne bogate vikende gradijo brez dovoljenja, pa niso še nobenega podrli.“
Brž pa, ko sem to storil, me je prijavil gradbeni inšpekciji in mi vse ustne obljube pismeno prepovedal, češ da je dovolil, pa ne tako dovolil, in da on ne sme nič dovoljevati. Kasneje sem ga povprašal, zakaj me blati po časopisu, da kradem tujo zemljo (glej Dolenjski list št 19, z dne, 10. 5. 1973: „Razprodaja Trške gore“).
Od takrat je bil večkrat na občini, od koder so prihajale odločbe in dopisi. Ko je bila zidanica že „obsojena na smrt", sem dal uradno še naslednjo izjavo: Če mi pripada na 14 arov obdelovalne zemlje tudi streha, sem zaprosil DOMINVEST in Regionalni zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani za novo lokacijo na isti parceli. Mnenje obeh komisij
je bilo ugodno, da pa ne bi sredi zime mojega poslopja rušili, sem dal uradni zaznamek na medobčinsko inšpekcijsko službo z uradnim dopisom, oddanim 26. novembra 1973 ob 8. uri zjutraj, da z rušitvijo počakajo toliko časa, da omenjeni komisiji dasta svoje mnenje. Če bo mnenje negativno, sem pripravljen sam odpraviti zidanico.
KLUB ZA VZREJO PSOV
Ljubitelji psov iz Novega mesta in bližnje okolice so konec januarja letos ustanovili svoj klub za vzrejo in vzgojo službenih psov. Klub naj bi vzbudil zanimanje za širjenje čistokrvnih psov po vseh dolenjskih občinah, k sodelovanju pa vabijo tudi lastnike takih psov iz Posavja. Sestanki članov kluba so vsako sredo od 18. do 19. ure v gostilni Pavlin v Mačkovcu. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije tudi v trgovini „Mercator" na Glavnem trgu v Novem mestu.
Zdaj, ko se je to že zgodilo, ne morem razumeti, da inšpektor, ki je vodil postopek, ni mogel dvigniti telefonske slušalke in povprašati odgovornih organov, ki delajo v isti službi, kako je z zadevo, in mi je prizadejal nepopravljivo izgubo. Po končanem rušenju sem telefoniral na Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljano, kjer so mi povedali, da o tem dejanju sploh niso nič vedeli.
Zahvaljujem se prebivalcem Trške gore za podporo in sočutje. Ce ne bi bilo na Trški gori predstavnikov milice, bi me gotovo s še večjim številom podpisov podprli pri mojem upiranju. Res, človek bi razumel, da je treba odstraniti nezaželeno stavbo, če bi šla tam železniška proga, avtomobilska cesta ali bi bil kak drug važen objekt. Ne morem pa razumeti, da se je to nenadoma zgodilo sredi zime, na tako krut način, in to prav na slovenski kulturni praznik - Prešernov dan.
Na priloženi fotografiji si bralci lahko ogledajo sporno zidanico še z zgornje strani, na kateri je videti, kako je grajena in koliko moti okolje.
FRANC ZAJC Novo mesto Šolska ulica 2
Zidanica pred rušenjem, posneta z zgornje strani
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
s_________________________J
IMV—RENAULT
Ko je pust, čas norčij: tale pomlajevalni salon iz Mokronoga je kot nalašč za vse tiste, ki imajo preveč gub od težkega dela — in od premalo pustovanj ...
kraju, za nedeljo ob 10. uri napovedali sprevod skozi Gradac. Delovni naslov: „Problemov ni!“ Edini problem je za gledalce, ker mački nočejo izdati, kaj bo na sporedu. Pravijo le: 10 točk, vi pa pridite in si oglejte ...
Pa smo skoraj pri kraju. Pod okriljem šentjernejskega petelina so vsako leto priko-kodakale na plan tudi maškare. Verjemimo, da bo tudi letos tako. In konec -nikjer nič drugega . .. Človek bi se udrl od sramu, oprostite, od same resnosti.
In ko bo pepelnica posula žalostni pust s pepelom, se bomo resnih obrazov spogledali in ugotovili: pust je za nami, za resnostjo in mrkimi obrazi prihaja vsakdanje delo, vsakdanja resnost. In kdai se bomo smejali?
Pepelniea
nad mrtvimi mesti
V	torek bo praznik vseh norcev - ampak pri nas, kot kaže, šaljivih norcev nimamo več. Bržkone živimo samo še prave, vsakdanje tem pa se za najbolj noro noč na svetu ni potrebno maskirati .. . Tako namreč poročajo iz dolenjskih krajev in vasi. Novo mesto - kot že vrsto let
-	nič za pusta. Metlika -Franc Jožef in Kolumb sta opravila svoje - nič za pusta. Kostanjevica - nekoč najbolj pustna vas na Dolenjskem - nič za pusta. Brežice in Krško - nič za pusta, z izjemo Pustnih novic. Kočevje in Ribnica - nič za pusta, razen če ne bo posebnega navdiha zadnji trenutek.
Ljudje, kje pa sploh bomo pustovali? Seveda: po hotelih in gostilnah: maske zaželene, ponekod celo nagrade za najboljše. Maske bodo tako vsi tisti, ki jih bo prizadel alkohol, maškare pa vsi, ki bodo na široko odprli svoje denarnice!
Samo tri prste leve roke potrebujete, da boste izbrali, kam na pustovanje. Mokro-noški larfarji, ki so letos pohiteli s svojim časopisom, da jim je vrgel nekaj cvenka za organizacijo pustnega karnevala, bodo reševali energetsko krizo. Izkazale se je, da bodo na isto temo sprožili puščice tudi v Lit. ji, vendar nič zato. Kriza je huda in reševati je ni lahko. Iz strogo zaupnih pustnih virov se je dalo izvedeti, da bo ključ, ki odpira vrata znergetike, bržkone moška soda, ki je že lani pomagala, d,i je Mokronog postal velemesto. In to jv prav upravičeno, saj je v svetu dolenjskega pustnega veseljačenja resnično velemesto!
Ko rmo žt v tem koncu Dolenj: ke, poglejmo še k Sevničinom. Ti so bistre glave ir. imajo svojo pustno TOZD v Šmarju. Tam pravi ji, da je bilo leto tako resno, da so še veseljake pomorile težave. Morebiti pa ni pretirano pričakovanje, da se bo m pustni torek ob 14. uri vseeno kaj zgodilo, čeprav seveda v znatno manjšem obsegu kot v Mokronogu, kjer bodo norci veselja stopili na plan v nedeljo ob
14.	uri.
Belokranjci so od nekdaj sloveli za vesele ljudi. Zato ni nič nenavadnega, dh so gradaški mački, kot pravijo pustnim veljakom v tem
In Dolenjci se bodo spet tresli za svoje neodplačane avtomobile, kleli morebitno podražitev bencina, računa-
li,	koliko jim manjka, da bodo prekrili streho na hiši ali šli v* trgovino po barvni televizor, premija za življenjsko zavaraovnje se bo morebiti povečala, ker bodo plačniki leto starejši in leto bliže grobu. In na pepelnično sredo se bomo lahko ves dopoldan pogovarjali o treh maškarah - saj več jih menda po starih izkušnjah za pusta ne bomo videli.
Potem bomo požugali s prstom in poiskali krivca. In tovariši bodo rekli: „Ljudje, krivi ste sami, ker ste nedelavni, neaktivni, skratka mrtvi. Razumete, mrtvi!"
In čez čas bo prišel dan odlikovanj in odgovornim tovarišem bomo pripeli odlikovanja za delo in ves trud, ki so ga vložili. .. Seveda, tovariši so delali (in tudi dobivali plače!).
Mimogrede naj za konec omenim samo še to: včasih smo imeli v vsakem mestu, v vsaki vasi tri ali štiri neplačane ljudi, ki so vlekli voz zabave. In smo imeli zato vrsto ■ pustnih prireditev, najrazličnejših plesov, brucovanja, folklorne prireditve, gledališke predstave in kaj vem kaj še vse.
Danes pa imamo najrazličnejše kulturne zavode, svete različnih društev, društva prijateljev mladine, turistično društvo, študentovske, in srednješolske organizacije, počitničarje, ribiče, lovce, gasilce, Partizana, športna društya in, kdo bi vse naštel. . .
Pustne prireditve pa bomo prešteli na Dolenjskem kar na prste ene roke. Upam, da ne boste rekli, da sem zloben, če čisto na koncu zapišem: znatno manj pustovanj bo, kot je plačanih funkcionarjev v vseh teh najrazličnejših društvih. A mpak funkiconarji, tovariši, imajo toooliko dela!
Naj živi pust, naj živi pustno mrtvilo!
J. SPLICHAL
ZBOR DELAVCEV BO NAJMOČNEJŠI
Sekretar občinskega sindikalega sveta v Brežicah Tone Jesenko odgovarja na vprašanja o vključevanju sindikalnih organizacij v predvolilne priprave in o dosedanjih uspehih evidentiranja - »Težimo za temy da bi bile delegacije odraz sredine, iz katere izhajajo, in da bi bili delegati družbeno-politično razgledani, hkrati pa vzorni delavci na svojih delovnih mestih«
VOLITVE IN SINDIKAT
— Kako daleč so priprave na volitve v sindikalnih organizacijah in kje so zagotovila, da bodo neposredni proizvajalci v zboru združenega dela zares najštevilneje zastopani?
— V novem skupščinskem sistemu je zelo velik poudarek na združenem delu. To se vidi tudi iz sestave skupščine, saj bo zbor združenega dela najmočnejši zbor. V naši občini bo po delovnem osnutku štel 45 delegatov. Preko tega zbora bomo morali zagotoviti vpliv neposrednega proizvajalca. Prav zato je vloga sindikata kot nosilca volilnih priprav v delovnih organizacijah izredno velika. Osnovne organizacije sindikata so predvsem v zadnjem obdobju spoznale pomembnost priprav na volitve, kar se je najbolj pokazalo v njihovem aktivnem sodelovanju pri postopku evidentiranja možnih kandidatov za delegata.
In da sedaj odgovorim še na vprašanje o zastopanosti proizvajalcev v zboru združenega dela. Po predlogu zvezne in republiške ustave imajo vso možnost zagotoviti to delavci sami. Delegacija mora biti odraz sredine, iz katere izhaja. Že evidentirani delegati naj bi bili z vseh delovnih področij delovne organizacije. Posebno mesto pa morajo zagotoviti neposrednemu delavcu. Napačno bi bilo, če bi bila delegacija sestavljena pretežno iz delavcev skupnih služb, ker so te gotovo v manjšini.
Osnovne organizacije sindikata so dobile nalogo, da v vseh delovnih organizacijah ustanovijo koordinacijske odbore za volilne priprave. V odborih naj bi bili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Njihova dosedanja naloga je bila pregledati postopek evidentiranja (če število evidentirancev ustreza velikosti delovne organizacije in če upošteva njen sestav). Naloga teh odborov je poskrbeti, da priprave na volitve potekajo koordinirano z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v delovnem kolektivu.
Kdo je lahko delegat? Kakšna merila morajo upoštevati v delovnih organizacijah?
Upoštevati morajo, da so bodoči delegati resnični nosilci interesov delovnih ljudi in da so z njimi tudi dobro povezani. Potrebno je, da toliko poznajo družbenoekonomske in politične interese, da bodo svoje ožje interese lahko usklajevali s širšimi. Pri tem bodo gotovo volili delegate, ki so aktivni in ustvarjalni družbenopolitični delavci in ne nazadnje tudi zgledni in uspešni delavci na svojem delovnem mestu.
Ali ste čutili kaj dosti odpora proti temu, da direktorji in tisti, ki po samoupravnih predpisih ne morejo biti izvoljeni v delavske svete, ne morejo kandidirati? Še je slišati pripombe, da so ti ljudje zapostavljeni.
Ne vem, če je direktor že zaradi svojega položaja v naši družbi lahko zapostavljen Že kot vodilni v TOZD ali OZD ima veliko družbene moči, ki mu je kot direktorju tudi zaupana. Uveljavljajo jo lahko po drugih poteh in po svojih sposobnostih ln če je direktor družbenopolitično tako aktii ven, da zasluži mesto v delegaciji, potem ga bodo občani gotovo evidentirali za delegata krajevne skupnosti ali pa za delegata v družbenopolitičnem zboru. Poti za aktivnega in sposobnega člana družbe torej niso zaprte. Združevanje politične moči in oblasti pa moramo preprečiti in jo zagotoviti delavcu. S tem se bomo izognili upravičenemu očitku, da bi kdo v
imenu delavca za delavca urejeval njegovo problematiko.
Vprašanja o tem so se pogosto pojavljala na začetku ustavnih razprav, češ da s tem izločamo veliko količino pameti iz odločanja. Kasneje, po temelj-nihrazlagah in razpravah osnovnega hotenja novega družbenopolitičnega sistema in sistema odločanja so zahteve, da je treba to črtati iz ustave, prenehale. So pa še nekateri posamezniki, ki se bodo morali miselno preusmeriti na sistem neposrednega odločanja delavcev v združenemu delu.
Koliko je doslej evidentiranih in kakšna je njihova sestava?
Ali ustreza sestavi zaposlenih po kvalifikacijah, po zastopanosti žensk in udeležbi mladih?
V	občini je trenutno evidentiranih okoli 550 ljudi. Za enoten zbor združenega dela jih je med evidentiranci nad 300, ostali so evidentirani za delegacije krajevnih skupnosti. Blizu 100 je starih do 27 let, žensk pa je 135. Imamo še nekaj delovnih organizacij, ki do danes niso opravile te pomembne naloge, zato bodo morale z evidentiranjem pohiteti te dni. Do konca februarja so dolžne izpeljati predkandidacijske postopke v TOZD in OZD. Imeli smo tudi nekaj težav, ker dolgo nismo vedeli, kako evidentirati v tistih delovnih organizacijah z manj kot 30 zaposlenimi. Tam sestavljajo delegacijo vsi zaposleni, medtem ko manjše delovne organizacije z enim, dvema ali petimi zaposlenimi povezujemo v skupno delegacijo (npr. Borovo, Peko, Državna založba, Ke-rakomerc, Koloniale, Koteks Tobus, trafike itd.)
Je to tisto, kar ste želeli in pričakovali?
Pri pregledu evidentiranih smo ugotovili, da so predlagatelji upoštevali kadrovska načela in merila za kandidiranje delegatov. Ugotavljamo pa, da je mladina premalo zastopana. Trenutno je mladih okrok 100, a to je komaj petina. Tu bodo morali nekaj več storiti aktivi mladih delavcev v delovnih skupnostih in evidentirati svoje mlade, aktivne člane. Nad 55. letom starosti je evidentiranih samo 25 članov. Ženske so sorazmerno dobro zastopane. Če smo do sedaj premalo pazili na vsa ta načela in na sestavo evidentiranih, bomo morali to bolj upoštevati v predkandidacijskih
in kandidacijskih postopkih, da bodo delegacije zares sestavljene iz najbolj sposobnih in družbenopolitično aktivnih delavcev.
Ste že začeli predkandidacijske postopke?
V	organizacijah združenega dela bodo potekali od 22. do 28. februarja. Na sejah razširjenih vodstev osnovnih organizacij zveze sindikata in krajevnih odborov SZDL bodo sodelovali delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v temeljnih samoupravnih skupnostih. Obravnavali in sprejemali bodo poročilo o poteku politične aktivnosti v predvolilnih pripravah in iz evidentiranih
m
možnih kandidatov ob upoštevanju meril določil možne kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti (TOZD, OZD in krajevne skupnosti) ter razpravljali o možnih kandidatih za delegate občinskega družbenopolitičnega zbora in organov republiške in zvezne skupščine, ki jih je obravnavala občinska kandidacijska konferenca. Seje kandidacijskih konferenc v TOZD, OZD in KS bodo od 3. do 15. marca. Na njih bodo med drugim določili listo kandidatov za delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti.
Koliko delegatov bo štel družbenopolitični zbor v brežiški občini in kakšna bo njegova sestavaš?
V	delovnem osnutku je zamišljeno, da bo v njem 20 delegatov. Socialistična zveza bo imela v njem 5 delegatov, sindikat prav tako 5, Zveza komunistov 4, Zveza borcev in Zveza mladine pa po 3. Delegate evidentirajo družbenopolitične organizacije. O njih se bodo do-
končno izrekle osnovne organizacije v predkandidacijskem in kandidacijskem postopku. i
Kaj pa zbor krajevnih skupnosti?
Zanj je v predlogu rečeno, da bi vsaka krajevna skupnost imela svoj mandat v skupščini, tiste krajevne skupnosti z več kot 1500 oz. 2000 prebivalci pa bi imele še eno delegatsko mesto. Zbor krajevnih skupnosti naj bi štel 20 do 25 delegatov.
Ali bodo delegati imeli dovolj možnosti za normalno opravljanje svoje delegatske dolžnosti?
Predvsem sindikati bodo morali skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami poskrbeti, da jim bo to omogočeno. Odločno se bomo morali zoperstaviti stališčem, da je najpomembnejše delo na delovnem mestu, tudi mislim na to, da bo treba delegatske dolžnosti opravljati v prostem času, popoldne, ob sobotah in nedeljah. Prodreti mora spoznanje, da de-
lo	delegatov ni zunaj gospodarjenja, zunaj rednega dela, ampak da je to sestavni del naših proizvodnih odnosov in de- * lovnega procesa. Za vodilnega delavca je normalno, da ima poslovne sestanke med delovnim časom, in to bo nujno treba omogočiti tudi delegatom. Pa ne le z načelnim stališčem, ampak z opredelitvijo v internih samoupravnih aktih, da delo delegatov ne bi bilo ilegalno. Še celo več: doseči moramo, da bo delegat pri svojem delu moralno stimuliran, ne pa oviran.
Spraševala: JOŽICA TEPPEY
Delo v Metalni na Senovem
m
POD NOVO METLO
(karikatura iz „Samopopravljanja", izbora 103 karikatur Milana Mavra)
ČZP »Kmečki glas«
RAZPISUJE NATEČAJ
ia izvirne romane, povesti', daljše novele ali zbrane črdce, ki bi jih založba izdala v okviru programa Kmečke knjižne zbirke.
* Zelja založnika je, da bi dela obravnavala teme iz kmečkega življenja v kateremkoli obdobju, čas NOB, še posebej pa probleme vasi po vojni in sedaj.
To bi bil samo okvir, zaželjene pa so tudi socialne, ljubezenske, humoristične in ostale teme.
Ni nujno, da ste že priznan pisatelj ali pisateljica. Založba „Kmečki glas“ je izdala že veliko knjig avtorjev, ki so bili prej neznani in so s svojimi deli uspeli prav pri nas. Pričakujemo pa tudi, da se bodo na natečaj odzvali pisatelji, ki so že znani - ne glede ali so že bili naši sodelavci ali ne.
Morda že dolgo skrivaj pišete in si ne upate s svojim delom v javnost? Morda vas je stran, da je vaš stil neroden, jezik okoren? Ta strah je nepotreben. Če je vaše delo zanimivo, vam bomo pomagali tudi mi.
Kakšni so pogoji natečaja?
*	Pošljite nam en izvod rokopisa (po možnosti natipkano) na naslov ČZP „Kmečki glas“ (za natečaj), Ljubljana, Miklošičeva 4. Rokopis označite s šifro (ne z imenom), en izvod ali povzetek vsebine pa zadržite zase kot dokaz.
Dela naj bi obsegala 150 do 200 tipkanih strani (30 vrstic na strani).
Predvidene so naslednje vsote za odkupljena dela:
Prvo odkupljeno delo 15.000 din m tri odkupljena dela po
10.000	din.
Pivo odkupljeno delo bomo obj *’li tudi kot podlistek v „Kmečkem glasu1* in to posebej honoriral}
Z odkupom oziroma prejemom nagrade daje avtor založniku pravico, da to delo tiska v času, ki ga izbere založnik sam. Pisec odstopi avtorske pravice, se pravi, da je v nagrado vključen tudi avtorski honorar. Založnik si pridržuje pravico, da odkupi tudi druga (nenagrajena dela) pod pogoji, id jul določi s posebnim dogovorom z vsakim avtorjem posebej po veljavnem avtorskem ceniku ČZP „Kmečki glas“.	\
Prispela dela bo ocenjevala posebna komisija, ta jo bodo sestavljali predstavniki izdajateljskega sveta, založnika in književnih kri* tikov.
Rok za oddajo rokopisov je 1. november 1974.
Da bi imeli pregled nad ton, koliko avtorjev ima namen »delo-vati, vas prosimo, da nam pofijete prijavnico z navedbo Jific, pod katero imate namen svoje delo' poslati. V prijavnici ne smete navesti svojegp imena.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
OBVESTILO
Obveščamo vse prebivalce občine, da so dolžni po zakonu o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega prebivalca (Uradni list SRS št. 36/65) v roku osmih dni prijaviti vsako spremembo stalnega prebivališča (npr.: selitev iz kraja v kraj, iz ulice v ulico, sprememba naslova stanovanja itd.) pristojni matični službi krajevnega urada oziroma prijavno-odjavni službi občinske skupščine Novo mesto.
Vse prebivalce občine Novo mesto, ki spremembe stalnega bivališča niso prijavili, pozivamo, da to storijo takoj oziroma najkasneje do konca meseca februarja 1974.
Opustitev prijavljanja spremembe stalnega prebivališča se šteje za prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo, na kar posebej opozarjamo.
Novo mesto, 14. 2.1974
Občinska skupščina oddelek za notranje zadeve Novo mesto
IZŠEL JE
KRIŽANKE,
ZABAVA,
UGANKE,
NAGRADE!
UGANKARSKI PAVLIHA MOŽGANE PREPIHA!
zahtevajte PILS!
poglejte pod zamašek!
Na podlagi 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72, 3-5/73 in 14-117/73) izdajajo davčne uprave skupščin občin ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO in TREBNJE
POZIV
za vložitev napovedi za odmero davkov občanov za leto 1973.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
1. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1973. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1973 presega
35.000.00 dinarjev.
2. Zavezanci dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu-1973. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1973 presega
30.000.00 dinarjev, razen občanov, ki so dolžni vložiti napoved po 1. točki tega poziva.
3. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1973. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmete, če posedujejo več kot 0,50 ha gozdnega zemljišča in če njihov skupni dohodek v letu 1973 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
- zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
— zavezanci iz 3. točke pa pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti do vključno 15. marca 1974 na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.
Zavezance opozarjamo, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 10 %.
Občinske skupščine " Davčne uprave Črnomelj Metlika Novo mesto Trebnje
pod zamaški piva PILS vas čaka več kot 100 OOO nagrad:
2 avtomobila (RENAULT 5 in VW 1200), 4 barvni televizorji,
10	prenosnih televizorjev,
50 kasetnih magnetofonov, | 4 OOO pivskih vrčkov,	J
zaboji piva in steklenice piva PILS.
S * (2) * (2) * {<2} ■
/ © (Š) ©' ©' ® CD-®-®-®- I /
Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš.
Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov, na vsakem prodajnem mestu piva PILS.
Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov.
TALIŠ MARIBOR, Mei^a to 62000 maribor
"	Nagradni zamaški vel/a/o do vkl/ucno 30 ma/a 1974
*	Veljavne nagradne zamaške na/dete tudi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ
PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom!
dokler svet znova ne ponori, ™ otrokoma prizaneseno gorje, ki g ar prestal on, oče, pleskar, pesu1* Franc Lovšin.
ZLATA ANTENA V NOVEM MESTU
Prva nagrajena »Selitev«5
VSAK UČENEC PREBRAL 10 KNJIG
Učenci osnovne šole Kočevje preberejo zelo veliko knjig. V tem šolskem letu redno obiskuje šolsko knjižnico okrog 1.200 učencev, ki so jo samo v prvem polletju obiskali 6.744-krat, prebrali pa so kar 12.265 knjig.
V. I.
KNJIŽNI DAR ROJAKA
Upokojeni profesor, slavist Franjo Poljanec, ki živi v Zagrebu, rojen pa je v Šmarjeti pri Novem mestu, je daroval novomeški Študijski knjižnici okoli 500 izbranih knjig iz srbohrvaške književnosti. 307 del iz te mecensko poklonjene zbirke je knjižnica takoj vključila v svoj fond ter tako postavila dobro osnovo za študij srbske in hrvaške literature.
g Avtorica nagrajene črtice Marjeta Dajčman
ima v načrtu tudi samostojno knjigo
Življenje Marjete Dajčman je sestavljeno iz mnogih postaj: iz Bušinje vasi pri Suhorju, kjer je bila rojena, jo je pot zanesla na novomeško . učiteljišče, od tam pa kot učiteljico v svet. Poučevala je otroke v rodni Beli kraji-
Predstava „Pastircev4*, novega slovenskega mladinskega igranega filma, za dolenjske prosvetne delavce v novomeškem kinu Krka je vzbudila pozornost. France Štiglic, ki je film režiral, se je po predstavi pogovaijal z gledalci in prisluhnil nasvetom. (Foto: Zvone Šeruga)
»Pastircem« pot do otrok
Slovenski film išče gledalce - Nove oblike širjenja filmov
Slovenska filmska proizvodnja nikakor ni v najboljšem položaju, čemur je vzrok že prislo-
Pri novomeški ZKPO so“že~zbrali nad"3<Hikovmh del za razstavo, ki jo bodo 8. marca odprli v prostorih tovarne zdravil Krke. Na razstavi se bodo predstavili likovni amateiji iz novomeške občine. Ob otvoritvi bo v tovarni tudi literarno popoldne, na katerem se bodo predstavili javnosti manj znani besedni ustvaijalci. Dober teden kasneje bodo podobno prireditev organizirali v IM V. — Na sliki: Danja Bajc, tajnica ZKPO, z deli treh amaterjev. (Foto: I. Zoran)
VEČER operetnih melodij
- V novomeškem Domu kulture so 12. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika operni solisti Zlata Ognjanovič, Sonja Hočevar, Rudolf Franci, Drago Čuden in Marcel Ostaševski peli operetne melodije ob klavirski spremljavi Zdenke Lukec - Čuden. Obiskovalci so z zanimanjem poslušali umetnike.
BROŠURA JE IZŠLA - Ob 10-letnici svojega obstoja je izdal
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so priredili v novomeški Študijski knjižnici razstavo slovenskih sonetnih vencev. V vitrini v knjižnični avli so razstavljene razne izdaje Prešernovega Sonetnega venca (na sliki).
novomeški Zavod za kulturno dejavnost lično brošuro, v kateri je prikazana razvejena dejavnost, ki jo je ta zavod gojil od ustanovitve. V besedi in sliki obdeluje publikacija gleda-Jiške predstave domačih skupin in gostujočih gledaliških hiš, glasbene koncerte, baletne predstave, filmsko dejavnost in vzgojo ter najrazličnejše druge zvrsti. Iz dnevnega in tedenskega časopisja je ponatisnjenih več prispevkov, ki opozarjajo, da se je zavod vselej trudil organizirati prireditve, ki pritegnejo kar največ obiskovalcev.
PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR BO PROSLAVLJAL - 30-lctmco ustanovitve Invalidskega pevskega zbora (zdaj Partizanskega pevskega zbora) bodo proslavili letos. O proslavi so govorili prejšnji teden na seji odbora, ki ga vodi član sveta federacije in častni predsednik Partizanskega pevskega zbora Edvard Kardelj. Odbor za proslavo šteje trideset ljudi, v njem pa so ugledne osebnosti iz družbenopolitičnega življenja.
RAZSTAVA GOBLLINOV - Ob dnevu žena bo priredil krški likovni klub v galeriji na brestaniškem gradu tradicionalno razstavo gobelinov in drugih čenskih ročnih del. Otvoritev bo 3. marca. Prireditelji so povabili k sodelovanju tudi ženske, ki svojih izdelkov še niso javno pokazale. Sprejemale jih bodo: Metka Miku-lič, Milka Šalamun m Marija Zemljak v Krškem, Vera Ponikvar na Griču, Martina Koritnik bo sprejela izdelke iz Kostanjevice in Podbočja, Stane Fabjančič pa izdelke /. območja Brestanice in Senovega.
vična slovenska majhnost, ki se kaže tudi v tem, da za snemanje novih filmov ni lahko dobiti potrebnih sredstev. Čeprav stane snemanje novega slovenskega filma povprečno okoli dva milijona, kar je globoko pod ceno snemanja filmov v drugih evropskih državah ter celo nižje od jugoslovanskega povprečja, je ta sredstva težko zbrati, in tako velik del novih filmskih projektov nikoli ni uresničen.
Ob vsem tem je presenetljivo, da smo Slovenci našli prostor za snemanje filmov za otroke in mladino. Čeprav teh filmov ni veliko, so zelo kvalitetni. Zadnja novost s področja mladinskih in otroških filmov je film režiserja Franceta Štiglica „Pastirci*\ ki ga je posnel po znani Bevkovi povesti in scenariju Ivana Potrča. Zgodba o pastirjih, otrocih, ki si morajo
<  ^  >
Dolgo pričakovani dokument, ki naj povzroči temeljito pre-osnovo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, je v osnutku sestavljen in dan v javno razpravo zainteresiranim, da oblikujejo in pošljejo pripombe nanj do 15. marca. Gre za resolucijo o razvoju vzgoje in izobraževanja v naši republiki in torej za temeljno listino o načrtovanju vzgojno-izobražcvalnih dejavnosti v njenih mejah.
Predlagana resolucija se javno izreka za to, da je vzgojno-izo-braževalna dejavnost pri nas grajena kot sestavni del združenega dela in je organizirana na samoupravnih načelih. Nadalje navaja, da sta vzgoja in izobraževanje zlasti interes združenega dela, pri čemer se svobodna menjava dela na tem področju uresničuje v izobraževalnih skupnostih.
Podlaga za enakopraven družbenoekonomski položaj in svobodno menjavo dela, pravi osnutek resolucije, bodo načrti izobraževanja, uresničevanje teh načrtov ter strokovno in družbeno priznane cene za izobraževalne programe. Razvoj družbe
Dokument
mora vključevati gmotno podlago za delo šol in omogočanje takšnih delovnih razmer, da bodo izobraževalne organizacije dejansko odgovorne za rezultate svojega dela.
J. JUST
HLADNIKOVA ZAPUŠČINA
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Notno zapuščino znanega novomeškega skladatelja Ignaca Hladnika je odkupila in shranila Študijska knjižnica Mirana Jarca. Nakup je z denarnim darom omogočila tekstilna tovarna Novoteks, ki je tako znova potrdila, da bo kultura še dolgo potrebovala mecene. V Hladnikovi zapuščini so številne rokopisne skladbe in ostanki muzikalij, ki jih je skladatelj hranil v svoji knjižnici. Glas o tej pridobitvi se je že razširil: pravkar sega po Hladnikovih notnih ,'vezkih absolventka glasbene akademije.
zgodaj služiti vsakdanji kruh, je posneta v čudovitem okolju in barvah, da izzveneva skoraj pravljično. Poanta filma ni toliko obrnjena v socialno problematiko kot v sam otroški svet iger, spoznanj in hrepenenj. Po celotni razsežnosti je film primeren tudi za starejše gledalce.
„Pastirci'* so bili prikazani v četrtek dopoldne v domu kulture učiteljem in filmskim pedagogom z območja Novega mesta in sosednjih občin. Projekcijo je distribucijsko podjetje Kinematografi Zagreb v Novem mestu prikazalo z namenom, da se vzgojitelji spoznajo s filmom in ga popularizirajo v šolah med učenci ter tako zagotove čim večji obisk filma. Pri projekciji „Pastircev** je sodeloval tudi režiser Štiglic, ki je po končani predstavi spregovoril o problematiki slovenske filmske proizvodnje in o filmu samem.
„Pastirci** so že na rednem programu kina Krke, organiziranih pa bo več predstav po šolah in drugih krajih novomeške občine.
MiM
£ ni, na Dolenjskem in na Go ^ renjskem. Lani je še učitelje-^ vala v Vavti vasi, potem pa + je prišla v Novo mesto za J| knjižničarko v pionirsko 4 knjižnico. V menjavi časov £ in krajev je veliko doživela, 0 žilica za pisanje, ki jo je ime-£ la že kot otrok, jo je prega-£ njala, da je doživetja - te ^ grenke in le malokdaj rado-stne trenutke s preseljevanj t - zapisala. Pa ne samo to: ^ njena delca, črtice, ki jih je
0 pošiljala časopisju in revi-£ jam, potrjujejo njene velike
sposobnosti za opazovanje, £ naj gre za preprosto igro J otrok ali okolje iz sveta od-f raslih. Vselej, tako pravi, pa ^ je zgodbice in črtice zapiso-£ vala po resničnih dogodkih, \
*
*
1
J *
I
■v
grade. Pišem preprosto zato, da bi še drugi zvedeli, kaj vse doleti človeka na tem svetu. No, samo pravljice... teh pa ne morem pisati po resničnih dogodkih, ampak si jih izmišljujem. Saj veste, sem tudi mati in moji otroci niso nič manj nenasitni pravljic od drugih; kadar ne vem nobene več, si jo moram pač izmisliti. “
Svet umetnosti je Dajč-manovo zgodaj zanimal: zdel se ji je skrivnosten, a prav zato mikaven, pa se je odločila stopiti vanj. Več talentov je imela - za glasbo (rada bi igrala klavir), za slikanje (rada bi postala slikarka) in za pisanje. Začela je s pesmicami, nadaljuje s prozo. Zdaj precej piše in tudi
h
5
%
*
N
*
*
*
*
*
S
*
S
!
*
*
N
*
*
*
*
%
%
*
*
*
*
v vrtincu katerih se je znašla. To je opazila tudi žirija, ko je ocenjevala prispevke „neznanih talentov", poslanih na Antenin nagradni natečaj, in Marjeti Dajčman, knjižničarki iz Novega mesta, dodelila prvo nagrado - zlato anteno.
>yNisem pričakovala, da bom tako priznanje dobila tokrat, čeprav sem si večkrat rekla, da najbrž ne bom vsakokrat odletela," pripoveduje avtorica prvonagraje-ne črtice „Selitev", v kateri je opisala svoje resnično romanje z Gorenjskega na Dolenjsko. „Sicer pa ne pišem zato, da bi dobila na-
Maijeta Dajčman
objavlja. Slikarski in glasbeni talent sta obtičala v povojih.
Njena največja želja je, da bi zagledala knjigo svoji!} črtic. Na izdajo - „toliko je nabralo/" - resno misli, le tega še ne ve, ali bi bila knjiga zbirka črtic ali črtice logično tako urejene, da bi se brale kot povest. „Rada bi, da bi knjiga zagledala beli dan za dvajsetletnico mature moje učiteljske generacije/“ /. ZORAN
:
%
%
%
%
»
I
%
%
*
? i
k
%
k
*
i
%
I
I
Pesnik vrvohodec, rokohitrec
„Preproste pesmi** pleskaija-pesnika Franca Lovšina iz Kočevja, ki so izšle za letošnji slovenski kulturni praznik, je kritik Taras Kermavner kar ugodno ocenil, čeprav je menil, da bi jih kazalo uvrstiti med „naivno poezijo**, se pravi v podobno zvrst, kot naivno slikarstvo ali kiparstvo.
Lovšin povsem neposredno izpoveduje in zapisuje svoja občutja. Odkritost, resničnost in preprostost njegovih pesmi človeka preseneti, presune in pritegne, da ne more odložiti pesmi, dokler jih ne prebere do konca.
„Včasih si zamislim najprej melodijo, takt, in potem po njej napišem pesem. Prav zdaj mi že nekaj dni ne gre iz glave ena in mi tudi nc bo šla, dokler ne bom po njej napisal pesmi,“ mi je povedal med drugim na srečanju kulturnikov 8. februarja.
vmes hodil v osnovno šolo.“
V gimnazijo ni mogel. Izučil se je za pleskarja in z veselo druščino pleskal in plesal, saj je bilo v porušenem Kočevju po vojni veliko dela in ga je še danes. Selil se je iz podjetja v podjetje, saj sc nemir vedno znova vtihotapi vanj.
„Najlepše dni svojega življenja pa sem preživel kot vrvohodec in roko-
hitrec oziroma hitrorokec v artisti*-' ni skupini Pelegrino.“ Z njo je prfl1 potoval vso Jugoslavijo.
Zdaj je že dolgo poročen. Z žen* sta si postavila hišico, kjer ima**] njuna otroka varen dom. Vc“l dokler svet znova ne otrokoma
Franc Lovšin
Tudi njegovo življenje je bilo zelo razgibano in trdo. Rodil se je pred 36 leti v Livoldu pri Kočevju. Očeta in mater, ki sta imela sedem otrok, je med vojnd kar hitro pobralo. Oče je umrl na Rabu, mati pa v bolnišnici. „Sedem nakostrešemh zverinic se nas je prepustilo na nulovt in nemilost nagonu samoohranitve. Oponašali smo odrale in ostali. Kuhal sem, pomival, pral, pasel živino, drvari! in
OD KOD VPLIVI DEKADENCE V NAŠEM KULTURNEM ŽIVLJENJU
Vsekakor iz zahodnega sveta, v katerem je na delu nekaj dejavnikov, ki zastrupljajo tamkajšnjo zavest o svetu in njegovem smislu. Med te dejavnike spadajo zgodovinska dejstva takih razsežnosti, kakršen je propad dveh ali treh velikih ali nekoč celo največjih svetovnih imperijev. Poleg teh katastrof obstoji v tamošnjih družbah zavest o socialni ogroženosti vladajočih razredov, kajti socialistična kolosa sta privilegi* rani družbi trajen memento, da ji je konec določen. Vrhu tega igra v razpoloženju tega sveta znatno vlogo propad religije in njene tolažbe, za katero temu svetu ni najti nadomestila.
Josip Vidmar v Naši obrambi 1973 št. 11, str. 17
JUGOSLOVANI IN KNJIGA
Med Jugoslovani, starejšimi nad deset let, je 15,25 odstotka nepismenih, 24 odstotkov pa jih je brez osnovne šole ali samo s tremi razredi. Največ nepismenih — kar 65 odstotkov — je med aktivnim prebivalstvom, občani med 20. in 64. letom starosti.
Vendar tudi slika med tistimi, ki znajo brati, ni ugodna: tri četrt Jugoslovanov v letu ne prebere niti ene same knjige, pravi statistika, lc 1,3 odstotka jih posveti pozornost delu kakega sodobnega domačega avtorja, le 7 odstotkov jih prebere kako knjigo naših klasikov. To v resnici pomeni, da 92 odstotkov Jugoslovanov ne prebere v letu dni nobene knjige domačega avtoija.
Herman Vogel v Naših razgledih 7. dec. 1973, str. 601
atletika
Med zanimivimi šahovskimi
Nekaj dobrih uvrstitev tudi za Novomeščane
V Celju je bilo v soboto in nedeljo letošnje republiško atletsko prvenstvo v dvoranah. Med več kot 100 atleti in atletinjami iz 12 slovenskih klubov so nastopili tudi Novomeščani, ki so dosegli nekaj prav lepih uvrstitev.
Rezultati: mladinke-60 m ovire: 1. Potočar (Olimpija) 9.6 6. Šmid
PERIČEV USPEH
V soboto in nedeljo je bilo na Soriški planini slovensko prvenstvo v slalomu in veleslalomu za mlajše pionirke in pionirje. Med več kot 100 tekmovalci so nastopili tudi mladi smučarji novomeškega Roga. Odlično se je uvrstil Peric, ki je bil v veleslalomu sedmi z dvema sekundama zaostanka za najboljšim, v slalomu pa s približno z enakim zaostankom celo peti.
Ob pomanjkanju treninga zaradi slabih snežnih razmer je uspeh mladega Novomeščana toliko bolj razveseljiv.
STARI TRG OB KOLPI - Na osnovni šoli so pripravili šahovsko tekmovanje. Med mlajšimi pionirkami je zmagala Šterbenčeva pred Ko-betovo in Kavščkovo, med starejšimi M. Frice pred Romovo in S. Fri-ce. Med mlajšimi pionirji je bil prvi Samec pred Muhičem in Kuretom, med starejšimi pionirji Kapš pred ovegljem in šterkom in med mladinci Makovec pred Radetom in Mauri-nom. (K. K.)
(N. m.) 12,1; mladinci-60 m ovire: 1. Grbec (ol.) 9,0 5. Nagode (N.m.) 9,9; 60 m: 1. Grošeta (Maribor) 6,8, 6. Kržan (N.m.) 7,1; člani - 60 m: 1. Kocuvan (Kladivar) 6,8; 4. Šimu-nič (N.m.) 7,2; daljava - 1. Makarovič (Nova Gorica) 7,9, 2. Šimunič (N. m.) 665, 4. Slak (N. m.) 641, 6. Dragaš (N. m.) 597.
Rezultati na letošnjem prvenstvu so bili slabši kot na lanskem, najboljša pa je bila Mariborčanka Breda Babošek, ki je zmagala kar trikrat.
MARIBOR — Na izbirnem tekmovanju telovadk, ki bodo sodelovale na „Pokalu gimnastike41 9. marca v Kranjski gori, je nastopila tudi Novomeščanka Irena Žlogar. Uvrstila se je na tretje mesto in s tem v reprezentanco. V njej bosta med pionirkama nastopila tudi Jasna Dokl in Tanja Furlan, ki sta se na lanskem prvenstvu v Dol. Lendavi uvrstili med najboljše. (P. S.)
ŠAHOVSKA PRIZNANJA
Na XI. skupščini šahovske zveze Slovenije sofs posebnimi diplomami pohvalili za aktivnost, organizacijsko delo ter dosežene rezultate v tekmovalnem in množičnem šahu nekatere najboljše šahovske podzveze, klube in sekcije. Taki priznanji sta dobiia tudi novomeški šahovski klub in šolska šahovska sekcija v Kočevju.
turnir v Ribnici. Na fotografiji: dvoboj Ostermana iz Kočevja in Šiške iz Ljubljane. (Foto: Primc)
ŠPORTNI KOMENTAR
Ne dan, ves teden »F«
Trezno, toda s športno zagnanostjo v borbo na svetovnem nogometnem prvenstvu!
Dan, zaradi katerega se je v Jugoslaviji pravzaprav ustavilo vse delo, se je srečno končal. Frankfurtska ekspedicija se je vrnila Z golom, ki 8* je v špansko mrežo zabil srednji krilec Katalinski in Jugoslavija slavi. Mnogi so tekmo postavljali za odločil-no v generaciji sedanjega rodu nogometašev, mnogi so ženili, fa se bo podrl svet, če naši ne bodo premagali Spancev. Naši so zmagali in tudi svet hvala bogu še stoji.
. Dan „F“, kot so ocenjevati priprave in samo tekmo, je torej srečno za nami. Kaj smo pridobili? Uvrstili srno & med 16 najboljših na sve-kar pomeni velik športni uspeh, pa tudi mark, ki jih bomo dobili, ker bomo nastopili v finalnem delu, ne fFe zavračati^ Po dveh svetovnih prvenstvih se nam sPet ponuja priložnost, da bomo v neposrednih dvobo-Ijn z najboljšimi pokazali, toj znamo in koliko velja-nj°- Za omajani ugled jugoslovanskega nogometa v zodnjem desetletju je to izredno pomembno.
Toda dan „F“ bo zdaj ^domestil teden „F\ S
tremi nasprotniki, Brazilci, Skoti in Zairom, bomo igrali, da bi skušali dokazati, da nam je mesto med osmimi, morebiti še manj reprezentancami na svetu.
Je to mogoče? Je, če bodo naši vzeli tudi odločilne spopade tako zares, kot so frankfurtsko tekmo. To pa se pravi, da bo potrebno vse podrediti interesom reprezentance, združiti najboljše igralce, najboljše trenerje in štab najbolj sposobnih organizatorjev v nogometni organizaciji. Predvsem pa je potrebno že zdaj jasno povedati: borili se bomo za še boljši uspeh, a če ne bomo uspeli, svet ne bo propadel. Izjave, da bomo gotovo finalisti prvenstva, so preuranjene in prehvalisave. Na športnih stavah je Jugoslavija zdaj v razmerju 1:12 na šestem mestu izmed 16 najboljših reprezentanc, ki bodo prišle junija v Zahodno Nemčijo.
Potrudimo se, da bomo zaupanje v naše zmogljivosti tudi upravičili!
J. SPLICHAL
Od 15. do 17. marca bodo v Planici poleti na 165-metrski skakalnici. Prireditev, na katero so povabili vse najboljše skakalce na svetu, bo v počastitev 40. obletnice prvih skakalnih tekem v Planici. Preizkusni poleti bodo v petek, tedaj bo vstopnina 5 dinaijev, v soboto bo vstopnina za odrasle 20 dinaijev, za šolsko mladino, študente in vojake pa po 10 dinaijev, medtem ko bo v nedeljo enotna vstopnina 20 dinaijev, za otroke do 5. leta pa bo vstop zastonj. Prireditelji pričakujejo velik obisk gledalcev in pa tradicionalen športni praznik v dolini pod Poncami. Na fotografiji: sklepna slovesnost na zadnjem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. (Foto: Splichal)
košarka
Tudi Novoteks na kolenih!
Derbi na Vrhniki za domače košarkarje - Metličani so v gosteh premagali Ježico in imajo dve zmagi in dva poraza
V zimski košarkarski ligi so tudi Novomeščani izgubili: po pričakovanju so ostali brez točk na Vrhniki. Lanski slovenski prvaki so si odločilno prednost pridobili takoj na začetku, pozneje pa Novoteks kljub vsem naporom ni več mogel dohiteti domačih košarkarjev. Po dveh porazih so spet zmagali Metličani, ki so v Ljubljani proti Ježici dosegli stotico. Sicer pa gre vse po računih: o prvaku bodo odločali medsebojni dvoboji. Za zdaj je na najboljšem Vrhnika, ki je premagala Beti v gosteh, na najslabšem pa Beti, kije doma izgubila z Vrhniko. Še hujši spodrsljaj pa sije privoščil Maribor, ki je izgubil z Elektro in tudi s Triglavom v gosteh in je pravzaprav že brez možnosti za prvo mesto.
LESTVICA
Novoteks	4 3 1 315:259 6
Vrhnika	3 3 0 250:201 6
Triglav	4 3 1 335:317 6
Beti	4 2 2 351:305 4
Maribor	4 2 2 302:302 4
Marles	3 1 2 193:182 2
Postojna	4 1 3 226:283 2
Elektra	3 1 2 192:260 2
Ježica	3 03 238:293 0
NOVO MESTO — Na polfinalnem šahovskem prvenstvu Novega mesta je nastopilo le 8 igralcev, najboljših 5 pa je dobilo pravico do igranja na turnirju, kjer bodo igrali tudi mojstrski kandidati in prvokategorniki. Turnir ni bil posebno kakovosten, pa tudi borben ni bil, saj so najboljši hitro remizirali med seboj. Vrstni red: 1. Poredoš 6, 2. do 3. Pucelj in Materni po 5,5, 4. do 6. Ktanovič, Canič in Ilc pa 3, 7. do 8. Poljanšek in Matoh po 1 točko. Zaradi slabšega rezultata v medsebojnih srečanjih je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja Ilc. (R. U.)
NOVO MESTO — V prijateljskem šahovskem dvoboju je Novo mesto premagalo zagrebško Sljeme 6:2. Zmagali so Škerlj, Sitar, Petkovič in Poredoš, remizirali pa Praznik, Šporar, Komelj in Pucelj. Po dvoboju sta ekipi ■* odigrali še hitropotezni dvoboj po ševeniškem sistemu, ki so ga domačini dobili 44,5:22,5 (R. U.)
BREŽICE - V nedeljo so brežiški nogometaši ocenili svoje delo v preteklem letu. Dolgoletna prizadevanja so rodila uspeh, saj so Brežiča-ni tudi v conski nogometni ligi-vzhod pokazali dobro igro in se uvrstili na tretje mesto, s točko zaostanka za prvima dvema. Na občnem zboru so se zavzeli za podobne uspehe tudi v prihodnje, za osnovanje pionirske ekipe in za sodelovanje s sosednjimi klubi in JLA. Skupaj s TTKS pa bodo še letos uredili stadion, poizkušali si bodo zagotoviti lastne sodnike, ustanovili pa bodo tudi aktiv komunistov v klubu. Delo kluba bo v prihodnje vodil 21-članski upravni odbor. (V. P.)
BREŽICE - Športna redakcija radia Brežice bo tudi letos organizirala tekmovanje za tradicionalni rokometni pokal. Razen Sevnice, Krškega, Brežic in Dobove bodo na letošnje, tretje tekmovanje zapovrstjo, povabili še dve ekipi iz sosednje Hrvatske. Sodijo, da bo pokalno tekmovanje dobra priprava za spomladansko nadaljevanje prvenstva. (V. P.)
VRHNIKA-NOVOTEKS 75:65
V izredno ozki in kratki telovadnici se Novomeščani nikakor niso
rokomet /
Ena sama točka za Ribničane
Na zimskem slovenskem prvenstvu si po sedmih kolih Sevničani delijo drugo mesto, Ribnica pa je na petem do sedmem mestu
Tokrat izgubili - S. Kovačevič
znašli in Vrhnika je hitro priigrala 15 košev naskoka. Tri minute pred koncem je bilo sicer le tri koše razlike, a v zadnjih napadih je Novoteks igral preveč neorganizirano, pa je zato na koncu izgubil z 10 koši razlike. Novomeščani so sicer bolje skakali pod košem, a je pol ekipe odpovedalo, zlasti v napadu, tako da z zmago, čeprav neplanirano, ni bilo nič.
Novoteks: Munih 1, Z. Kovačevič 16, S. Kovačevič 19, Ivančič 6, Poljšak 21, Piletič 1, Počrvina 1.
JEŽICA - BETI 83:107
Metliški košarkarji so brez težav ugnali Ježico. Domači so že v začetku zaostali za nekaj košev, potem pa so vodili vse do polčasa z okrog 10 koši razlike. Tudi v nadaljevanju so bili boljši nasprotnik, dosegli so stotico in ob koncu krepko zmagali. V naslednjem kolu so košarkarji Beti prosti.
Beti: Murko 12, Vergot 2, Jeze-rinac8, Lalić 12,'Dautović 12, Rožič 6, Mcdek 37, Arbutina 18.
»Dolenjski list« v vsako družino
V ljubljanski dvorani Tivoli so v nedeljo nadaljevali svoje zimsko prvenstvo modu v skupini A. Rokometaši Celja so tudi po sedmih kolih še neporaženi in so si praktično že zagotovili letošnji naslov zim&ega prvaka.
Tokrat sta dolenjski ekipi igrali s spremenljivo srečo. Ribničani so izgubili s Šoštanjem in Sevnico ter osvojili točko s Piranom in za zdaj delijo peto mesto. Sevničani so premagali Slovenj Gradec in Ribnico, zato pa so nepričakovano izgubili z najslabšimi na turniiju, Jadranom iz Kozine.
Rezultati: Šoštanj - Ribnica 15:12, Slovenj Gradec - Celje 10:14, SEvnica - Jadran 18:19, Piran Tržič 11:10, TRIM - Mlinotest 17:18, Slovenj Gradec - Šoštanj 20:20, Ribnica — Sevnica 24:25, Jadran - Piran 13:10, Tržič — Trim 20:20, Celje — Mlinotest 22:13, Sevnica - Slovenj Gradec 18:14, Piran - Ribnica 11:11, Šoštanj - Celje 13:21, Mlinotest - Tržič 12:16, Trim - Jadran 19:13.
Vrstni red: Celje 14, Šoštanj in Sevnica po 10, Slovenj Gradec 9, Ribnica, Piran in Trim po 5, Tržič, Jadran in Milino-test po 4 točke.
Dosedanje tekme so pokazale spremenljivo formo tako Sevni-čanov kot tudi Ribničanov.
KOČEVJE - Kcgljavke iz Kočevja so v Medvodah z 12 keglji razlike premagale domače igralke. Za Kočevje so nastopile Kostenova, Leganova, Pcrkičeva, Pezdirčeva, Potočnikova in Andolškova. Največ kegljev je podrla Andolškova - 379. (V. 1.)
Vsekakor se bodo morali oboji do začetka spomladanskega nadaljevanja prvenstva še temeljiteje pripraviti, če bodo
hoteli uresničiti svoje načrte: Sevničani, da bi ostali v drugi zvezni ligi, in Ribničani, da bi se vanjo uvrstili
V zadnjem času se prebuja na Dolenjskem tudi nogomet: Brežičani so že v drugi slovenski ligi, morebiti pa bo to letos uspelo tudi nogometašem novomeškega Elana. Na fotografiji: borba med Elanovimi in Olimpijinimi nogometaši. (Foto: Mikulan)
Atleti ne počivajo
K>
v' — »».it«.
—	Ustaviva se tukaj. Krompirček bo že pražen.
PoteBHMHrt Inred 20leti j
Izredno ostra zima
LETOŠNJA IZREDNO ostra zima z obilico snega ni prizanesla niti takim krajem, kjer hude zime in snega skoraj niso poznali. Prav v izdatni meri so bili deležni tega vremenskega „blagoslova44 kraji, kjer zima vsakoletno gostuje s hudim mrazom in obilico snega. Zlasti so bili spet prizadeti predeli na jugu države. Posamezni predeli so bili več dni odrezani od sveta, na tisoče kilometrov cest je bilo zametenih in neprevoznih po ves teden, mraz pa je dosegel tudi 32 stopinj pod ničlo. Poleg drugih nevšečnosti sta sneg in mraz povzročila tudi veliko gospodarsko škodo. V Novem mestu pa smo zabeležili kar 20 stopinj pod ničlo.
PIČLO URO od Metlike se ob mirni Kolpi v treh malih vasicah razvija živahno kulturno življenje. Res pa je, da nas ljudje tako ne poznajo, a smo vseeno aktivni. Mladina se po dvakrat na teden zbira v šoli, kjer ponavlja že napol pozabljeno znanje iz šolakih let. Dekleta pa imajo kuharski tečaj, na katerem se učijo pipravliati okusne jedi.
V	PETEK ZVEČER je bilo v Brusnicah živahno kot na mravljišču. Vkljub ostremu mrazu je bilo zunaj vse polno ljudi; otroci so tekali za električarji in klicali: „Tovariš električar, pri nas gori samo ena žarnica, prosimo, pridite popravit!“ Brusnice so imele ta večer prvič povsem novo podobo in ni čudno, da so ljudem od veselja sijali obrazi. V njihovi vasi je zasvetila elektrika.
POTREBE IN RAZVOJ Metlike narekujejo, da se bodo morale v prihodnjem in naslednjih letih v mestu zgraditi nova gimnazija, nov zdravstveni dom, nova mestna klavnica in pekama. Obenem pa bo treba izvesti kanalizacijo in tlakovanje ceste od fizkultumega doma do železniške postaje. Za nekatere teh del bodo že letos izvršene priprave, tako da bo lepi načrt kmalu uresničen.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 19. februarja 1954)
!
r&mfi
®	.	v
Zgodilo se je.V.
DUHOVI — V neki novi vladni stavbi v Hongkongu so se uslužbenci pritožili, da jim ne dajo miru duhovi umrlih, da se hrupno premikajo in hahljajo, še posebno če je v bližini kakšna lepa uradnica. Stavba je namreč postavljena na prostoru, kjer je bilo za časa vojne množično morišče. Da bi duhove spravili v red, je 70 budističnih duhovnov posipalo pepel po vseh prostorih in zmolilo veliko molitev. Menda je bilo to početje prav uspešno. Duhovi dajo zdaj mir ubogim uslužbencem, čeprav lahko dvomimo, ali so duhovi pregnali tudi duha hudomušnosti, ki straši med uradniki.
ZAPOR ZA LJUBEZEN - V Grčiji ne poznajo šale, tudi z zaljubljenimi dekleti ne. Pred kratkim sta morali dve študentki za 4 mesece v zapor, ker sta zapeljevali mladega bogoslovca. Stanovali sta v isti hiši kot sramežljivi študent bogoslovja. Zagledali sta se vanj in mu pisali ognjena pisma, ki niso dala študentu miru. Ovadil ju je, da ga zapeljujeta, in zdaj hladita obe študentki vroča čustva v zaporu.
MAMILA V BERGLAH - Ameriški policiji se je nenadna invalidnost nekega Sylvestra Gidena zazdela sumljiva. Ko so pregledali njegove bergle, so ugotovili, zakaj in kje mož šepa. V eni od bergel je imel skritih 14 zavitkov mamila marihuane.
GUMIJASTI PRAH - Avtomobilske gume so precejšen problem, posebno stare. V zemlji desetletja ne strohnijo, če pa jih sežigajo, močno zasmrajajo ozračje. Kam z njimi? O tem je premišljal tudi profesor mehanike na tehnološki fakulteti v New Wellsu v Avstraliji. Poskusil je z močnim ohlajevanjem gum in ugotovil, da pri zelo nizki temperaturi postanejo krhke in drobljive. Gumijasti prah, ki ga je tako dobil, je primeren za pripravljanje mase za ceste, telovadnice, teniška igrišča in hodnike.
KOLESA PO ČINIH - Britanska vojska je zaradi pomanjkanja bencina priskrbela svojim starešinam, ki morajo hoditi na patrole, kolesa. Na zalogi imajo tri tipe koles: taka navadna, malo boljša in lepa kolesa s ščitnikom za verigo. Namenjena so podoficirjem, višjim oficirjem in pripadnikom posebnih enot. Lestvica činov mora veljati tudi pri kolesih!
PREPOZNO KESANJE - Ameriški zdravnik Benjamin Spock, ki je v veliki meri vplival na vzgojo cele ameriške povojne generacije otrok s svojo knjigo, namenjeno staršem kot pomoč pri vzgoji, je obudil kesanje.
V	nekem članku je priznal, da je v marsičem kriv za predrznost današnje mladine, ker je v svoji knjigi dajal preveč popustljive nasvete. Prav verjetno je kaj „prijetnega" doživel od svojih otrok. Žal, njegovo kesanje je malce prepozno.
DIPLOMIRANEC - Edson Aran-tes de Nascimento je pred kratkim diplomiral na srednji šoli za telesno vzgojo v Rio de Janeiru. Lahko bo profesor telovadbe na srednjih šolah ali maser v salonu za hujšanje ali pa se bo še naprej ukvarjal s tem, s čimer se je do sedaj - z nogometom. Gre namreč za Peleja.
NOV REKORD - No, pa imamo še en svetovni rekord in nove svetovne rekorderje. To so trije ameriški gimnazijci, ki so postavili nov svetovni rekord v guganju na gugalnici. Na tej otroški napravi so vzdržali celih 618 ur. Spali in jedli so izmenoma. Dolgo guganje jih je menda spametovalo.
Možje, nevest va
Ril
mamk
(Neki m o ž ) je iskal po časniškem potu neveste. Naznanil je, daje star 36 let. A stavec v tiskarni se je zmotil in nastavil namesto 36 -86. Ženin, videvši to zmoto, bil je silno potrt, misleč, sedaj pač ne dobim nobene ponudbe. A glej čudo! V par dneh je že dobil par sto pisemskih ponudb od mladih in starih gospodičen, ki so vse želele stopiti v zakon s 86-letnim starcem. - Neki gostilničarje objavil v časnikih, da določeni dan bo v njegovi hiši neki mož iskal neveste. Prišlo je nevest toliko, da je gostilničarju skoro zmanjkalo miz in prostora. Na ta način je potočil mnogo vina, ženina pa ni bilo od nikoder.
(Pivo je) doslej velialo kot jako zdrava in cenena pijača. A neki zdravnik je dokazal, da tudi pivo v marsičem škoduje, ker ima preveč vode v sebi. To pa prebavljanje spravi v nered in mnogokrat prestrastni pivopivci dobe vodenico, putiko ali kako drugo enako bolezen, ker se kri preveč zgosti in to slabo vpliva na srce. A tudi
ceneno ni pivo tako zelo, kakor se sodi. Kdor kupi za isto svoto kruha, za katero si je hotel omisliti pivo, dobi vase osemkrat toliko redilnih snovij nego s pivom.
(Dolenjska železnica) Ob progi Ljubljana - Grosuplje do Kočevja in do Novega mesta in Straže se stavi sedaj telegraf. Lepi zimski čas je temu delu jako prijazen. Nadejati se je, da se gotovo odpre železnica do Novega mesta vsaj začetkom meseca junija.
(Francoski narod) propada vedno bolj. Ni čuda, ko ga vodijo taki možje, ki skrbe le za svoj žep, kakršni so Panamiti, ki so milijone ukradli žuljavim rokam, za vse pa so ostali nekaznovani. V vseh slojih ljudstva se kaže strašen sad brezverstva. Kam pride ta narod, ako pojde tako naprej! Hudodelca Vaillanta so te dni umorili. Še pred vislicami je klical: „Živila anarhija!“
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1894)
MEDICINA
Elektroda proti alkoholizmu
Novi način zdravljenja alkoholnikov in narkomanov
„Samomor na obroke“ -tako imenujejo nevropsihiatri navado velikega števila ljudi, ki so prisiljeni vsak dan jemati določeno količino alkohola ali mamil. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem zdravljenja alkoholikov in narkomanov, ugotavljajo žalostno dejstvo, da se celih 90 odstotkov vseh tistih, ki se zdravijo za temi boleznimi, prej ali slej povrne na stara pota.
Temu neuspešnemu zdravljenju so dolgo iskali vzroke, vendar brez uspelta. Pred leti pa je skupina nevropsihiatrov iz Goettin-gena prišla na zanimivo idejo. Ugotovili so, da podobno kot pri seksualnih zločincih tudi pri alkoholikih in narkomanih začne delovati poseben center v možganih, ki poziva alkoholika na jemanje alkohola, tako da postane želja po uživanju alkohola tako močna kot želja po zadovoljevanju žeje ali lakote. Alkoholik se potrebi ne more odreči, ker pač izhaja iz njegovih fizioloških potreb, te pa človek kroti le z veliko volje in s težavo.
Po tem odkritju so se loti-
li	vprašanja zdravljenja na povsem nov način - z elektrodami. S posebno sondo, ki jo vsadijo v možgane, poiščejo center želje po alkoholu in potem sondo priključijo na električno napetost. Etektrični šok, oziroma celotna terapija s temi šoki, počasi center uniči. Pri tem ne poškodujejo nobenega drugega potrebnega življenjskega centra.
Do sedaj so poskusno zdravili 22 pacientov in pri vseh so bili doseženi pozitivni rezzultati, s čimer se ne more pohvaliti nobena od dosedanjih terapij.
I
Francoski zaklad
Pred 150 leti, ko je Napoleon izgubil vojno, je v Mišjem dolu živel Zlatorepec. S hlapcem sta vozila blago na težkih parizarjih v Trst in nazaj. Nikoli nista bila brez dela, saj takrat še ni bilo železnic in tovornjakov na cestah, kot dandanes. Po običaju sta v Trstu spravila konje v stajo in odšla v krčmo na okrepčilo pred spanjem. V slabo osvetljeni beznici je v kotu sedeb gruča Francozov in Zlatorepec je pridno vlekel na ušesa njihov pogovor, ki ga drugi niso razumeli. Kajpak, govorili so o skrinji z novci, ki so jo zakopali v bližini, kjer so bili zadnji srditi boji med Francozi in Avstrijci.
Ko je Zlatorepec izvedel, kako in kaj (kajti kraj mu je bil dobro znan), se je skrivaj izmuznil iz krčme. S hlapcem sta napregla in takoj krenila proti domu. Zlatorepec je našel vse znake. Skrinja je bila zakopana za lučaj proč od glavne ceste pod mogočnim hrastom, ki je rasel ob poti v graščino. Naslednjo noč sta jo izkopa-
la in odpeljala.
Čez dober teden so prišli Francozi, a so ostali praznih rok. Jezni so pili v bližnji krčmi in prerokovali: „Bogat bo, a ne bo srečen Preklet naj bo on in tisti, ki mu je pomagal do bogastva!“
Na ta dogodek so vsi kmalu pozabili, in Zlatorepec je začel na debelo prekupčevati. Gradil je velike hiše, hleve, nakupil je zemlje in vsega. V desetih letih je postal najbolj mogočen v okolici, vendar ni imel sreče.
Vsako leto mu je poginil par konj, zato je začel rediti vole. Tudi hlapec se je ob letu smrtno ponesrečil. Sina je dal v mestne šole, vendar je zašel v slabo družbo in med kvartopirce. Zapravil je svojo doto, napravil še kup dolgov in se obesil. Hčer mu je nekdo onečastil, zato je skočila v vodo; ostale otroke pa so pobrale otroške bolezni.
Tako sta na stara leta Zlatorepca sama prenašala prekletstvo, ki ga je prineslo bogastvo.
MARTIN KRPAN
li
Kaj pa pri nas: ne bi zlorabljali te delovne „demokracije “?
Delovni »raj«
V Nemčiji dela že milijon ljudi po gibljivem delovnem času
Si	lahko predstavljate: nič več jutranje naglice, gneče na križiščih tik pred delovnim časom in po njem, na delo prihajate, kadar želite, delate takrat, ko vam to najbolj „leži“, delovni čas si razporedite sami.
Tak „raj“ že imajo, priznajmo, nekateri pri nas, vendar pa si ga svojevoljno sami krojijo in so zato potrebni disciplinskih kazni. Toda v nekaterih razvitih deželah postaja prav to vse bolj uporaben način dela. V Zvezni republiki Nemčiji dela ta čas že milijon delavcev v 3.000 podjetjih po tako imenovanem gibljivem delovnem času, kar pomeni, da delajo takrat, ko jim je najbolj primerno.
Seveda ne pomeni tak način dela vsesplošne zmešnjave in nereda. Elastični delovni čas pomeni v švicarski tovarni, da lahko pridete na delo med 7. in
9.	uro, obvezno delate od 9. do
11.30, polurni odmor izkoristite v času med 11.30 in 13. uro, obvezno delo od 13. do 16. ure, z dela pa lahko odidete med 16. in 18. uro. Če zaradi osebnih potreb delate kako uro manj, morate to nadoknaditi do konca meseca, ki mora imeti toliko delovnih ur, kot je predpisano..
Ideja o elastičnem delovnem času je prodrla že v mnoge države, poroča ameriški gospodarski list „Harvard Business Review“ in navaja znanstvene izsledke ter koristi, ki jih novost prinaša. Izkušnje so pokazale, da je v podjetjih z novim delovnim časom produktivnost narasla, prav tako delovna morala, zmanjšali so se izostanki z dela, manj je bilo nadurnega dela, povečala se je odgovornost do dela, in kar je velikega pomena: osebno zadovoljstvo delavcev.
Ujet poslednji ropar ni poštni vlak 1963
T>red dobrima dvema tedni ma so detektivi slovite detek ske agencije Scotland Yarda Londona postavili piko na i liki kriminalistični zadevi. Ujf\ so poslednjega od ropaije) poštnega vlaka London Glasgow. Svoje čase je napad n. ta vlak predstavljal vrhunec kr minala v Angliji. Ni manjkal ljudi, celo med policisti ne, k so občudovali brezhibno izv< den rop, še posebno ker je b to zadnji veliki primer tak imenovanega čistega kriminali saj napad na vlak ni terjal nobe
ne smrtne žrtve. Izveden je bii odlično organizacijo in nedv< mno inteligentnostjo. Pa tu« po plenu, okoli 12 milijard d narjev (novih!), spada napad*1 poštni vlak med naj večje rop® zgodovini angleške kriminalk ke.
Spretno tolpo so sicer poli sti kmalu ujeli, vendar je Ron du Biggsu uspelo pobegnit^ zapora. V roke pravici je p šele po 9 letih potikanja po tu. Detektivi Scotland Yarda ga iskali po vsem svetu, imeliL nastavljenih že več pasti, a Jf Biggs vsem spretno ušel. Uje ga niso niti tedaj, ko mu je ufl> otrok v Avstraliji in bi gotov prišel k ženi, ko bi ga ona sarf preko časopisov javno ne posv rila, naj ne prihaja na pogtf* ker bo padel v roke policiji. ‘
Ves ta čas, ko je Biggs bež iz enega konca sveta na druj ga, za njim pa neutrudna dvQ ca detektivov Slipper in Jon* je gangster živel sladko življ nje. Privoščil si je, kar si je 1* tel, vedno je imel za družbo 0 kaj lepih deklet in celo lepota operacijo ri je omislil, da so flj"-poravnali gube na čelu. Sladk mu življenju pa je odklenka*1 ko so ga najprej odkrili novin* ji v Riu v Braziliji, kmalu za mi pa sta prišla Slipper in Jo*! in ga izročila brazilski polM
ill
12.	Sele ko se je opotek^ ■ dižnik zavedel, kako salan^j krstu je Sel blebetati tait*> tiče ...
No, zdaj je bilo prep°*n,| drugega, kot sprijazniti se 1 Sijevanju čakati naslednje ju*\ Se enkrat sta s Klaro p«**1
M ODLOČILNI DAN m V ŽIVLJENJU m ALEKSANDRA m ISAJEVICA
GRADOVI IN
KATRCAGRE VBENKOVAC
Svoje oopotne opombe uoorablja! ■/ kiticah, ki je p;sa’, toda vseca m moge! uporabiti. V noži ca beležk ie osta'a do danes nevpo^ab-”2 ra. Z naklonjenostjo novomeške študijske knjižnice, ki hrani 'rrdinove rokopise, bomo v 7 odslej objavljali nekate-e zanimivosti, k? so osta-le v Trdinovih zapisih. V nasled ? torej berite še neobjavljene _”c’irova beležke pod *'as!o-vom ,.'Z TRDINOVEGA NOTESA". ”rc:nove < sne in 'obats bessc's — zraven Ta zaois o tem, kako je z isti~“: stvarmi da^es!
iMa dolenjskega barda, prioovednika o Gorjancih, Janeza ^rdino, spominjajo Novomešča-ne njegov grob pa doprsni kip na Glavnem trgu, spominska ološča v Streliški ulici in ""-dinova soba v restavraciji „Na Bregu". Trdinovi sodobniki so o Gorenjcu, ki se je tako vživel z Dolenjsko. zapisali, tla ni še’ nikamor brez svinčnika in beležka. Vse si je zapisal — in zapisal si ie ~es veliko, saj ja prehodil ta del naše domovine 00 dolgem in počez. Sam :e nam-eč zapisal: ,,’z Novega mesta v Selo krajino _;e prijetem sore-hod . . ."
.•.sv.
MOST VZDIHLJAJEV - CEZ TRI ČETRT STOLETJA.
ča je bil v začetku gradnje ob koncu prejšnjega stoletja most drugotnega pomena, saj so o njem pisali kar v isti sapi z zidanjem bolnišnice usmiljenih bratov in vojaškim naborom, pa postaja danes problem št. 1. Medtem ko odgovorni razmišljajo, kaj in kako z novim mostom čez Krko v Novem mestu, bo nedvomno zanimivo branje o tem, kako so delali, da so dobili starega. Torej na strani 26: MOST VZDIHLJAJEV - ČEZ TRI ČETRT STOLETJA
. Tako so vzkliknile Dolenjske Novice 15. decembra 1897. Slabo leto pozneje so brez blišča in šuma — nekaj tednov prej je bila namreč umorjena cesarica Elizabeta — vendar primerno imenitni stvari, dalr most v javno uporabo. Samo železni del mostu je tehtal več kot 340 ton, veljal je skoraj 80 tisoč goldinarjev. O tej stvari in pa o tem, kako so most gradili, posipali skamonjem in oblagali s hrastovimi plohi, pa o tem, kako so prestavljali slovesno otvoritev, pišemo na 26. strani v zapisu pod na,slovom
PRIBERACIL ZA MR VOLOV
I
•* J	l
|(5^aa
’ f*> /***
Starejši prebivalci Soteske in okolice Dobrega polja se še spominjajo dobrosrčnega Antona Viranta. Mož, ki je umrl takoj po osvoboditvi v Strugah pri Dobrem polju, je v vojnih letih pomagal partizanom, kjer je bil tudi njegov sin z enakim imenom. Za nas pa je zanimivo zgobo o tem, koliko poklicev je imel, povedal sin, ki še živi v Soteski.
Stari Virant je med leti 1916 - 1925 živel v Ameriki, kjer je bil nekaj časa kavboj, potem pa tudi sprevodnik na vlaku. Ko se je vrnil domov, je šel v službo k soteškemu graščaku. Nekaj let je bil graščinski čuvaj, potem pa so prišle volitve. Virant se na politiko ni kaj dosti spoznal, tudi zanimal se ni zanjo. In je naneslo, da je v najboljši veri storil narobe: po graščakovem mnenju je glasoval za napačno stranko, zaradi česar so mu
udarili pečat v knjižnico in ga odpustili iz službe. Tisti zloglasni pečat pa mu v hudih časih ni delal drugega, kot zapiral vsa vrata, ki jih je Virant poskusil odpreti v prizadevanju, da bi našel drugo delo.
In ker ni ničesar našel, je priložnostno živel od nabiranja gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč; ljudje so mu pravili tudi „grmosek“, ker je čistil grmovje in tako prišel do kuijave. Vse to in še marsikatero priložnostno delo je skusil, toda nikjer ni bilo pravega zaslužka. Tako je bilo: jesti in piti so mu dali, denarja pa ne. Kako naj si potem kupi obleko, kako naj živi družino?
In se je bistri Virant domislil: „Za berača bom šel!“
Anton Virant se še danes spominja, da je oče pravzaprav takrat, ko je bil po sili razmer
berač, živel najbolje. Nič hudega mu ni bilo, delovni čas si je sam določal, ni bil odvisen od ušivih 16 do 20 dinaijev, kolikor je zaslužil za celodnevno delo pri soteškem graščaku.
slo pr
„Šes
;st let mije bilo, tega se še živo spominjam,“ mi je pravil pred dnevi Anton Virant o svojem očetu in nenavadnem dogodku iz tistih časov. „Oče se je odločil, da bova šla na Brezje beračit. Nekak cerkveni praznik je bil takrat in trume vernikov so se zgrinjale na romarsko pot. Kot da bi se vsi berači zmenili — vsi so prišli ,službeno4 na Brezje. Oče pa seje hitro domislil, ko je videl toliko beračev in začutil, da posel ne bo šel preveč od rok. Našemil me je za slepca. Onejnogli berač z majhnim slepim sinom — to je šlo ljudem tako do srca, daje denar kar deževal...“
Tako je pripovedoval Virant, ko se je spominjal na otroške
dni. In veste, kaj se je bilo zgodilo? Ko sta čez dva dni, ko je bilo cerkvenih praznikov konec in je Brezje spet zaživelo v vsakdanji podobi, preštevala izkupiček, je stari Virant naštel krepko čez tisoč dinaijev. Tiste čase je to pomenilo kar par volov. Beraška plača torej ni bila od muh — in pri Virantovih so vsekakor od nje živeli bolje kot pa od plače grajskega čuvaja.. .
Tako je zaradi pečata, ki ga je dobil z nerodnimi volitvami, Anton Virant nabiral gozdne sadeže, se spominjal kavbojske službe v Ameriki in ob cerkvenih shodih hodil okrog farovžev — ter živel bolje kot grajski podložniki.
Mladi Anton Virant pa se še danes od srca nasmeje veselemu izkupičku berača s slepim sinom na Brezjah ...
m
o
Rinst . vzdihljajev
Čez
tri Cehi stoletja
„Most čez Krko. Zidanje mostu bilo je pretečeni ponedeljek na javni dražbi ter je oddano zidarskemu mojstru Zupančiču v Ljubljani. Pričela se bodejo dela začetkom marca,*4 so zapisale Dolenjske Novice v začetku 1897. leta. To je bilo prvo dejanje uresničevanja načrta o gradnji novega novomeškega mostu. Tistega mostu, ki je tedaj pomenil tak napredek in ki danes predstavlja most kletvic, jeze in vzdihljajev. Žal na beneških vzdihljajev ...
Danes stojijo kačaste vrste avtomobilov ob dveh popoldne tudi po nekaj kilometrov — zaradi preozkega, zastarelega, tesnega mostu čez Krko. Kaj se bo zgodilo, če bodo njegova ostarela pleča nekega dne popustila ... Bolje, da ne pomislimo — morebiti pa bomo le prej dobili novega!
Do takrat, ko se bodo odgovorni možje odločili, kako bo z mostom čez Krko, ki deli mesto na dva dela, pa nekaj zanimivih vrstic o gradnji sedanjega starčka. Vse so zapisale Dolenjske Novice.
„Zidanje bolnišnice Usmiljenih bratov se prav pridno vrši, ter se očividno vzdiguje iz zemlje; če vreme ne bo zadrževalo, bodo v enem mesecu že pokrivati začeli. - Zidanje mostu in sodnijske palače se še ni začelo; to so namreč kaj velike naprave, in potrebujejo dolgo pot po uradih in tehtnega preudarka. -Vojaški nabor bil je pretečeni ponedeljek, torek in sredo; fantje so korajžno popevali po mestu, vedli so se pa dovolj pametno, in ni bilo nikakih pretepov.44 (15. aprila 1897)
„Most čez Krko so pričeli delati v toliko, da na mestni strani hiše podirajo in drugo potrebno pripravljajo.44 (15. septembra 1897)
„Most čez Krko so sedaj zaradi zime prenehali graditi. Podirajo pa hiše na kandijski strani, namreč Brulc-ovo *in Windischer-jevo. Pri podiranju Windischer-jeve hiše padel je nek delavec iz zida proti vodi,-kacih šest do sedem metrov globoko, pa tako srečno, da je po malem presledku zopet začel delati. Iz mestnega trga je sedaj prost razgled v Kandijo in bo most pravi kras.44 (15. decembra 1897)
„Građenje novega mostu čez Krko pri Novem mestu se sedaj zopet nadaljuje z precej obilnimi močmi. Na mestni strani bo temelj skoraj že iz vode. Prehod čez vozno pot na Ragovo in k sv. Ani je že precej visoko zidan z lepimi kvadri, in bodo kmalu jeli obokati. Kamne vozijo od brega irške hoste po Krki v velikih čolnih.44 (1. maja 1898) „Zidanje novega mostu je že« precej daleč dospelo. Na Kandijski strani so le še nasipi za zgotoviti in nekaj ob straneh dozidati; na mestni strani pa še en obok in nekaj škarpe, kar bo po našem prevdarku kake tri tedfte potrebovala. Tudi je gotov leseni most, ki bo služil pri postavljanju železnega mostu. Zdaj vozijo železnino, ktere je že precej tukaj, in videti je, da se tudi to kmalu začne delati. Konec septembra ali začetek oktobra bo otvorjenje.44 (15. avgusta 1898)
„Le malo stvari je še za napraviti, kar bo do srede oktobra gotovo. Nekaj podatkov o
mostu navedemo tukaj. Most sam, brez dozidanja, torej samo železni del, je dolg 75 metrov, širok 7 metrov, od tega srednji tir za vozove 4 metre 60 cm, ob straneh pa za pešce po 1 met. 20 cm. Vsa železnina tehta 341.230 in pol kilogramov ter stane 79.932 gld. 46 kr. Visoči-na nad vodo znaša 12 metrov. S tem mostom spolnil seje načrt, kterega so že Francozje pred skoro 100 leti nameravali izvesti. Tudi pokojni nadinženir Leinmueller je pri preložitvi karlovške ceste se na to oziral, ter z novo cesto krenil od Zega-tove hiše proti Vindišarju, to je na isto točko, kjer danes most stoji. Z odprtjem novega mosta bo tudi stara in velika nepravilnost odpravljena, in to je mitnica, ktera bo na Slatnik prestavljena.44 (1. oktobra 1898)
„Most čez Krko je toliko kakor gotov. Vozni tir je s kamenjem posut, pešpot pa je ob obeh straneh s hrastovimi plohi obložen. V torek 18. t. m. bo komisija most pregledala. Navozili bodo 150 kubičnih metrov stolčene šute, katera tehta do 2550 meterskih centov. Po tej preskušnji bo most menda takoj v javno porabo spuščen.44 (15. oktobra 1898)
„Novomeški most bil je po gospodu nad inženirji prezgodaj otvorjen, in je za sedaj zopet zaprt. Ni pa res, kakor mnogi, posebno okoličani mislijo, da je na stavbi kaj napačnega.44 (15. novembra 1898)
„Most čez Krko bil je 23. novembra blagoslovljen in otvorjen. Ta čin vršil se je brez blišča in šuma, vendar prav lepo in imenitnej stvari primerno.44 (1. decembra 1898)
Tedanje uniforme so že pojedli molji, stare šege in navade so se pozabile — le most še danes stoji. Železno konstrukcijo so menda najprej namenili za češki Olomouc — dokumentov o mostu tako ni nikjer dobiti! — most je prinesel razcvet šmihel-sko-stopiški občini, ker so se vsi furmani ustavljali na desnem bregu, da jim ni bilo potrebno plačevati mostnine. Samo takrat, ko je Krka zamrznila, so šli vsi v mesto. Danes, žal, niti Krka ne zamrzne več, da bi razbremenila promet na mostu ...
Takrat so most zgradili za vozove, danes vozijo po njem tudi 40-tonski tovornjaki. Hrastovi plohi za pešce so kar lepo ostali.., In kot da bi vedeli, kakšna žalostna usoda je namenjena mostu, že takrat ni bilo posebnih slovesnosti. Septembra 1898. leta je namreč „bila avstrijska cesarica Elizabeta umorjena v Genevi na Švicarskem. Umoril jo je neki italijanski anarhist.44 Novomeščani, ki so veliko dali na purgarski pomp in blišč, so zato ostali prikrajšani. Morebiti bomo imeli več sreče zdaj — če bomo dočakali nov most!
Pravzaprav je kar škoda, da so 8. maja 1945 Nemci po pogajanjih z novomeško delegacijo vrgli z mostu v Krko dva zaboja ekrazita in pustili pri miru most v zameno za obljubo, da partizani do 17. ure ne bodo napadli mesta. Potem so čez most med 17. in 18. uro prikorakale črnogorske brigade. Če bi takrat vrgli most v zrak, bi danes pač imeli boljšega - tako -pa ga čakamo, čakamo ... j ^
!
Ulje z veaere
iskalo
bombom
Zgodb, v katerih bi zemljani pripovedovali o tesnejših stikih z bitji iz vesolja, zlasti seksualnih, ni veliko. Zato resni znanstveniki, ki se ukvaijajo z raziskovanjem neznanih letečih predmetov, upravičeno dvomijo o resničnosti takih zgodb. Po njihovem mnenju so si jih posamezniki izmislili. Pri tem so jih vodili bolezenski ali senzacionalistični nameni.
Da pa je zanimanje za raziskovanje NLP dobilo „blagoslov44 resnih znanstvenih inštitucij, zgovorno priča dejstvo, da so tudi v Sovjetski zvezi začeli opazovati in poročati o opažanjih neznanih letečih predmetov. Sprva so v Sovjetski zvezi govorice o neznanih letečih predmetih zavračali kot „propagando, ki ima značaj neznanstvenega senzacionalizma44. Se leta 1961 je glasilo sovjetske komunistične partije Pravda pisala, da jim je nekaj ljudi sporočilo, da so videli NLP. Vendar so jih oznanili za lažnivce ali bolnike. Postavili so jih v isto vrsto kot nekega Uzbekistanca, ki je trdil, daje videl bitje z Venere, ki je skočilo iz letečega krožnika in začelo iskati trgovino, kjer bi lahko kupilo bonbone ...
Ko pa so se za NLP začeli zanimati tudi tako resni znanstveniki, kot je dr. Felix Zigel, profesor astronomije na moskovskem inštitutu za aviacijo, je vsa stvar dobila drugačno podobo. Danes ima Sovjetska akademija znanosti oddelek za sprejemanje signalov iz izvenzemeljskih civilizacij. Predsednik tega oddelka je Nikolaj Kardašev. Z novim multi-kanalnim sprejemnikom so že sprejeli glasove iz vesolja.
Podatke iz Sovjetske zveze je kajpak izredno težko dobiti, mnogo laže in pogosteje pa je dobiti novice iz Amerike, kjer se z NLP ukvaijajo celo ameriške letalske sile.
Aprila 1964 so zabeležili v ameriški državi New Mexico enega izmed najbolj nenavadnih, doslej ugotovljenih dogodkov, povezanih z NLP. 24. aprila tega leta ob 17.30 je Lo-nnie Zamora - takrat je bil že pet let policijski častnik — v Socoru zasledoval avtomobil, ki je prehitro vozil proti južnemu delu mesta. Hitri avto je zapeljal v mrtvo ulico in Zamora je svoj patrolni avto ustavil in čakal, kaj se bo zgodilo. Nenadoma je zaslišal močan hrup zahodno od suhega odtočnega kanala v nenaseljenem predelu, ki je bil pokrit s kaduljastim grmičevjem. „Videl sem, kako se je dvigal prah. Ustrašil sem se, da bi lahko kaj eksplodiralo, saj je tam stala baraka, kjer je bil shranjen dinamit.44 Zamora se je odpeljal po kotanjasti cesti na vrh vzpetine, da bi bolje videl, kaj se godi. Več kot pol milje stran je zagledal bel predmet, vgnezden v jarku. Iz te razdalje ga je bilo videti kot na streho obrnjen avto. Policaj je opazil tudi dve bitji. Takole pravi: „Vse, kar sem lahko iz take razdalje videl, sta bili dve postavi v belih kombinezonih, ki sta stali pred predmetom. Bili sta približno štiri čevlje visoki.44
Po radiu je Zamora takoj sporočil, da bo zadevo preiskal. Zapeljal je po kotanjasti poti nazaj v dolino in ustavil avto približno 100 metrov od neznanega predmeta, naprej pa je šel peš. Ko je bil 20 čevljev stran od predmeta, je zagledal predmet jajčaste oblike, katerega en del se je močno ožil. Bitji v pajacih sta izginili.
„Neznani predmet je bil bel in bleščeče gladek, nikjer ni bilo oken ali kakršnih koli drugih odprtin. Predmet je stal na približno štiri čevlje visokih nogah in je bil velik kot avto. Nenaden hrup iz jajca4 me je strašno prestrašil,44 se spominja Zamora. Najprej se je zbal, da bo vse skupaj eksplodiralo. Hitro je stekel v bližnje grmovje in se vrgel na tla ter si pokril glavo z rokami. Ko se je spet ozrl, je opazil, kako se predmet dviga, povzročal ni nobenega hrupa, bil je približno 20 čevljev nad zemljo in je lebdel. Opazil sem, da je označen z rdečimi črkami, približno čevelj velikimi, ki so krasile bok neznanega letečega predmeta. Risba je bila kot polmesec z navpičnimi puščicami, ki so bile obrnjene navzgor.44 Zamora je še povedal, da je predmet lebdel nekaj sekund, potem pa je odletel. Zamora je stekel k avtomobilu in hotel po radiu sporočiti, kaj se je bilo zgodilo, vendar radio ni deloval. To ga je znova prestrašilo, saj je nekaj minut prej še lahko sporočil, da bo pregledal, kaj se dogaja. Ko je končno le dobil zvezo, je prosil, naj mu takoj pošljejo na pomoč narednika Chaveza. Taje potem povedal, daje bil Zamora ves iz sebe in da je šele čez čas uspel izvleči iz njega, kaj se dogaja.
Potem sta skupaj pregledala okolico: tam, kjer je pristal neznani leteči predmet, se je še smodilo grmovje, našla pa sta tudi šest lukenj v zemlji, ki so jih povzročile noge letečega predmeta. Chavez je takoj poročal vojaškim oblastem. Vojaštvo je preiskalo, če je okolica radioaktivna, vendar so bila merjenja negativna. Vzeli so tudi vzorce grmovja in zemlje. Da je ta primer res pomemben, dokazuje tudi veliko zanima* nje vodilnega znanstvenika, ki se ukvaija z NLP, dr. J. Allena Hyneka, ki je prišel na kraj pristanka nekaj dni po dogodku. O dogodku je izčrpno izprašal Zarnoro. To so Hyneka vprašali, vsem tem, je dejml, da ne more povedati, da pa je prepričan, da si Zamora zgodbe ni izmislil in da tudi ni imel prividov.
Kljub temu so se iz Zamore kolegi norčevmli, zmto je dve leti po dogodku pustil službo pri policiji in se zaposlil v neki servisni delavnici. Ko so Zamoro pozneje vprašali, kaj je zares videl, je odvrnil: „Prav rad bi vedel, kaj za hudiča je res bilo! Ne bi mogel reči zanesljivo, daje bilo iz vesolja, pa tudi ne, da je bilo z Zemlje. Če je bil kak nov tip letala, mora biti zares zelo dober. Vse, kar vem, je to, da sem stvar v resnici videl.44
Uradno poročilo ameriških zračnih sil pa je reklo: „Zračne sile nadaljujejo raziskovanje in primer še ni končan.44
Chavez pa sodi: „Nekaj je bilo, toda p»o mojem ne NLP. v Novi Mehiki dostikrat delajo različne poskuse . . .4'
nr# • ##**» # • • ♦ • ♦ • •
f fj# t t • • # • • •#»♦•*¥•.
t # • # # #
r> » • ♦
.v/.%
• • » « # « • * ■j ♦ • • • •
• • # ♦ • t# • • ♦ t ►> • t • • ♦
i r« # # • « “ * # * # ♦ r • • • # • _ * • # • •
• ♦ f • • • .•„t • ♦ # ♦ ♦
• • # ♦ ♦ ♦ # •	•	K	«
‘ » f ♦ I* ♦ • # ♦ ♦
ODLOČILNI DAN
V ŽIVLJENJU
ALEKSANDRA
ISAJEVIČA
Mučenik ali izdajalec domovine? Zgodovinsko neoporečno in objektivno ter literarno dognano ali izmišljeno in protisovjetsko? Med ta nasprotja so razpeli Aleksandra Isajeviča Solženicina, umetnika, ki to že zdavnaj ni več. Vzeli so ga s področja, ki se mu je zapisal in ki mu pripada, in ga postavili na politično sceno, kjer je postal igrača velikih valov, ki pljuskajo med Scilo in Karibdo. Zdaj je lahko samo še mučenik ali izdajalec domovine. Solženicin in njegovo najnovejše delo Arhipelag GULAG (GULAG je kratica za splošno upravo taborišč v Stalinovih časih) sta v zadnjih mesecih pravzaprav tako pogosto omenjeni besedi kot energetska kriza ali inflacija.
Kako so se spremenili časi, kako je usoda spremenila življenje 1918. leta rojenega pisatelja! 'Se pomnite 1962. leto? Takrat je sovjetski tisk objavil ,,Dan v življenju Ivana Denisoviča“. Bilo je to v času Nikite Hruščova in takratna kritika -tudi sovjetska! — je “ navdušeno zapisala: „Solženicin sugestivno piše o življenju taboriščnikov, ilustrira nečloveške metode Stalinove oblasti in nadaljuje realistično tradicijo klasične ruske književnosti.To je bilo pred dobrim desetletjem in za borca Rdeče armade, ki je na svoji koži pozneje občutil tudi vso zloglasnost Stalinovih koncentracijskih taborišč, je pomenilo veliko priznanje. Nedvomno več, kot si je smel predstavljati, in gotovo tudi več, kot mu je 1970. leta, ko je bil ponovno v nemilosti, pomenila Nobelova nagrada, ki pa je ni šel osebno iskat. V Sovjetski zvezi so sicer uradno povedali, da mu pustijo, da gre iz države po nagrado v švedsko akademijo, vendar pa niso povedali besede o tem, česar se je Solženicin bal: da ga ne bodo več pustili nazaj!
Vihar okrog tega, ali je Aleksander Isajevič mučenik ali izdajalec, se nadaljuje, čeprav danes pravzaprav skoraj ni človeka, ki bi poznal Arhipelag GULAG. Knjiga namreč v Sovjetski zvezi zanesljivo ne bo zagledala luči sveta, na Zahodu pa še tudi ni bila izdana. In kljub temu vsi govore o njej! Žal ne govore o tem, koliko je v njej resnice in kolikšna je umetnikova izpovedna moč, pač pa jo imajo kot politično dejanje, ki po ruski verziji zaostruje sedanjo napetost v svetu, po zahodni pa prispeva k popuščanju te napetosti. Skratka: iz umetniškega dejanja so naredili politični objekt in iz področja umetnosti so še neobjavljeno knjigo, ki je nastala menda že 1968. leta, prenesli na področje politike.
&RHIPELAB
anus
V	Sovjetski zvezi menijo, da so vse knjige, ki jih je Solženicin objavil zunaj meja svoje domovine, napeijene proti osnovam sovjetske družbene ureditve. To trdijo za Prvi krog, za Rakov oddelek, pa za Avgust 1914 in tudi za njegovo prvo delo Slavje zmagovalcev, ki ni bilo objavljeno.
Sovjetske bralce so posredno obvestili o Arhipelagu s članki, kakršen je bil v Pravdi, kjer so Solženicinu pripisali nič več in nič manj, kot da v Arhipelagu izjavlja, kako so bili hitlerjevci pred Stalingradom prijazni in usmiljeni do zasužnjenih ljudstev. Takoj potem v Pravdi povedo, da skuša buržoazna propaganda prikazati Solženicina kot človeka, ki se mora boriti za bedno življenje, zraven pa zapišejo, da si je doma v kratkem času Kupil tri avtomobile in da ima v Švici advokata, ki nadzira njegove žiro račune.
Kaj sploh piše Aleksander Isajevič v svojem zadnjem delu? Po lastni izjavi to ni roman, pač pa poskus knjižne ankete, velika freska o sistemu koncentracijskih taborišč v Sovjetski zvezi od 1918 od 1956. „Knjigo sem posvetil vsem tistim, ki ne morejo pripovedovati vsega tega in ki mi odpuščajo, da nisem vsega videl, se vsega spomnil in nisem mogel vsega uganiti.“
Pariški Express, ki je dobil dovoljenje za objavo nekaterih izvlečkov iz romana, sodi, daje 227 nekdanjih jetnikov pomagalo zgraditi Soliženici-nu spomenik neznanemu pregnancu. Prva dva dela opisujeta „kaznovalno industrijo", kot pisec imenuje taborišča in vse poti, ki jih je prestal izgnanec: aretacijo, navodila, mučenje, proces, ječe in nasploh obupne razmere, v katere so ga pahnili. „Včasih neznosna krutost v opisih, izjemna zahtevnost pisca nasproti samemu sebi, blaga ljubezen do človeka; avtobiografska poglavja se menjajo s širokimi zgodovinskimi prikazi; desetine tragičnih usod se pojavijo pred bralčevimi očmi, od najbolj preprostih do najvišjih funkcionarjev v deželi... Posplošenje in poudarjanje osebnega izkustva sta prispevala k temu, da je Arhipelag GULAG ena izmed največjih knjig, ki so jih kdaj napisali o Sovjetski zvezi,“ piše ITD po pariškem Expressu.
PADEC ZDREVESA
Sovjetski bralec kajpak nikoli ne bo imel možnosti, da bi lahko sam ocenil, kaj piše Solženicin v Arhipelagu. Zato se mora zadovoljiti s tem, kar pravijo avtoritete. In o Solženicinu - to lahko veijamete! - ne vedo povedati nič lepega.
S Solženicinom so pravzaprav v Sovjetski zvezi za zdajšnje obdobje že obračunali. Na glavo so mu vrgli toliko najrazličnejših grehov, da so ga zabili do vratu in še čez v blato. Takole pravijo:
„V zgodnjih otroških letih je Aleksander Isajevič Solženicin padel z drevesa. To je bilo drevo bogatih zemljiških posestnikov, kije imelo globoke korenine v črni zemlji Severnega Kavkaza. Oktobrska revolucija je to drevo podrla, zemljo pa je dala najemnikom, ki so se jim upogibala pleča, dokler so delali za bogataše iz družine Solženicin. Ko je Aleksander Isajevič padel s tega drevesa, se je potolkel. Buške je dal v račun, ki ga zdaj izstavlja socialistični družbeni ureditvi!
Oktobrska revolucija je bila drama za družino Solženicin. On to dramo smatra za nesrečen primer v zgodovini naroda. To je točka idejnega stika s tistimi zahodnimi silami, ki smatrajo Oktobrsko revolucijo za nesrečen primer v človeški zgodovini.
Kot pikanten detalj v zgodbi o Solženicinu je potrebno povedati, da Aleksander Isajevič, sicer zelo občutljiv za žalitve, ne skriva svoje jeze nad velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem, ki je avgusta 1914 rekviziral družini Solženicin rolls-royce. Solženicih natančno ve, da je bilo takih avtomobilov takrat v Rusiji devet! Kot vrhovni poveljnik carske armade je veliki knez Nikolaj Nikolajevič tako postal tarča strupenega sarkazma avtorja romana Avgust 1.914.
Toda ves svoj strup je Solženicin pičil ruskim vojakom, ki jih sprašuje: „Ali vi lahko premagate kulturni narod? “ Soldateska nemškega cesarja predstavlja ta „kulturni narod". Avgust 1914 je ta soldateska označila v belgijskem mestu Tami-nu z ustrelitvijo 384 ljudi, mirnih prebivalcev.
Romain Rolland je takrat pisal znanemu dramaturgu Gerhardu Hauptmannu: „Kdo ste? Potomci Goetheja ali potomci Atile? !“ Aleksander Solženicin je za vsa ta dejstva vedel! Nič čudnega ni zato, da Solženicin, „humanist" in „kristjan“, nastopa v zaščito rasističnega režima v Južni Afriki, da obrekuje vietnamske rodoljube, da blagoslavlja zločine fašistične junte v Čilu in poziva ZDA naj preprečijo proces popuščanja napetosti!
Nova Solženicinova knjiga Arhipelag GULAG pomeni zato obrambo izdaje in rehabilitacijo vseh tistih, ki so sovražili, kar je socialističnega, ki so se v letih oktobrske revolucije, državljanske vojne, gradnje socializma in domovinske vojne borili proti sovjetskemu narodu ...
Aleksander Solženicin je tudi zelo domišljav. Spomnite se njegovih besed: „Ruski književniki, ki so.po letih starejši od mene, so se izognili glavne teme naše najnovejše zgodovine, ali pa so seje samo površno dotaknili. Torej je nujno, da si jo jaz vzamem za zgled! “
Med temi, ki so se samo „površno" dotaknili te teme, so tudi velikani ruske književnosti kot so Maksim Gorki, Aleksej Tolstoj in Mihail Solo-hov.
Morda bo kdo pripomnil: „Toda Solženicin je nobelovec!" Da, to je točno, vendar nagrade ni dobil za svoje literarne dosežke, ampak za uspehe na področju antisovjetizma.
Katerim političnim silam je danes potreben Solženicin? Predvsem tistim, ki se resno bojijo uresničevanja sovjetskega načrta o miru. Dobro je znano, da je prav to pripomoglo do popuščanja mednarodne napetosti. Ti ljudje bi radi preprečili mir in razvoj sodelovanja med državami z nasprotnimi družbenimi ureditvami. V razvrednotenju sovjetskega družbenega sistema vidijo le sredstvo za dosego svojega cilja. In prav z razvrednotenjem se ukvaija Solženicin. Živi kot črv v jabolku in uničuje sovjetsko družbeno ureditev od znotraj. Dovolj je, da pade iz jabolka in tisti hip bo konec njegove vrednosti za njegove tuje pokrovitelje in navijače."
Te ocene so kajpak daleč od tistih po letu 1962, daleč od „sugestivnega pisanja o življenju taboriščnikov", daleč od „nadaljevanja realistične tradicije klasične ruske književnosti". Vse, kar je povedanega, je tudi daleč od ocenjevanja tega avtorja in njegovih del po kriterijih, ki običajno veljajo za ocenjevanje umetniških del. Namesto o delih govore kritiki o rolls-royceu nekdanje bogataške družine, z Nobelovo nagrado opravijo v enem stavku ... In kar je najbolj pomembno: ljudem ne dajo možnosti, da bi sami brali, ocenjevali in, če hočete, tudi kritizirali in zavrnili Solženicinovo pisanje.
ZA IN PROTI
Zaradi najnovejšega dela so Solženicina na primer kritizirali tudi v madžarskem partijskem glasilu Nepsabadszag, kjer so obžalovali, daje prišlo do afere v primeru nadarjenega pisca, katerega Dan v življenju Ivana Denisoviča so prav na straneh tega časnika prvič predstavili madžarski javnosti.
Komunistične partije Francije, Španije, Italije in Švice so nastopile proti administrativnemu ukrepanju s Solženicinom, čeprav so hkrati obsodile ,„konservativne in reakcionarne ideje". V sporočilu, ki so ga te partije izdale na tiskovni konferenci v Ženevi po sestanku predstavnikov desetih zahodnoevropskih RP, ugotavljajo, da Arhipelag GULAG „s sedanjo politično mislijo ne ustreza aspiracijam sovjetskega ljudstva". Menili so. naj bi knjigo objavili v SZ, da bi omogoči-
li	široko razpravo in javno kritiko, enako pa so se zavzeli tudi glede akademika Andreja Saharova. Predstavniki drugih šestih partij se do tega vprašanja niso opredelili. Skratka, tudi obramba Solženicina je na politični ravni.
Nobelovec Heinrich Boell, ki ga sicer v SZ dosti prevajajo in mnogo bero, pa je v nekem intervjuju dejal: „Sovjetska zveza naj objavi knjigo Arhipelag GULAG. Tako pomembna dežela, ki zanesljivo želi popuščanje napetosti v svetu, si enostavno ne more privoščiti take zvrsti notranje napetosti!"
Solženicin je tako doživel žalostno usodo, da ni več umetnik, ampak ga razumejo samo še kot senzacijo, kot izzivanje. Nihče pa ne ocenjuje nje-gove umetnosti in nihče se še ni odločil, da bi temeljito pretresel, ali piše Solženicin resnično tisto, kar je doživel, pa njegovo izkustvo ne ustreza sedanjim političnim pogledom v Sovjetski zvezi, ali pa je potvaijal zgodovino, čeprav piše po literarnih merilih kakovostno.
Samo lepljenje z etiketami, da je kriv ali daje nedolžen, ne bo pomagalo nikomur. Vsekakor pa je edina pot, da bi o Solženicinu zvedeli resnico, tista, ki jo je bil predlagal Heinrich Boell: v Sovjetski zvezi bo potrebno objaviti Solženicinove tekste. Samo zato, ker je objavil svoja dela na Zahodu, pač ne more biti kriv. Solženicin je umetnik, živi od svoje ustvarjalnosti. Kaj naj bi torej storil drugega, ko pa mu v domovini napisanih stvari niso hoteli tiskati!
O Solženicinu in o njegovi krivdi ali resnični izpovedi pa ne bomo vedeli nič več toliko časa, dokler bodo njega in njegovo delo napadalci in zagovorniki gledali izključno skozi politična očala. Dokler bo tako, bo tudi Solženicin samo orodje v rokah političnih organizacij ali sistemov.
J. SPL1CHAL
SOLŽENICIN IZGNAN!
Ko je bila današnja številka P že v pripravi za tisk, je Tanjug sporočil iz Moskve, sklicujoč se na poročanje tujih agencij, da so sovjetske oblasti aretirale pisatelja in dobitnika Nobelove nagrade Aleksandra Isajeviča Solženicina. Nedvomno je tak razplet v tesni povezavi z njegovim najnovejšim delom Arhipelag GULAG. Poročajo, da so Solženicina aretirali potem, ko je dvakrat zavrnil poziv, naj pride pred preiskovalnega sonika.
Potem ko so Solženicina aretirali, je po odločitvi Vrhovnega sovjeta ZSSR znani pisatelj izgubil sovjetsko državljanstvo; takoj potem so ga z rednim letalom sovjetske družbe izgnali iz Sovjetske zveze. To je v zgodovini te države drugi primer: iz države so doslej izgnali le Leva Trockega, nekaterim drugim pa so odvzeli državljanstvo potem, ko so že emigrirali. Aleksander Solženicin je medtem že v Zahodni Nemčiji, kjer se je naselil pri Nobelovem nagrajencu za literaturo, pisatelju Heinrichu Boellu. Kot je izjavil Solženicinov odvetnik, bo pisatelj živel v Skandinaviji.
i
K
sw#SS
I«
mrnm
L ?\J
[OČALA
NEKAZUO
Drugo poletje seje začelo. Dragica Omerzu, dijakinja II. letnika gimnazije v Brežicah. (Foto: Ria Bačer)
HALO,
TODA PRAKTI
ČHO
Nositi očala je pomenilo do nedavnega za ženo lepotno napako in marsikatera je bila zaradi kratkovidnosti vsa nesrečna. Ker je odlašala z obiskom pri okulistu in potem še z nabavo očal, se je vid naglo slabšal, nervoza pa je rasla. Eno z drugim je povzročalo, da se je taka J žena hitro starala.
Danes je nositi očala moderno. Napak pa ravnajo tiste, ki trdijo, da pod očali ličenje ni primerno in ne potrebno. Ravno narobe je! Pod očali ima ličenje še večji pomen, samo znati je treba pravilno poudariti oči. Z lepimi očali - predvsem so važni okvirji - lahko dosežete učinek, kot ga ima lepa slika v lepem okvirju. Najprej poskrbite, da vaše obrvi ne bodo kot zaraščen in zapuščen gozd, temveč nežen lok, ki obkroža ljubek pogled.
Ličenje oči pa mora biti drugačno za kratkovidne in drugačno za daljnovidne. Leče za kratkovidnost imajo to lastnost, da optično zmanjšajo in zožijo oči, zato je treba oči podaljšati in poudariti. Trepalnice naj bodo močno pobarvane, senca za veke pa vselej tople barve. Črto s svinčnikom
Vsakič, ko si katera izmed nas pripravlja kovček ali potovalko, si beli glavo, kaj vzeti s seboj za nekaj dni, da bo v tujem kraju udobno oblečena, hkrati pa sodobno in večkrat v drugem. Garderoba za enotedensko ali daljšo odsotnost je vsekakor obsežnejša in zanjo potrebujete več prostora, toda za tri ali štiri dni, kolikor običajno trajajo službena ali krajša zasebna potovanja, je kovček odveč.
Kamorkoli boste šli, vas bodo na prvi pogled ocenili po potovalki in opremi, ki jo nosite s seboj. Vsaka, ki večkrat potuje, bi morala imeti lično (ni nujno, daje draga!) in praktično potovalko, v kateri je prostor za najnujnejše osebne potrebščine, kozmetiko, poseben predal pa je za oblačila. Zdaj so zelo čislane potovalke v obliki tankega kovčka ali pa pravokotne oblike z ročajem.
Če ste dovolj vitke, pojdite na pot v hlačah, sicer pa v udobnem športnem plašču, pod katerega oblečete dvodelno obleko ali lahek kostim. Tako boste varne pred morebitno	vremensko
spremembo. H krilu oblečete pulover ali bluzo, s seboj pa vzamete največ bluzo ali
dve, še eno krilo ali morda eno obleko iz tkanine, ki ji ležanje v potovalki ne bo škodilo. Če se ta oblačila v barvah ujemajo in jih lahko nosite kombinirano, boste z malo kosi garderobe vselej videti urejene in v drugem.
Važno je, da so oblačila za potovanje iz dobrega blaga, ki se ne mečka. Sila zoprno je takoj po prihodu v hotel ali k znancem prositi za likalnik, razen tega je še možnost, da se pri takem likanju obleka pokvari. V potovalno torbo sodijo k perilu in pižami ter priboru za osebno nego še eni čevlji za „boljše“ priložposti, kajti na pot gremo v čim bolj udobni obutvi. S pretirano visokimi petami se lahko zapletete v stopnice na avionu ali v vlaku, drugje v predpražnik in morda drugo oviro. Prav neprijetno je, če pred občinstvom pogrneta po tleh, kot ste dolge in široke. Ob taki nesreči pa si lahko mimogrede poškodujete še koleno, strgate nogavice in sploh ... Ne pozabite, da v potovalko sodi še zložljiv dežnik, po letošnjih modnih zapovedih oblečena žena pa na pot tudi ne bo šla brez pokrivala.
RIA BAČER
Pleteno, pleteno in še enkra* pleteno, pravijo modni kreato-iji. Trenutno oba modela lahk° oblečete še pod plašč, kmalu p* ju boste lahko nosili kot sp0' mladanski komplet. Dvodelna obleka je v kombinaciji rumei# in bele barve, jopica in telovnik pa sta rdeče bela.
potegnite šele od sredine veke navzven in čez zunanji rob.
Očala za daljnovidne oči povečajo in nam pokažejo vsako dlačico, gubico in naličeno potezo. Daljnovidne morajo biti še posebno natančne in pozorne pri ličenju oči. Izogibati se morajo preveliki količini barv, sicer so lahko videti kot
pustna maska. Trepalnice so lahko temno obarvane, veke pa senčite dosledno s pastelnimi barvami.
Vse, ki nosijo očala, pa naj pomislijo še to: kot ne nosite zmerom istih čevljev, iste torbice in iste obleke, tako ne bi smeli ob vseh priložnostih v javnost z istimi očali. K športnim oblekam sodijo preprosti okvirji, za službo in vsakdanje sprehode imejte druga očala, za zvečer pa tretja. Svečana.
R. B.
Če pletete zanj nov spomladanski pulover, ga lahko v V izrezu takole okrasite in s tem iztrgate enoličnosti. Je pa tak okras samo za vitke!
Športna kapa in večja torbica, pripravna posebno za šolarke, ki se izogibajo standardnih aktovk, je ljubek komplet. Iz pepita blaga z močnejšo podlogo se tega lahko sami lotite, ali pa delo zaupajte kateri od svojih bolj spretnih znank.
Iz barvastih pavol, ki jih je dobiti tudi pri nas v precejšnji izbiri, lahko nakvačkate prt za na mizo, zavese ali posteljno pregrinjalo. Najlepša bo soba, če se boste vsega tega lotili. Tudi v ročnih delih se vračamo v čas naših babic!
i
■V.
Kadar barvate in morate delo prekiniti, dobro očistite ščetko, sicer boste jezni. Po uporabi je treba ščetko dobro umiti z razredčilom za barve, zatem pa Ščetko še mokro ovijte v aluminijasto folijo. Ostaia bo popolnoma mehka.
Žične pregraje v pečici in dele ražnja lahko očistite: potopite jih v toplo vodo, v kateri je pralni prašek ter malo terpentina. Po dveh urah vzamete dele iz raztopine, jih izperete s toplo vodo in obrišite. Vsa maščoba bo izginila.
POVIŠANA TEMPERATURA IN PREHRANA BOLNIKA
Telesno zorenje ima še drug, tudi zelo neposreden vpliv na podobo mladostnikovega doživljanja in vedenja. Ta vpliv lahko odkrivamo v tem, da si mladostnik ustvari prav zaradi „poleta telesa svoj prvi koncept, zasnovo ali pojem o samem sebi, o svojem lastnem jazu“.
Prejšnje brezoblično doživljanje samega sebe se zdaj vedno bolj umika zorenju prve predstave o samem sebi. Mladostnik zdaj vedno manj doživlja sam sebe kot nepomembno in izgubljeno ,,kapljico“ v morju obkrožajoče ga okolice. Sam sebe začne vedno bolj doživljati kot samosvoj in samostojen sestavni del, kot majhen in samostojen mikrokozmos, kot živ zidak okolja.
V zvezi s telesnimi spremembami si začne mladostnik ustvarjati pojem o samem sebi, o svojem mestu, o svoji vlogi, o svoji vrednosti med ljudmi, med katerimi raste, živi in se giblje. Vsak človek mora sebe opredeliti mora sebe poistovetiti z nekim vzorom. Prvi poizkus za vse to naredi prav mladostnik s pomočjo ,,dosežkov“ svoje telesne zoritve.
In to je za razvoj mladostnikove osebnosti nadvse pomembno. Mladostnik namreč, ki se mu razvoj doživljanja in vedenja že na tej zoritveni ravni v čem zaplete, se mora po navadi zaradi tega po velikih ovinkih prebijati do doživljajske in vedenjske, s tem pa do celovite osebnostne zrelosti in nrav-nostne uravnoteženosti.
Razvoj doživljanja in vedenja pa se mladostniku na tej ravni zaplete, če si zaradi kakih neugodnih značilnosti telesne zoritve ne more ustvariti želeno dobrega, ugodnega pojma, koncepta o samem sebi. To mu pogosto onemogočajo še starši in drugi, ki nemalokrat napadajo ter z različnimi oblikami vzgojnega cinizma, sarkazma, vzgojnih ekspresij in prisile kar naprej rušijo njegov razvijajoči se ,jaz“. Mladostnika ta okoliščina največkrat prisili, da začne izražati svoj jaz v izbruhih samozavesti in v ihtah včasih skrajno zoprnega obnašanja, govo.jenja, samozaupanja, čustvenega sprenevedanja in skrajno napadljivega izražanja želja, nagibov in svoje vloge.
Ta negotovost sredi boja za novo vsebino in obliko doživljanja in vedenja mladostniku oslabi posluh za resničnost. Zdaj leta na oblakih in je prepoln samega sebe, svoje umišljene vrednosti in zrelosti. Potem je zopet ves na tleh, zlomljen od padcev z oblakov fantazije in sanj, zagrenjen, zastrupljen z občutjem lastne nemoči in neveljavnosti. Skrajno je občutljiv za predstavo in mnenje drugih o samem*sebi. Kar naprej išče vznemirjenj in izziva nevarnosti. Vsega ga zaobsega sla po kosanju in tekmovanju.
Kakšna usodna zmota staršev je torej lahko, če imajo neprijetno mladostnikovo vedenje že za zrel sad njegovega razvoja!
Dr. FRANC PEDlCEK
ni nikdar
preveč
Zložljiva miza in zložljiv stol, več stolov, kijih lahko privlečemo na dan, ko se zbere več ljudi, so v majhnih stanovanjih sanje skoro vsakega med nami. In talci naj bi bili stoli, da nam jih ne bi bilo treba skrivati. Zato vam danes predstavljamo moderno kombinacijo kovine, lesa in tapeciranja. Miza je okrogla. K njej lahko posadite več ljudi, nikjer ni nobenega vogala, ki bi koga motil. Lahko je tudi popolnoma sploščite, če pa vam prostor dopuščajo napol zloženo pritisneta ob steno in ploščo uporabite kot odlagalo.
Žal take mize ne boste našli v naših trgovinah. Lahko pa vam jo naredi mizar. S stoli ne bo težav, ker boste našli kar pestro izbiro. Kupite najprej stole, nato naročite mizo, zato da bo videti kot garnitura in ne z vseh koncev naneseno pohištvo.
Dipl. inž. arh. M. RAČEČIČ
VRT. Dnevi so v februarju že precej daljši in že lahko presadimo sobne rastline, ki se bodo v spomladanskem času rasti hitro opomogle. PozornosJ potem usmerimo na zunanji vrt, V februarju je zadnji čas, da si preskrbimo hlevski gnoj ali njegov nadomestek, bioten’, s hranili obogateno šolo. Misliti moramo na nevarnost, ki preti zimzelenim rastlinam, ko za toplimi popoldnevi nastopajo še hladne februarske noči. Pozebo preprečimo, če jih ovijemo z žakljevino ali pokrijemo s smrečjem, ne pa s polivinilom. Pripravimo se na setev zelenjadnic; večino ranih sort je treba najprej posejati v zabojčke in jih hraniti na toplem, šele ko se mlade rastlinice utrdijo, jih lahko presadimo na prosto. Proti koncu februarja že lahko sadimo drevje in grmovnice, pod folije pa tudi prve zelenjadnice.
VINOGRAD. Na vrsti je rez vinske trte, ki ,,na Škarjah rodi“. Nekaj načel: z rezjo trt ne smemo preobremeniti, primerno je imeti 10 do 14 robnih očes na en kvadratni meter vinograda, če so sorte z majhnimi grozdi, oziroma nekaj manj, če so z večjimi grozdi. Pri nas največ režejo na šparone, na trsu pustijo reznik s tremi ali štirimi očesi in šparon z 8 do 10 očesi. Pri kordonskih vzgojnih oblikah se namesto reznikov uveljavljajo čepi z enim očesom. Upoštevati je treba zlasti, da vinska trta praviloma rodi le na enoletnem lesu, ki zraste iz dvoletnega. Rezati se najbolje naučite od dobrega praktika.
SADOVNJAK, Čas je zimskega škropljenja, o katerem pa smo na kratko že pisali. Tokrat se seznanimo s precepljanjem sadnega drevja, ki omogoča pomladitev sadovnjaka. So primeri, ko drevesa še ne kaže posekati, dovolj moči je še v njem, da bi rodilo — drugačno, želeno sorto. V ta namen spomladi, ko nastopi čas za cepljenje, obža-gamo ogrodne veje - ne debelejše od 10 cm v premeru ter jih cepimo za lub. Cepljenje v razkol ni priporočljivo, saj pušča prevelike rane. Cepiče narežemo še pozimi; pri tem pazimo, da je rodnost in bujnost cepiča skladna s podlago. Naše sorte sadnega drevja se med seboj povečini dobro prenašajo, zato je precepljanje lahko uspešen poseg v sadovnjak.
Inž. M L.
DELA
VTEMCASU
vrt
vinograd
sadovnjak
POJEM 0 SAMEM SEBI
Danes vam predstavljamo dve kopalnici, ki sta tako lepi, da boste verjetno mnenja, da nista za naše razmere. No, mi vam skušamo pokazati, kaj se da narediti z okusom, raje recimo, z znanjem strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem takih prostorov. Najprej kvadratura: kopalnica na zgornji fotografiji meri 220 cm x 350 cm, na spodnji pa 330 cm x 380 cm. Spodnja je res malo razkošnejša, vendar če primeijate fotografijo s fotografijo, kjer je isti prostor posnet drugače, lahko vidite, kaj lahko naredijo v prostoru razni optični efekti: ogledala, svetlobe, barve in podobno. In še oprema: kopalne kadi, umivalniki, školjke, vse je iz „pleksiglasa“. Odlično funkcionalno oblikovano, lepe barve in po vsaki logiki cenejše od keramike. Torej ta kopalnica je lahko cenejša kot v večini primerov kič, ki ga uvažamo (seveda za devize) na veliko in ki ga vidimo v naših trgovinah. Verjetno se splača malo zamisliti.	P.	S.
Proti kašlju in neredni stolici je dobro stolči strok česna in ga jesti z medom večkrat na dan. Lahko s kruhom. Zelo pomaga.
Kašlja, bolečin v prsih in slabega apetita se lahko reiite na ta način, da pojeste vsako jutro na tešče eno celo glavico rdeče čebule. Je prizkušeno m znano domače sredstvo.
IVAN MASTINŠEK
V sezoni obolenj dihalnih organov povišana telesna temperatura ni nobena redkost, zato si pogosto zastavljamo vprašanje: kako hraniti bolnika, kadar mu vročica stresa telo? Izguba apetita je običajen spremljevalec vročičnega stanja, toda to ne pomeni, da v tem času ni potrebno jesti.
Povišana telesna temperatura je zdravniku dokaz, da se v organizmu dogaja nekaj nenormalnega. V vročičnem stanju se v krvi povečuje količina protitelesc, nasprotnikov napadalca, ki so nujno potrebni za obrambo organizma proti klicam. Smatrajo, da je tudi učinek antibiotikov večji, če je temperatura telesa povišana.
Pri nas vlada med ljudstvom napačno prepričanje, da bolniku v času povišane temperature ni potrebno jesti. Sploh pa mu ne dajejo jajc in mesa. Tako je bolnik, izčrpan od boja z infekcijo in znojenja, prepuščen še prisilni dieti. Potrebe po kalorijah pa so v tem času še večje. Ker jih telo ne dobiva, načenja rezerve in zato nastopa hujšanje.
V borbi z boleznijo je bolniku nujno potrebna polnovredna hrana. Bolnik mora dobivati mleko, jogurt, sir, pusto meso, kruh, krompir, testo in veliko vitaminov. Najboljše so limone, pomaranče, jabolka in kislo zelje. Prav tako organizem ne sme pogrešati mineralnih soh: zelenjave in mlečnih izdelkov ter pijač. Posebno to je važno, da obolelemu dajemo dovolj tekočine, a ne presladke. Jedilnik pa mora biti raznovrsten in skrbno pripravljen.
Z znojenjem gre v času bolezni iz telesa znatna količina tekočine, mineralnih soli, posebno natrijevega klorida. To je tudi razlog za očitno hujšanje. Organizem se novemu stanju prilagaja tako, da začne varčevati mineralne soli, ki so mu neobhodno potrebne. Izgubo soli pa lahko nadoknadimo z redno in mešano hrano, medtem ko izgubo apetita premostimo s tem, da uživamo tekočo hrano. Ne pozabimo na juhe, čaje, kompote, sadne sokove, mleko, jogurt in kislo mleko.
Dr. JOVAN VOJNOVIČ
Minister za zunanje zadeve mu je namreč izjavil „goloboko začudenje “ zaradi tega, ker so ulice v prestolnici in celo dvorane v dvorih razglašene zaradi revolucionarnih pesmi, še celo več, da „usmritev imperatorske vojne v tako zvezo niti malo ni zmotila oblika vladanja, ki ločuje Francijo od ostale monarhistične Evrope. V odgovor je knez Kontakuzen odgovoril, da besedila Marseljeze ne zna, torej ne more soditi o stopnji njene revolucionarnosti. Kadar jo je poslušal na slovesnostih, pa ni opazil v njej ničesar, s čimer bi „himna velike države prizadela čast njegovega veličanstva in simpatije do Rusije.“ Carje pristavil: „Popolnoma točno.“
V carjevem okolju se to ni zdelo vsem „popolnoma točno“. Aktivistom dvorske pronemške stranke že ne. Lamsdorfu, ki mu je bilo vseeno, kaj je prav in kaj narobe, kaj desno in kaj levo, je bilo nasploh zoprno tako zavezništvo.
V dnevniku je zapisal takole: „Dve desetletji smo si prizadevali, da bi podpirali Francijo, jo zavarovali pred napadom Nemčije in pomagali pri njeni ponovni vzpostavitvi. Moralni propad Francije pa se še kar nadaljuje.“
Nad kakšnim propadanjem se pritožuje Lamsdorf? Poglejmo, kaj je mislil: ,3orbo proti cerkvi, prizadevanja za porušenje temeljev civilizacije — tako geslo radikalizma je gospodovalo nad vlado“.
Visoki diplomat je končno le pretiraval. Radikalizem francoske buržoazije ni bil tako mogočen in ni tako obvladoval vladajoče skupine, kot je prikazoval Lamsdorf, čeravno je dvignil iz svoje srede takšne eksekutorje, kot je bil Thiers, take avanturistične generale, kot sta bila Cavaignac in Boulanger, take advokate živalskega šovinizma, kot sta bila Clemenceau in Poincare. Nemcu se zdijo sluge ruskega carja in podobne figure preveč nezanesljive. Takole vzklika:
„Bog ve, če za nas ne bi bilo bolje spremeniti taktiko? “ Spopad med tema dvema narodoma (to je med Nemci in Francozi) bi bil strašen, toda lahko bi se končal z zmago nad razdiralnimi elementi, ki se razraščajo znotraj vsakega naroda in ogrožajo civilizirano drM>bo v celoti.“
Zelo prebrisano zasnovano: premagati radikalne nasprotnike s pomočjo vojne, to je ,,s spopadom med dvema narodoma.*4 Čeprav bi bil ta strašen, pa bi bila rešena civilizacija, ki jo kristalno čisto poosebljata Wilhelm II. in njegov ruski bratranec Nikolaj II.
In Lamsdorfovo sklepanje: „S tem nimamo mi nič. Namesto da bi se sistematične prepirali in delali razprtije z Nemci ter se donkihotska ponašali v korist Francozov, bi se bili morali pogajati z njimi (Nemci) o naši nevtralnosti... Po vsem tem bi nam preostalo le ukvarjanje z našimi lastnimi problemi, drugim pa bi prepustili, naj urejajo svoje zadeve sami med seboj.
Tudi to, kakšne zadeve potem ostanejo komu, je predvidela dejavnost tega analitika in njegovih uradnih kolegov:
Rusija postopoma izposoja Nemčiji svoja tržišča in surovinske zaloge (trgovinska pogodba iz 1894. leta) in potem po možnosti tudi življenjski prostor. Nemčija bo z grožnjo o uporabi orožja „urejala svoje zadeve44, s tem bo izsilila popuščanje in v isti sapi že zahtevala popuščanje za prihodnjič.
Sicer pa so to že podrobnosti. Vzvišena ideja terja vedno žrtve. V križarskem pohodu proti zaroti in uporniški drhali morajo združiti svoja skupna prizadevanja in zakriti oči pred tekočimi zadevami.
Mislil je na obračune, na carja in cesarja in celo na nezanesljive francoske advokate, čeprav so republikanci. Pri prizadevanju za ohranitev in zavarovanje monarhističnega načela na evropski celini tudi oni končno lahko ob ugodni priložnosti prispevajo svoj delež.
Prav zares. Tako vzajemnost so od časa do časa demonstrirali pred Evropo in pred svetom. In to ne samo v besedah. V primerih, koje strah pred ljudskimi vstajami vladama obeh imperijev zakril pogled na vse drugo, se njihova solidarnost ni kazala toliko v izmenjavi diplomatskih sporočil takega tipa, kot so jih v svojih ministrstvih znali tako lepo pisati VVilhelm von Schoen (Berlin), Alois von Ehrenthal (Dunaj) in V. N. von Lamsdorf (Peterburg), ampak v učinkovitejšem ravnanju.
Prakso te vrste ponazarja serija skupnih kaznovalnih in pomirjajočih akcij s sedežem v raznih delih evropske celine konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Taka je bila na primer združena nemško-rusko-francoska operacija za zadušitev osvobodilnega gibanja na Pirenejih. Njen rezultat je bila rešitev španskega in portugalskega prestola.
/l/IINLM USLUGE
Za to rešitev, so se nagrajevali zelo različno. Aleksandru III. je ostalo zadovoljstvo ob spoznanju, da je tudi v jugozahodnem kotu zmagalo njegovo življenjsko pravilo: „Vleči in ne izpustiti!44
Nemškemu cesarju se je posrečilo zahtevati od svojih varovancev realnejše nadomestilo: vrsto koncesij in vrsto enklav ter vojaških morskih oporišč v Angoli, Mozambiku, na Madeiri in v drugih kolonialnih deželah. Nemška mornarica je dobila baze v portugalskih kolonijah.
Sicer pa se je usluga, ki sta jo ruski car in nemški cesar napravila lizbonskemu dvoru, pokazala za zelo minljivo. Zmagoslavje nad pomiritvijo je bilo kratkotrajno.
V	začetku stoletja so portugalsko državo spet stresali ljudski nemiri. Armada in mornarica sta se navzeli simpatij do republike. Kralj je ustanovil strašno diktaturo.
Prvega februarja 1903 je Carlosa I. in prestolonaslednika Luisa Filipa na ulici v Lizboni ubila bomba, kije priletela v kočijo.
Lenin je zapisal v članku „O dogodku s portugalskim kraljem44: Obžalujemo, da je prišel ob tem dogodku na plan tudi onemogli zarotniški teror...
Do takrat se je na Portugalskem posrečilo z ubojem dveh monarhov narediti zmedo, zmedo v monarhiji, ne pa tudi uničiti monarhijo.44 Lenin jje izrazil prepričanje, da se bo vstaja republikancev na Portugalskem še razmahnila. To predvidevanje je potrdil nadaljnji razvoj dogodkov.
Bourboni — Anžuvinci, pobudniki intervencije na Portugalskem, so precej pozno izpričali svojo hvaležnost dinastiji Romanovih, šele po njenem strmoglavljenju 1917. Ko je Nikolaj II. že sedel zastražen v Tobolsku, je Alfonz XIII. uradno sporočil vladi, da je pripravljen dati carski družini zatočišče v Španiji.
KCM4J ZI/ONLJO ZVONO/1
Komaj se kukavica izleže iz jajca, že izkoristi prvo priložnost in pomeče iz gnezda svoje polbrate in polsestre, da bi lahko sama pojedla vse, kar pade v gnezdo. V tujem gnezdu se kukavica počuti kot doma.
Iz starega šolskega učbenika
V naslanjačih, pomaknjenih tik k pisalni mizi, so se grofi v nejasnem siju namizne svetilke zdeli Mirbachu „kot prišleci iz nedavne in daljne preteklosti, ki se je očitno za vedno poslavljala skupaj s Peterburgom44. (Norbert Roesch: Sence hočejo na plan. Berlin - Zuerich 1967.)
Baroni so bili v resnici taki prišleci, ne toliko iz Peterburga, velikega in neminljivega, kakršen je vedno bil in vedno bo, kot iz njegove resnično v preteklost izginjajoče prusko aristokratske elite.
Ali je bila ta elita res taka? Georg Schroeder zanika, da je bilo opaziti sledove kakršnegakoli tujega pritiska v Rusiji, zlasti še kakega „tajnega ali zlonamernega nemškega vpliva v ruskih vrhovih44.
Ne, tega ni bilo.
„Sploh pa44, se opravičuje Georg Schroeder,“ je bilo nemško prepričanje v Rusiji, katerokoli stopnjo je že doseglo, vedno redoljubno, kulturno in koristno za Ruse.
Seme višje kulture, ki je prihajalo iz Švabske in Brandenburga, je padlo na siromašna slovanska tla, jih obogatilo in oplodilo. Zato bi tudi danes lahko rekli hvala, namesto da bi se prepirali o teh stvareh.
V Rusijo so na primer prihajali nemški oficirji in zdravniki, pozneje podjetniki in tehniki (Georg Schroeder: Carji, cesarji, kanclerji in komisarji.
Die Welt 1966.) Obe deželi sta izmenjavali študente in rokodelce.44
„1913. leta,44 - se spominja Georg Schroeder,
-	,je bilo samo v Moskvi trideset tisoč Nemcev.
V	tem času se je šest tisoč ruskih študentov šolalo na nemških visokih šolah.44
In vse to so bili stiki dveh ljudstev, v svojem bistvu dostojni in plemeniti. Vmešavanja v ruske zadeve, vpletanja v njihovo upravljanje države — tega ni bilo.
Če so karkoli govorili v tem smislu ali še govorijo, je po mnenju drugega zahodnonemškega avtorja Norberta Roescha to samo plod domišljije. Gospod Roesch poziva:
„Preberite spomine tako spoštovane priče, kot je bila Tatjana Melnik - Botkina, hči v Jekaterinburgu pogubljenega carjevega osebnega zdravnika.44 — Mar ni tudi ona enako kot mnogi drugi „beli avtorji44 poskušala ovreči mit o domnevnem vplivu „izdajalskega nemškutarstva44 na zunanjo in notranjo politiko carizma in obstoju takega germanofilstva na dvoru?
Imenovana dama je v bistvu prepričevala: „Glasove o germanofilstvu na ruskem dvoru so širili hodobni jeziki. Zato ni bilo nobenih razlogov. Vsi so kričali:
„Pomislite, ona (carica) je Nemka! Obdala se je z Nemci, kot so Fredericks, Benkendorf, Drendeln, Gruenvvald .. . Nihče se ni potrudil preveriti, ali sta grof Fredericks in grof Benkendorf Nemca ali germanofila. (Tatjana Melnik -
Botkina: Spomini na carsko družino in njeno življenje pred revolucijo in po njej. Časopis za književnost, Beograd 1921.)
Pisateljica spominov je domnevno preverila te okoliščine. In kaj je pokazalo to preverjanje?
„Katoličan Benkendorf je govoril slabo rusko, v resnici je bil baltiški Nemec44. Toda bil je višji dvorni maršal, torej je izpolnjeval le svojo dolžnost, ki s politiko ni imela zveze. Četudi bi poskušal vplivati, bi učinkoval blagodejno, tako razumen in plemenit, kot je bil.44
Za Gruenvvalda pa beremo naslednje priporočilo: „Resnično, ob prvem pogledu nanj bi lahko ugibali o njegovem poreklu. Bil je okrogel, debelušen, s snežno belimi brki na grobem, rdečem obrazu. S prusko čepico na glavi se je sprehajal po vrtu s pruskim korakom .. . Prusko je govoril neodpustljivo slabo. Toda: „Na njegovem službenem mestu to nikogar ni motilo . .. S politiko je imel Gruenvvald celo manj zveze kot Benkendorf. Vodil je konjušnico. Svoje delo je odlično obvladal, bil je strog in zahteven in zaradi tega je bila konjušnica pod njegovim vodstvom vedno vzorno urejena. Na dvoru se je zadrževal samo pri slovesnih zajtrkih in obedih.44
Tretjega javnega delavca, Drendelna, je hči carjevega osebnega zdravnika v svojih spominih molče previdno obšla.
In kar zadeva četrtega, je vso stvar prikazala z lahkotnim polovičnim priznanjem:
„Edini, ki je lahko vplival na politiko, je bil dvorni minister grof Fredericks44.
Ampak — ali to ni dokaz? — „za take poskuse pa je bil grof že prilično star44.
Majava konstrukcija, toda springerjevsko publicistiko popolnoma zadovoljuje. Končno bi na željo nekaterih hamburški gospodje lahko brez truda ugotovili (čeravno to že tako zelo dobro vedo), da carja niso obdajali le štirje pruski grofje in baroni ter vključno z Neugardtom in Budbergom celo ne šest, tembolj ker se uporaba
njihovih sposobnosti nikakor ni končala v imperatorjevih konjušnicah.
Analiza poimenskih »piskov članov državnega sveta kaže, da je v sto sedmih letih obstoja tega najvišjega upravnega organa imperija sodelovalo približno osemsto ljudi. Med njimi jih je bilo najmanj dvesto pruskoaristokratskega (ali v skrajnem primeru meščanskega) porekla. Med tristo osemnajstimi člani te ustanove pri Nikolaju II. (v letih 1894 do 1917) jih je bilo osemdeset pruskega porekla, to pa je že četrtina celotnega sestava.
V posameznih obdobjih vladanja zadniih petih carjev (od Aleksandra I. do Nikolaja II) so priseljenci emigrantskih in naturaliziranih nemških plemiških družin predstavljali trideset do štirideset odstotkov osebja najvišje uprave vključno s posebnim oddelkom državnega sveta. Tu niso bili samo predstavniki pruskih, ampak tudi bavarskih, saksonskih in wuertemberških rodov - junkeiji, visoki uradniki in vojaške osebe.
Medtem ko so se omenjeni ljudje nemškega porekla naselili v Rusiji, so si s službeno gorečnostjo ali klečeplazenjem na carskem dvoru prislužili grofovske in knežje naslove, vodilne dolžnosti in velika posestva.
V zadnjih desetletjih carizma so to skupino izpopolnili še v Rusiji obogateli nemškokapita-listični gospodarstveniki in bankirji.
Državni svet je v prvi vrsti odražal svojevrsten vpliv njihove blaginje na ruski imperij. Ti ljudje so pravzaprav upravljali njegova jadra. Dejansko so bili tujci, med katerimi se mnogi vse svoje življenje niso poskušali naučiti rusko.
Ko so nastopali na državnih posvetovanjih, so se v ruščini tako slabo izražali, da je moral car napeti ušesa in pamet, da je lahko razvozlal, kaj govore.
V dolgotrajni, dolgi vrsti se vlečejo skozi letopise carizma pruske zvezde generalitete, ministrstev, diplomatskih in policijskih služb, ki v različnem obsegu združujejo čednosti svojevrstne vojaškonajemniške kaste: ošabnost in kleče-plaznost, kasarniško okrutnost in salonsko sladkobnost, stremljenje po činih in naslovih ter so- ’ delovanju pri državniških zadevah, zatajevan prezir do dežele, v kateri prebivajo, in domotožje
po domovini.
V primerih, ko so uvoženi služabniki pogodbeno sodelovali pri zavarovanju interesov imperija pred zunanjimi sovražniki, se jim je uspeh težko posrečil, zato so se na carjev poziv tembolj vneto vključevali v vojno znotraj Rusije proti Rusiji sami.
Zaupane jim divizije in korpuse so vodili z nesrečno roko v boj proti tujim nasprotnikom, toda z razumevanjem in zelo učinkovito so zasnovali prelivanje ljudske krvi v središču Rusije in v njenih obmejnih pokrajinah.
Celo sam general von Rennenkampf, ki je v dveh vojnah obrnil nase pozornost zaradi neuspehov in umika z bojnega polja — v vzhodni Prusiji je predal drugo armado Samsonova in pogubil deset tisoč vojakov — je pokazal izredno spretnost in taktičnostrategijsko izkušenost, ko mu je car po japonski vojni naročil, naj poskrbi za mir v Sibiriji in Primorju.
Vojaški najemniki so bili v tej službi nepre-kosljivi. Tja do zadnjih let carizma so mu iz svoje srede postavljali opričnike (člane telesne straže) najvišjih kvalifikacij in raznoterih profilov:
Zandarmerijske šefe in dvorne poveljnike, poveljnike kazenskih ekspedicij in načelnike impe-ratorskih konvojev, generale za spremstvo, namestnike, poslance in generalintendante, poveljnike vojaških okrožij, vojaške sodnike za izrekanje smrtnih kazni, običajne gubernatorje in generalne gubernatorje.
Značilna črta vseh teh ljudi je bilo izredno razvito družinsko, sorodstveno in nasledstveno nače-
lo.	Dedje so se do tal priklanjali Katarini in Pavlu, vnuki in pravnuki so obdajali Aleksandra III. in Nikolaja II.
Iz roda v rod so si predajali imetje z zadrževanjem lakajskih položajev in hkrati z oporokami povečevali premoženje ter ga pomnoževali z vsem, kar je ruskim carjem ušlo iz rok: imetje, privilegiji, naslovi, imenovanja. Nosilci tako imenovanih slavnih družin so pri tem podpirali drug drugega skozi obdobja carizma po različnih poteh in na raznotere načine - od višjega konjarja do poslanca, od načelnika imperatorskega konvoja do namestnika in prvega ministra.
Taki so bili Budbergi in Neugardti; von der Palleni in von der Osten-Sackeni; von Grabbe in von Krabbe; Benkendorfi, von Richterji, von Hildenbrandti, Kleingeli, NVrangeli, Dietrichi, Lamsdorfi, Fredericksi, von der Launitzi in drugi.
Vzmet, ki je tako močno dvigala ta prusko-peterburški zarod od prednikov do zadnjega kolena (v predrevolucijskih časih), sta predstavljala pohlep po denarju in želja po oblasti.
Za vsakega od njih je bila izdelana ocena,) kakršno je premier Witte dal za ministra von Plevveja: „Ta lahko služi bogu ali hudiču, kakor je ugodneje za njegovo kariero.44
Od tod skrajnosti v prizadevanjih podaniške zvestobe.	,
Iz tolpe vojaških najemnikov so prihajali na i< površje sami razkačeni mučitelji, visličarji in pobožnjaki. Če je baron postal kaznovalec, so pred njegovimi podvigi presenečeno dreveneli celo vešči domači izvrševalci kazni.
Že ko so Plewe, Drendeln ali Kleigels prestopili v pravoslavno vero, so domači obsedenci kar zeleneli od zavisti pred temi lizuni.
„Kakor se vedno dogaja z odpadniki,44 je pisal Witte, „tako je tudi von Plevve izražal dobrohotno naklonjenost do vsega, kar ni bilo pravoslavno. Ne mislim, da bi bolj veroval v boga
30
D0LEHJ8KI UST
kot v hudiča.
M.KASVINOV
PREVEDLA: J. TEPPET
2
dJ
c
m
/~*PR£i>5TAvunmo viunr\
HM
FILM
NOMI
SLOVEh HLMI
Za letošnjo produkcijo slovenskih filmov je namenjenih 12 milijonov dinarjev, kar zadošča za snemanje treh celovečernih in 15 kratkometražnih filmov. Za snemanje bodo prišli v poštev: filmska pripoved o potresu v Ljubljani leta 1895 Matjaža Klopčiča, filmanje scenarija Andreja Hienga „Zla-torog“, zgodba Toneta Partljiča .^Vdovstvo in pogreb Karoline Zester“ in zgodba iz življenja študentov režiserja Rajka Ran-fla „Pomladni veter“. Najverjetneje bodo filmski delavci letos le začeli snemati že dolgo načrtovani film po povesti Miška Kranjca „Povest o dobrih ljudeh". Režiser tega filma bo France Štiglic.
POSLEDNJI
TANGO
Bertoluccijev film „Poslednji tango v Parizu “, ki je v svetovni filmski kritiki doživel najbolj nasprotne ocene, od laskavih do ogorčenih, prihaja tudi na jugoslovanska platna. Naši gledalci bodo po vsej verjetnosti videli nekoliko izrezano verzijo, ki jo je Bertolucci pripravil za Anglijo. Kljub temu da bodo najbolj spotikljivi prizori izrezani, bo film za mladino prepovedan.
lodij. Taka je tudi pesem I Can’t Stop Loving You, pesem, kije doživela že veliko različnih interpretacij. Ike in Tina sta jo posnela na. izviren in nov način.
PLOŠČE
AnsamSeTBreacl se je z melodijo The guitar man dolgo držal na top lestvici radia Luxem-bourg. Prijetno in odlično izvedeno pesem pojejo tudi na mali plošči gramofonske hiše Suzy. Na drugi strani je posneta sicer manj znana, a vseeno dobra popevka Just like yesterday. Plošča je vredna, da ji prisluhnemo.
jjammkel
Na mali plošči, ki jo je izdala gramofonska hiša Suzy iz Zagreba, se predstavlja eden od znamenite dvojice Simon and Garnfunkel, Art Garnfunkel. Za obe skladbi na plošči Ali I know in Mary was an only child je značilno zelo subtilno in občuteno petje.
tere je značilen osnovni grški melos, ki ob uporabi najmodernejših glasbenih učinkov (moog synthesisor) zazveni prijetno tudi za bolj razvajen okus. Med skladbami je zaslediti zelo popularne Good-bye, my love, good-bye, My friend the wind in forever and ever.
KONCERTI
sloMenska
popevke^
Posebna žirija je že izbrala popevke, ki jih bomo poslušali od 6. do 8. junija na osrednji slovenski popevkarski prireditvi „Slovenska popevka 74“. Med že znanimi imeni skladateljev, ki so vsakoletni znanci tega festivala, se bo pojavilo precej novih imen. Kot novost pa velja odločitev, da letos ne bodo podeljevali denarnih nagrad, ampak le priznanja v obliki plaket. Na festivalu bo sodelovalo 13 tujih držav s svojimi pevskimi predstavniki.
II
Gramofonska hiša Suzy iz Zagreba je izdala malo ploščo, na kateri se nam predstavljata Ike in Tina Turner, znamenita pevska dvojica, znana po nenavadnih priredbah že znanih me-
-Na natečaj za 14. jugoslovanski festival zabavnih melodij
Omladina 74, ki bo letos aprila v Subotici, je prispelo 733 skladb, izmed katerih so jih izbrali za festivalsko izvajanje samo 32. Slovenski avtorji so skoz ozko mrežo prodrli s tremi skladbami. Na festivalu se bodo predstavili:	Marko Brecelj,
vodja ansambla Krik, s skladbo „Pastirska44, Ljubomir Kostrevc s skladbo „Če si sam“ in Rajko Djordjevič s skladbo „Vračam šSJS&kII	se>	vračam/4	Organizatorji	bodo
za izvajanje teh skladb povabili k sodelovanju slovenske ansam-Zvezda pevca Demisa Rou- ble. ssosa je zablestela tudi na našem nebu. S svojim nenavadnim, a nežnim glasom si je tudi med Slovenci pridobil veliko ljubiteljev svojega načina petja.
Na veliki plošči RTB, izdelani po Philipsovi licenci, poje Rou-ssos 12 prijetnih skladb, za ka-
KNJIGE
Ervina Fritza poznamo predvsem kot pesnika (pesniški zbirki „Hvalnica življenja44 in ,,Dan
g
Ob petdesetletnici smrti V. I. Lenina je Cankarjeva založba izdala portretno študijo „Le-nin“, ki jo je že leta 1924 napisal madžarski književni kritik, marksistični estetik, teoretik in filozof G. Lukacs. Čeprav je od takrat minilo že pet desetletij, ostaja Lukacsev prikaz velikega prispevka Vladimirja Iljiča marksistični misli in praksi zanimiv in zanesljiv kažipot k boljšemu poznavanju Lenina in leninizma, kar potrjuje tudi sklepna beseda h knjigi, katero je Lukacs napisal malo pred smrtjo.
D
I
današnji44), tokrat pa se nam prvič predstavlja tudi kot dramatik. „Farse44 je izdala Državna založba Slovenije, knjiga pa združuje tri krajše dramske tekste, ki so po izpovednem izhodišču posredno ali neposre-
farse ■
farse
farse
dno zaznamovani z aktualno družbeno problematiko. Posamezna besedila so vseskozi pretkana s humorjem in satiro in prežeta z avtorjevo kritično in moralno zavzetostjo.
razpadanje
Branko Šoemen, ki ga poznamo predvsem kot humorista in gledališkega režiserja, je pri Mladinski knjigi izdal že svojo drugo pesniško zbirko „Razpadanje44, ki vsebuje v svojih sporočilih vrsto zanimivih intimnih občutij in zrelih miselnih spoznanj, temeljno občutje pa je
vsekakor občutje popolnega razpadanja znotraj pesnikovega duhovnega sveta in zunaj njega. Zaznati je tudi zapletena duhovna stanja, ki plastično osvetljujejo pesnikov odnos do sveta.
pripovedi je ljubezenska zgodba, ki se dogaja v času vojne vihre v Burmi. Romanu daje etično vrednost pisateljeva angažiranost proti škodljivim pojavom v imenu ljubezni in bratstva. **********************
SE
II
V prevodu Majde Capuder je mariborska založba Obzorja izdala roman Richarda Masona „Veter ne zna brati”, po katerem bodo radi segli ljubitelji lahkotnejšega čtiva, še posebno tisti, ki so pred leti videli film, posnet po romanu. V ospredju
V „Knjižnici NOV in POS“ Partizanske knjige je kot trideseta knjiga izšla obsežna monografija o Sercerjevi brigadi, ki jo je napisal Milan Guček. Delo se vklaplja v celotno zbirko, katere namen je podati čim objek-tivnejšo podobo naše NOB. Na osnovi dokumentov, tako naših kot sovražnikovih, bogato opremljena s slikovnim gradivom, teče pripoved o Šercerjevi brigadi od njene ustanovitve do osvoboditve.
iščem
svojo
zemljo
Na literarnih večerih dolenjskih pesnikov in pisateljev se redno predstavlja tudi mladi pesnik Ivan Škofljanec iz Breg pri Krškem. Njegova poezija, ki je izrazito izpovedna, umirjena in občutena, pa vseeno presega samo ozki krog izpovedovanja, saj v njenem jedru leži pesnikova osebnost, ki je za naše slovenske razmere zelo značilna. Ivan še išče svoj svet, trdna tla, na katera bo stopil, kjer bo lahko rekel, daje doma.
Izhaja iz kmečkega rodu, živi in študira v mestu. Tako se v njem mešata dva svetova: stari vaški svet, kije blizu naravnosti in v tesnem stiku z življenjem v njegovi porajajoči se obliki, in svet mesta, kjer človek uresničuje svoje življenje na drugačen način, odmaknjen od narave, toda vseeno poln ustvarjalnosti, ki se razodeva in raste z znanjem. Oba svetova sta po svoje bogata in revna. Ivan išče spoj teh različnih svetov, skuša najti tisto točko, ki ju druži. Ta potreba je globoko v njem in je
po svoje odsev težnje po odkritju človekovega resničnega prostora.
„Ustvarjati sem začel, ko sem služil vojaški rok v Beogradu,44 pravi Ivan Skofljanec. „Takrat sem se spoznal z življenjem mesta, ki me je preseneti-
lo	in obenem razkrilo še eno stran sveta v meni. Zapazil sem razliko med mestnim in tradicionalnim kmečkim svetom, vendar ta razlika oziroma spoznanje te razlike ni boleče, človek dobi voljo do vključitve v tako odprti svet. Želiš izpovedati vretje v sebi in potem se zganeš in zapišeš. Lažje je to napisati kot povedati sočloveku. Drugače zveni, in končno, tudi pesem je namenjena sočloveku. Veliko zadoščenja je že v tem, da pesem napišeš, toda človek ni sam, živi z drugimi in dela za druge.44
Ivan je veliko bral, poslušal, se pogovarjal z znanimi slovenskimi ustvarjalci, največ pa se je učil iz življenja samega. Svet, ki ga človek iz dneva v dan ustvar-
ja, položaj človeka v tem svetu, njegova želja po sreči in iskanje sreče, vse to najde odziv v pesmih Ivana Škofljanca. Vendar ga dostikrat življenje postavlja na rob ustvarjanja. Dostikrat je tik pred odločitvijo, da ne bo več pisal, toda ustvarjalnost v njem zmaga. Mora pisati.
„Edina prava vrednota življenja je v ohranjanju in ustvarjanju. Človek je živ v tem, kar ustvari in z ustvarjanjem. Zato še vedno pišem in najbrž vedno tudi bom!44
Drugi element, ki povzroča občutek neukoreninjenosti pri Škofljancu, je iskanje svoje „zemlje44. Ivan se je rodil v Nemčiji, v tujini, zato je ta potreba v njem toliko bolj živa. Iskanje doma, svoje zemlje, ali kakor že imenujemo to temeljno človekovo željo po vraščenosti v svet, je osnovno gibalo velike večine njegovih pesmi. Zato mu je toliko bolj blizu vprašanje slovenskega izseljenstva, problem povratka naših ljudi. Ta tematika leži v
osrčju zbirke pesmi, ki jo pripravlja. Za naslov zbirke se še ni trdno odločil, zaenkrat nastaja pod delovnim naslovom „Izgubljeni ideali44.
„Danes sem na razpotju. Iščem nove smeri izražanja in ustvarjanja, čeprav mi pesnjenje še zdaleč ne pomeni samo produkcijo pesmi. Predobro se zavedam, da mora pesem v javnost, med ljudi, da mora živeti z njimi, biti del njihovega življenja ali pa vsaj odprta pot v boljši in lepši svet. Pri teni se mi zdijo literarni večeri prav primerna oblika posredovanja poezije ljudem. Le škoda, da jih je premalo. Lahko rečem, da pesem dobi svojo končno obliko in doseže vso svojo resničnost, ko ni več mrtvo zapisana črka, ampak živa prisotnost v zavesti ljudi. Občudujem vse tiste, ki z izredno voljo uspevajo v tem, vse tiste, katerih ustvarjanje in stvaritve prehajajo v last vseh ljudi,44 je za konec razgovora dejal Škofljanec.
MiM
DOLENJSKI UST
31
M
'M i' • S
>• i
i/fj*
A BARTELJ J.SPLICHAL
Obogateti se da še zdaj (govore nekateri razumni možje in skušnja to potrjuje) a) z drvmi, seženj drv v hosti velja šestkrat manj kot storjen v mestu; vej ima kmet dosti za celo zimsko kurjavo in če ima svojo živino in družino, ni mogoče, da ni dobička, b) s kupčijo s sadjem in ježicami. c) s kmetijo, kjer je polja le za domačo potrebo, dosti pa trave in nograda. No-grad daje leto k letu najmanj polovico pridelka gotovega dobička. Gojiti treba je vole, konj je srednjemu kmetu bolj škoden kot koristen. Prašiči požro več, kakor so vredni, tedaj naj jih ima gospodar le toliko, da ni treba kupovati zabele in da ne zmanjka prekajenega ob času najhujega dela.
Kokoši in kure-tnina sploh je kmetu škodljiva. Kadar potrebuje jajca, naj jih raje kupi. Blizu mesta nosijo lepe denarce molzne krave, tudi telci se prodajajo v mestu draže in laglje. d) lahko živi dober rokodelec, ako se ne peča z nobenim drugim delom kakor edino z rokodelstvom, e) velik dobiček nese mlin, če je pri
kako
obogateti ?
stanovitni vodi in je gospodar sam mlinar.
Reči, katerih se je skrbnemu kmetu posebno ogibati, a) čakati s pridelanim vinom. Treba ga je prodati prej in več ko je mogoče, b) skoposti pri živini, družini in delavcih. Kdor ne špara vina, si prišpara meso in pol delavcev, c) vozarije. Vožnja !r or is ti edino Šentjernej-cem d) obiskovanja tigov in sejmov, ker se zapravi toliko denarja po nepotrebnem in se kupi malokdaj kaj dobrega, e) pravdanja, prepira s sosedi, ker jih potrebuje bolj kot žlahto. g) da mu ne prejde zima brez dela. h) da ne ostane dolgo na hiši dolg, ne velik ne majhen. Bolje je nekoliko odprodati, kakor živeti v vednih skrbeh na celem gruntu.
Tako Trdina sredi druge polovice prejšnjega stoletja. In danes. Pojdimo po vrsti: drva ne vržejo več takega dobička, kupčija s sadjem se sploh ne poplača, kmetijstvo je na beraški palici in tarnamo o njem na vseh sestankih na vseh ravneh. Dober rokodelec se mora ukvarjati še z vsemi drugimi deli, če
hoče obogateti, mlinarji pa tako ali ako komaj životarijo in bodo bržkone še v tem stoletju izumrli — pa naj meljejo sami ali ne, naj bo voda stanovitna ali ne.
Če se je v 100 letih praktično popolnoma obrnilo tisto, kar predlaga Trdina, da bi človek obogatel, pa drži še vse, kar je predlagal, da bi človek ne postal siromak. Ljudje, hitro prodajajte vino, ogibljite se skoposti, vožnje prepustite Šentjernejcem, ki imajo še dandanašnji konjske dirke, ne obiskujete sejmov in trgov — niti avtomobilskih ne! — sosede tudi danes bolj potrebujete kot sorodstvo, ne pustite, da vam zima mine brez dela, in pazite, da ne ostane dolg na hiši. Ko smo že pri dolgovih: danes so pač takšni časi, da je vsak zadolžen. Za hišo deset milijonov za petindvajset let po dveod-stotni obrestni meri, za avto, ki stane pet milijonov, štiri milijone in pol za 30 mesecev po 12 odstotkov in tako naprej. Kmalu bomo še življenje kupovali na ud . . .
BENKOVAC!
V	ponedeljek dopoldne je drobna ročica 4-letnega Primoža iz velikega kupa rešitev naše nagradne uganke potegnila pet srečnih dobitnikov.
Do roka je prišlo kar 4053 rešitev. Kot so pravzaprav vsi uganili, so bili pravilni odgovori naslednji: v prvi uganki — IMV, v drugi uganki — Dolenjski list, v tretji uganki — Novoteks in v četrti uganki — Dolenjka in No-votehna.
In kdo so bili srečni izžre-
banci? Komisija, ki so jo sestavljali Tone Škerlj, odvetnik iz Novega mesta, predsednik, in člani Julka Gabrijel, gospodinja iz Rodin 5, p. Trebnje, Franc Štajdohar, upokojenec iz Črnomlja, Pri stadionu 4, Marija Lapuh, kuharica iz Brežic, Černelčeva 4 ter urednik P Jože Splichal, je sporočila:
Prvo nagrado, „katrco", dobi Jože Božič, ki služi vojaški rok v Benkovcu, sicer pa je doma iz Orehka pri Stopičah;
druga nagrada, 1000 strešnikov, pripada Jožetu Žibertu iz Ardra 14, p. Raka pri Krškem;
tretjo nagrado, zmrzovalno skrinjo, dobi Drago Komljeno-vič iz Kočevja, Šeškova 9;
četrto nagrado, pralni stroj, dobi Tilka Vencelj, Male Češnjice 1, p. Šentvid pri Stični;
peto nagrado, 7-dnevni penzion za dve osebi v Čateških Toplicah, pa dobi Ivanka Kukovičič, Krajna berda 15, p. Blanca.
Na vrhu karteljevskega klanca, kjer tudi hitrejši avtomobili zasoplo vprežejo nižjo prestavo, se mogočno bohoti hmeljniški grad, za katerega je Valvasor zapisal, da ga gre šteti med stare hribovske gradove. V njegov okras je navrgel naslednje besede: „Tik ob gradu daje čeden gozd prijetno senco in nedaleč od gradu je.tudi dober mrzel studenec. Bližnji vinogradi pa nam obljubljajo pijačo, ki daje dobro voljo. Blizu gradu naletimo na luknjo, ki gre tako zelo globoko v zemljo, da če vržemo vanjo kamen, ne slišimo, kdaj je prišel do dna.“
Tako je pisal Valvasor o gradu, ki je 6 km severno od Novega mesta in ki so ga zadnja leta na pobudo novomeškega društva ekonomistov začeli obnavljati, da bi ga zaščitili pred počasnim propadanjem.
Hmeljnik je razprl svoja krila nad dolinama Temenice in Radulje. Stari viri govore, da so ga sezidali že v 11. stoletju na mestu nekdanje rimske utrdbe. Rimljani pa naj bi bili naredili utrdbo takrat, ko so tu gradili staro cesto. A o tem ni nobenih dokumentov in prva pisana beseda o gradu gre iz leta 1223, ko sta bila njegova lastnika dva brata, gospoda Hmeljni-ška.
Od kod pravzaprav ime Hmelj nik, oziroma kot so v Valvasorjevih časih rekli, Hopfen-bach? Hopfen pomeni po nemško hmelj, prav hmelj pa je v starih časih kaj rad rastel po divjini - ne da bi ga zasadili ljudje. No, ker je bilo v okolici dovolj hmelja, je grad postal Hmeljnik. Ni znano, če so iz tega hmelja delali pivo; bržkone je gospodarjem nad tlačani bolj dišalo plemenito vino ...
Prvi lastniki Hmeljnika so bili gospodje Višnjegorski, ki so tu postavljali svoje ministe-riale - Hmeljniške gospode. Leta 1223., kot sva že omenila, sta bila lastnika gradu dva izmed številnih bratov. Grad sam je bil razdeljen na dva dela: enega, ki so ga imenovali Gornji Hmeljnik, je imel v lasti Adelhold Hmeljniški, pri njem pa so živeli še bratje Friderik, Rupert in Pucelin. Spodnji Hmeljnik. kot so imenovali drugi grad, si je lastil gospod Friderik starejši, pri njem je živel brat Henrik. Valvasor pravi o šestih bratili, pa le dveh lastnikih, tako: „Tako je v tem gradu živelo skupaj šest bratov, če-p iv sta med njimi le dva bila resnična gospodarja in samo eden kaštelan, namreč gospod Adelhold. Naj bi nam teh šest bratov bilo zgled bratske sloge in medsebojnega razumevanja, saj se včasih komaj dva brata v eni hiši dolgo dobro razumeta ter živita v medsebojnem miru po izreku starega poeta: tudi prijateljstvo med brati je redko.“
Okrog leta 1290 je bil grad v rokah goriške-ga grofa Alberta, ki je podelil dvorec grofom Tuijaškim. Iz starih spisov je razvidno, daje bil 1294. leta Hmeljnik v lasti Meinzela (ali Mainzela) Hmeljniškega. Ta je bil bratranec gospoda Huga Turjaškega in očima gospoda Gerloha Turjaškega. Meinzel s Hmeljnika seje oženil z vdovo Elizabeto Turjaško, rojeno Čušpeško. S to poroko je bil Hmeljnik dedno priključen gospodom Turjaškim in je ostal še vrsto let v njihovih rokah. Potem je v spisih omenjenih več gospodov Turjaških, a nikjer ni podatka, ali so bili lastniki Hmeljnika. Valvasor se je hudoval, ker minuli časi onemogočajo pozvedovanje: družino, ki je že zdavnaj popolnoma odcvetela, včasih izbrišejo iz spomina ljudi . . . Znano pa je, da je eden izmed Turjačanov še popravil grad, ki je bil močno utrjen s stolpi, obzidjem in jarkom. Tisti, kije grad popravljal, ga je na dveh straneh utrdil s povsem na novo pozidanimi zidovi in tako stavbo na pogled precej povečal.
Toda tudi slava Turjaških gospodov ni bila večna in Hmeljnik je šel iz njihovih rok v lastništvo črnomaljske gospode. Črnomaljski gospodje so bili vneti luterani, grad pa je po stal zatočišče protestantsko mislečih ljudi. Za Črnomaljskimi gospodi se je med lastnike vpisal Martin Zeidlcr, /a njim gospodje Ruesen-steinski, pozneje pa ga je priženil gospod Jurij
•	Jankovič, po čigar smrti je okroglo 10 let. preden je Valvasor izdal svojo Slavo, grad prišel v last gospoda Franca Leopolda barona Zirhaima. Pozneje je šel hmeljniški grad iz rok v roke, dokler ga ni kupil 1876 sudetski Nemec Hugo Lamboldt pl. Umstadt in ga obnovil.
Grad je imel dvojno obrambno obzidje s stolpi in vhodnim mostičem, svojo elektrarno, vodovod in ekonomijo ter v bližnji zaprti kraški kotlini V bajerjih ribnike, kjer se Še sedaj vidijo umetni nasipi. Blizu gradu je tudi 37 m globoka Pristavska jama. ki jo omenja tudi Valvasor. Se nred vojno je bil v spomin na
luteranske Črnomaljske gospode v dvorani ohranjen njihov grb. V grajski kapeli sv. Pankracija je imel zadnji lastnik Wamboldt mnogo starinskih dragocenosti. Restavrirani grad je imel razkošno opremljene sobane in bogato knjižnico. Opremo za grad si je dal Wamboldt pripeljati s Češkega, kjer je imel velika posestva.
9. maja 1942 so partizani grad, ki je bil-pomembna strateška točka, zažgali in v ognju je končalo med drugim tudi vino, ki so ga imeli v kleteh za najboljše priložnosti celo iz turških časov . . . Tako govorijo papirji. Ljudsko izročilo pa pravi, da so grad začeli graditi 14 let pred Kristusovim rojstvom. Tudi zadnji lastnik je bil silno ponosen na starost gradu, še bolj pa na svoje poreklo. Wamboldti po. Umstadti so si domišljali, da je njihov rod starejši od habsburškega in da sega njihovo plemstvo tja v 12. stoletje — se pravi skoraj do takrat, ko ie bil sezidan hmeljniški grad.
Domišljavi VVamboldti so razglasili Hmeljnik za najstarejši dolenjski grad in zatrjevali, da ne gre ta čast bližnjemu Staremu gradu, kot pravi izročilo. Verjetno so tudi govorice, da so zače-
li	grad zidati pred Kristusom, prav Wamboldti zasejali med ljudstvo. 1888. leta so naduti lastniki Hmeljnika z velikim sijajem slavili 1900-letnico svojega gradu! V Zgodovini Novega mesta njen avtor Ivan Vrhovec pravi: „Zgodovinar zmajuje seveda z glavo pri tacih pripovedih, vsekako pa je Hmeljnik jeden najstarejših gradov na Dolenjskem.“
Sploh je hmeljniška zgodovina tesno povezana z novomeško in marsikateri turški napad, ki je pretresel mesto, so čutili tudi hmeljniški gospodje!
Ljudje, ki se še spominjajo časov zadnjega graščaka, vedo povedati prenekatero zanimivo zgodbo. Antonu Sajetu s Karteljevega je stara mama pripovedovala, kako je njena mati še hodila na tlako za hmeljniški grad!
Med ljudmi kroži tudi zgodba o tem, kako je neki ropar hotel od mlade hmeljniške baronice ključe blagajne, ki je bila baje polna zlata in dragocenosti. Ko je videl, da mlade grajske gospodične ne bo mogel ustrahovati, se je ropar ujezil in ji vrgel pod noge bombo. Gospodična ni izgubila prisotnosti duha: kot se prej ni bala roparja, je tudi zdaj ročno pobrala bombo in jo vrgla skoz okno. Eksplozija je bila tako močna, da so na tisti strani popokale vse šipe!
O zadnje boaronu Hugu-sinu graščaka, ki je 1976. kupil Hmeljnik - je Ivo Pirkovič pred leti v podlistku „Gradovi umirajo“ zapisal, da je bil trd s služinčadjo in dajo je vse do svojega bega v tujino tudi surovo tepel. Pravi tudi, da so Hmeljniški gospodje govorili slovensko samo z deklami in hlapci, Slovence pa da je sovražil. Morebiti; po drugi strani pa je tudi slišati, da je bil baron Hugo dobrega srca. Pravijo, da je rad pomagal kmetom, da je skrbel za revne otroke, podpiral okoliške šole in vzdrževal ceste. Stari baron je bil tudi prijatelj cesarja Franca Jožefa, ki ga je na Dunaju vedno prav rad sprejel ...
Ljudska govorica pravi, da so bili med lastniki tudi hudobni graščaki. Eden izmed njih je bil celo tako grd, da je dal svojo lastno hčer zazidati v enega izmed stolpov hmeljniškega gradu. In vzrok? To se je do danes pozabilo, pravijo pa, da je še danes vidno kamnito znamenje v spomin in svarilo hudemu dogodku!
Drago Šproc, ki je poučeval otroke soteške-ga Auersperga violino, je ob različnih svečanih priložnostih igral tudi na hmeljniškem gradu. Ko so nekega večera muzicirali — kot se spominja Drago Šproc, je bilo to za srebrno poroko - jih je grofica Harachova, žena barona \Vamboldta, prosila, naj zaigrajo tudi La palo-tno. Izgovarjali so se, da ne znajo in da nimajo not, a jih je preprosila. Šproc je s kolegi zaigral zaprošeno melodijo, potem pa je iz radovednosti vprašal, zakaj sije tako želela La palorne. Grofica je odvrnila, da v spomin na poroko cesarja Maksimilijana (Habsburžan, mlajši brat Franca Jožefa, mehiški cesar 1864 - 67) in dodala:	„Veste, v sorodstvu smo bili z
njim . .
V	okoliških vaseh pa vedo povedati, da je nekje ob Radulji zakopan zaklad. V strahu pred Turki ga je zakopal eden izmed lastnikov hmeljniškega gradu. V boju s Turki je potem padel in skrivnost o zakladu odnesel v grob.
Hmeljniški grad zdaj obnavljajo, da bo še naprej ponosno nadzoroval dolino pod seboj. Zakopanega zaklada pa doslej še nihče ni našel in izkopal.. .
Smejemo se
„Ljubi, vrzi s sebe breme preteklega leta, odrini, kar te teži, in pij z mano na neobteženo, srečno novo leto!“
PONAVLJ
GLAGOLI
UKRAJIN
MESTO
M
MESTO V VOJVODI NI
GRELNO
TELO
rana
ZNAN KRAJ IZ NOB V BOSNI
TEL.
ELEMENT
KRATKA
SABLJA
OCE
VRSTA
SOLATE
GLAS
CVETNI
PRAH
VRSTA
ANTILOPE
VLADAR
NEPREHODNA ČREVESA
VZVIŠEN
Prostor
IT.JADR.
LUKA
SLEZ
RADIJ
DEJANJE
BEDRO
ENOTA EL.
nmmi
M.IME
CLAY
|EVR|
OTOČANKA
pM"
OREL
ERICH
WLL
SVILA
WW
znani
■K I
L
AMERI-
CIJ
Ž.IME
obmejni
usluž-
benec
JUDOVSKI
KRALJ
GL-
MESTO
ITALIJE
r
ii
i
i
i i I
Ali je v ostankih starega keltskega svetišča zabeleženo astronomsko znanje prazgodovinske kulture - Stonehenge buri domišljijo
i ■
Na jugu Anglije leži eden najbolj zagonetnih zgodovinskih spomenikov, ki že stoletja buri duhove in je predmet različnih domnev in teorij. Stonehenge, stara keltska zgradba, katere starost so z do sedaj najbolj zanesljivo metodo ugotavljanja starosti ocenili na več tisoč let. Prvi zasnutki gradnje so stari celo okoli 10.000 let. Keltsko svetišče je postavljeno v obliki podkve z ogromnimi pokončnimi nosilci iz celovitih kosov kamenja,
preko katerih so vodoravno položeni drugi megaliti. Okoli svetišča je izkopan jarek z zagonetnimi jamami, katerih pomen še do danes ni ugotovljen. Pomaknjen malo iz središča je oltar, za katerega so kasneje ugotovili, da leži točno v centru večjega kompleksa mega-litnih ostankov keltskih spomenikov.
Z daljšim preverjanjem in raziskovanjem ter s primerjanjem našega sedanjega znanja astronomije so znanstve-
K
niki prišli do neverjetnih spoznanj. Celotno svetišče Stonehenge je ogromen kamnit koledar in gradnja, v katero so nekdanji Kelti vgradili svoje znanje astronomije, še danes preseneča arheologe in astronome. To znanje je na tako visokem nivoju, da veliko znanstvenikov sploh ne verjame v take hipoteze. Britanski astronom Fred Hoyle meni, da bi brez večjih sprememb v razporedu velikih kamnitih kosov tega keltskega svetišča še danes lahko predvideli sončni mrk.
Vse več je arheologov, ki se temu mnenju pridružujejo vsaj v njegovi grobi obliki. Stonehenge je prav lahko nezapisana priča o visoki stopnji znanja predzgodovinske kulture. Iz razmestitve me-galitske strukture se dajo razbrati astronomska poročila. Po njih bi prav lahko spoznali, ob sočasnem ponovnem preverjanju prastarih zapisov na kosteh in kamenju, katere astronomske pojave je prazgodovinski človek opazoval in skušal zabeležiti na ta ali oni način. Na ta način bi se dali razložiti še drugi nepojasnjeni dokumenti prastarih civilizacij.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
«
	Rftiitev prejšnje križank«												
■				"	Im	mi*		m.		«*	• ST	"Z?	IM
						A	i	1	5_	T	T	T	X
					A	L	A	jL	0	R.	i	j	_A
					Jb_	K.	L	0	M		"m	A_	T
				EE	_K	A	L	■ti TTff		L	i	M	_A
	■	■	■	K	_0^	R.	1	_S_	i	_A	N	T	i
	FF	P	T	A	T		Jf_	_A,	_N_	D	T		..
	[ičj	H	p	_R	A		A			A			K?
	E	H	_A_	H			£	D	O	g	A_	T	T
H	0	H	_S	A	M	1	R		D	e	N	T	A
5n	[pj	MM	_K	N	l	K	S	U	1	v	A	U	
□J	M«	0	1	T	l*	A	2‘	K	M	A	T	V	□
y
D.
U
.Morava si izmisliti kaj drugega, saj se vendar ne moreva takole skrivaj dobivati le enkrat na leto!”
,Jn če si daste v lase Še nekaj svečk, boste gotovo zbujali pozornost na novoletnem plesu. “
Ostanki keltskega svetišča stonehenge v Angliji
i
M-
v celico, se je Para-,r fr je bil polomil. O 8° iskali prav take
^kesanje. Ni kazalo 0 in v tihem premi-
v mislih vse Čudovi-
te stezice, ki so ju vodile po svetu, posebno tiste iz zadnjih let. Vredno je bilo živeti! sta se strinjala, in če jima je usojeno oditi, bosta pač odšla, dasi bi si človek za zadnjo uro želel kaj drugega kot levje čekane ...
Zapeli so petelini in rodilo se je jutro. Mesto je vrvelo. Ženske so hitele na trg; otroci so se jim motali okrog nog. Cesar je odhajal v senat, pesniki so pesni-kovafi in filozofi so filozofirali. Vsi pa so za popoldne
planirali obisk v Koloseumu, kjci se bodo nuveurili ob pogledu na rojoveče leve. Panem et circenses! Kruha in iger! To je bilo geslo, ki so se ga držali.
Odbilo je poldne in odbila je tretja ura. inoune v slavnem rimskem amfiteatru so se pričele polniti. Vreme je bilo čudovito in ni bilo bojazni, da bi predstavo odložili na naslednji «*an!
KMALU BI BILANESREČA
Ime mi je Jonathan Bajez. To je eno od 47 lažnih imen, ki se mi zdijo lepa in jih po potrebi uporabljam. Trenutno se ukvaijam s pisanjem spominov in takšnih kratkih zgodb, sicer pa sem po poklicu plačan morilec. Ne vodim evidence, toda če me spomin ne vara, sem ubil kakih štirideset ljudi, zaslužil pa čez 80.000 dolarjev.
Častna beseda, da se nisem zlagal, kajti zame je čast najvažnejše na svetu. Moji klienti so ljudje, ki ne vprašajo za ceno, ampak zahtevajo truplo, jaz pa nočem barantati.
Pravzaprav sem vedno veroval v ljudi, tudi v tiste, ki sem jih ubil. Toda posel je posel in tu ni sentimentalnosti. Ti meni denar, jaz tebi truplo, pa na svidenje.
Na žalost vsi ljudje niso vedno ljudje in me to lahko strašno razjezi. Prejšnjo sredo, na primer, me je tak tip pripeljal skoro do norosti. Sedel sem v svojem apartmaju v hotelu Excelsior z malo Mary. Pravkar sem ji kot divji petelin začel dvoriti in šepetati nežne besede, ko je nekdo potrkal na vrata.
-Naprej! sem rekel precej jezno, ker nisem prenašal, da me kdo prekinja v ljubezenski igri.
Pojavil se je suhljat človek nedoločenih potez, toda zelo drago in elegantno oblečen. Bil je prestrašen in ves iz sebe.
— Oprostite, da prihajam ob taki uri, je začel s piskajočim glasom, — toda posel, saj veste, kako je, ne čaka ...
— Koliko plačate? — sem skušal skrajšati njegov govor.
— Kolikor zahtevate plus 1000 dolarjev, če posel opravite do zjutraj.
— Politična osebnost?
— Da in ne ... toda .,. — pri tem je diskretno pokazal Mary.
— Ah, da ... sem razumel njegov strah. - Draga, zapustiti naju moraš. Imava nujen opravek.
Porinil sem jo na hodnik, nato sem, globoko zavaljen v naslanjač, poslušal vznemirjenega klienta. Zahteval je, naj ubijem nekega svojega tovariša, ki je stanoval v hotelu Splendid. Priznam, da takšne ponudbe nisem pričakoval, ker so moje področje v glavnem bili politiki, bankirji, lastniki trustov, sploh ljudje s kapitalom.
Moja nova stranka, Willy Stewart, lastnik tovarne valjčnih ležajev „Willy et Co“. je zahteval, naj ubijem nekega morilca, čigar imena sploh ni vedel.
Menil je samo, da ga je podkupil nekdo od konkurence.
Sporazumela sva se, da neznanega morilca pospravim za 3000 dolarjev. Menil sem, da je to dovolj, čeprav me je razjezilo, ker mi Willy ni hotel dati akontacije, ker je dvomil o mojem uspehu. Omenil je celo, da morilec odlično pozna svoje delo in da moram biti posebno pazljiv. Nasmejal sem se, ker očitno ni vedel, kdo je Jonathan. Ob slovesu sva se dogovorila, da se naslednji dan najdeva v bistroju. Willy je obljubil, da bo tam točno ob 11. uri.
Kmalu nato sem se kot pred vsako akcijo pripravil, da spremenim ime in zamenjam hotel. Telefoniral sem Jeromu Mallu, enemu svojih najbolj zaupnih ljudi, in mu naročil, naj moje stvari spravi v hotel Georgia ter me prijavi pod imenom Lary Exald. Nato sem stopil v restavracijo, popil dva dvojna konjaka in čakal, da se zmrači.
Točno ob 20. uri sem si prižgal cigaro in šel peš tistih dvesto metrov do hotela Splendid. O svoji hitrosti in poklicni spretnosti nisem nikoli dvomil, čeprav sem po naravi skromen.
Neopazno sem se splazil v apartma v sedmem nadstropju. Ne da bi prižgal luč, sem se usedel v udoben naslanjač.
Cigare nisem še niti pokadil, ko so se zaslišali hitri koraki, nato pa žvenket ključa. Ko je lastnik apartmaja vstopil, sem dvignil pištolo in ustrelil, ne da bi sploh vstal. Vedno sem streljal in zadel v srce, zato sem, ne da bi pogledal truplo, pohitel po isti poti ven.
Naslednji dan, točno ob 11. uri, sem bil v bistroju, toda Willy še ni prišel. Sedel sem za prosto mizo, naročil pijačo in začel prelistavati jutranjik. Bral sem dolgočasne naslove. Nato pa so mi nenadoma zaplesale pred očmi črke „Willy Stevvart ubit“.
„Sinoči so v hotelu Splendid/4 je pisalo, „ubili Willyja Stevvarta, lastnika tovarne Willy et Co. Policija do sedaj še ni odkrila nobenih sledov. Vratar hotela Spendid je povedal, da je Stewart spraševal za nekega gosta, ^tnaj bi stanoval v apartmaju v sedmem nadstropju. Ko	vratar rekel, da
tam nihče ne stanuje, se je Stewart»	zgrabil	je ključe
in stekel v sedmo nadstropje ...“
Naprej nisem bral. Vrgel sem časnik na mizo in stekel v svoj hotel, da bi se čimprej povedal z Jeromom Mallom, saj marsičesa nisem razumel. V hotelu pa sem našel pismo, ki me je prisililo, da sem podivjal zaradi človeške neumnosti. Nekdo je na stroju natipkal:
„Gospod X (kdo bi vedel vaše pravo ime),
danes vam pošiljam to pismo, jutri pa 5000 dolarjev. Nič drugega ne pričakujem od vas, samo ubijte Willyja Stewarta. Neki deček vam bo prinesel kuverto z denarjem.“
Pomislite, kakšna ironija! Do Willyja je prišla vest, da ga hoče konkurenca spraviti s poti. Willy me je angažiral, da bi ubil njegovega neznanega morilca, oba pa nisva niti slutila, da sem ta morilec jaz! Ker v Splendidu nihče ne stanuje (jaz sem vendar stanoval v Excelsiorju!) sem po naključju vendarle ubil Stevvarta, šele nato pa je prišlo pismo s ponudbo, naj ga ubijem!
Ni mi žal, da sem v Willyjevem srcu pustil svinčenko, niti mi ni žal, da mi je propadlo njegovih 3000 dolarjev, saj bom z druge strani dobil 5000. Zona pa me obliva ob misli, da me je ta neumni Willy najel zato, da bi ubil samega sebe, kar bi se utegnilo v tisti naglici tudi res zgoditi!
J
»In kakšne vrste sendvič naj bi bili?
bil še pred desetimi dnevi kozolec dvojnik, pod njim pa so bili spravljeni razni stroji. Ogenj je i Ko faltu s Krvavčieea vrha uničil za 40.000 din premoženja. Zanetili so ga domači majhni
POTA IN STO#
paragraf
l\la tisoče prekrškov
VIKENDI JIM DIŠIJO
Nevaren prehod
VLOMILEC V ŠOLI
17. februarja so ugotovili, da je bilo vlomljeno v počitniško hišico Počitniške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS v Dolenjskih Toplicah. Vlomilec je obiskal tudi sosednji vikend, last Aleksandra Laha iz Ljubljane. Kaj je odnesel, še ni ugotovljeno, ker čakajo lastnike, da bi opisali manjkajoče predmete.
Med 16. in 18. februaijem je bilo vlomljeno v osnovno šolo na Mimi. Neznanec, ki je vdrl v poslopje skozi pritlično okno, je naredil za 2.900 din škode. Ker so bili znotraj stavbe vsi prostori nezaklenjeni, se je lahko sprehajal in prebrskal, kar ga je zanimalo. V zbornici je iz omare vzel 1.400 dinaijev, 3 ure štoparice in 2 žepni uri, iz kabineta za glasbo pa je vzel stereo gramofon z dvema ojačevalcema. Organi pregona so nepridipravu že
na sledi.
V______________________________
Pozna se, da pri nas z nepravilnostmi in goljufijami vseh vrst pospešeno obračunavamo. Tako so organi uprave javne varnosti v Novem mestu v preteklem letu na območju štirih dolenjskih občin odkrili za 18 odstotkov več kaznivih dejanj s področja poslovnega kriminala. Preiskovali so 109 takih kaznivih dejanj, ki jih je storilo 120 osumljenih, od tega 32 starih znancev sodišč. Tako povzročena družbena škoda znaša okrog 2,400.000 din.
Ugotovljenih je bilo več primerov nevestnega gospodarskega poslovanja, nekaj poneverb in neupravičene porabe družbenih sredstev, raziskovali pa so tudi tri primere dajanja in jemanja podkupnine ter tri primere grabeža v zvezi z zlorabo uradnega položaja iz koristoljubnosti.
V skupino kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo je šteti še gozdne tatvine, ki so se v preteklem letu močno razpasle. Poglejmo nekaj konkretnih primerov, ki sojih v letu 1973 raziskovali delavci UJV Novo mesto:
V Novem mestu so v podjetju ROG ugotovili težji primer zlorabe uradnega položaja,
poneverbe in ponarejanje listin. S temi dejanji je bilo podjetje oškodovano za okrog 45.000 din. V podjetju LABOD je odkrita neupravičena poraba sredstev v reprezentančne namene, obširne poizvedbe pa so bile
Občani naredimo v vsakdanjem življenju toliko drobnih kršitev zakonov in predpisov, da z njimi dobesedno zasipavamo sodnike za prekrške. Na stotine
otrod, ko so hoteli nareditf,,čisto majhen ogenjček44. (Foto: R. Bačer)
Posegali po družbenem premoženju
Lani odkritih 109 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala -Med večino poštenih je 120 osumljenih raznih zlorab
tudi v novomeškem Cestnem podjetju. Tu je razkrinkanih cela vrsta zlorab in osebnega okoriščanja v škodo podjetja. Gre za okrog 40 primerov, ki predstavljajo za podjetje škodo v znesku 1,700.000 din. Predvsem gre za brezplačna asfaltiranja dvorišč in dohodnih poti pri hišah nekaterih vodilnih delavcev, njihovih znancev ali sorodnikov. Raziskana je še poneverba 84.000 din v trgovini Kmetijske' zadruge KRKA, Novo mesto.
V občini Trebnje so organi UJV raziskovali nepravilnosti v podjetju INKOT, kjer je eden vodilnih osumljen raznih nepravilnosti in okoriščanja. V obratu KOLINSKE pa so bile poneverbe v skladišču, kjer si je nekdo prilaščal material.
V Črnomlju so raziskovali nedovoljeno trgovino z rabljenimi kmetijskimi stroji. Osumljenec je uvozil najmanj 89 strojev in jih spretno preprodal. Obsežne poizvedbe so bile tudi v BELTU zaradi nepravilnosti, ki sojih zagrešili nekateri nekdanji vodilni ljudje v zvezi z rekonstrukcijo tovarne, ko so bili še skupaj s Cosmosom. Zlorabo uradnega položaja so našli še v Belsadu, poneverbo pa v obratu žage 1MV v Črnomlju.
V Metliki je bila v preiskavi skupina avtoprevoznikov, ki so se na razne načine hoteli izogniti plačilu davka. Osumljenci so še v preiskavi zaradi grabeža, tatvin, ponarejanja listin in podobnih goljufij. Prav tako je bil raziskan primer nedovoljene trgovine z gradbenim materialom, kjer si je osumljenka pridobila najmanj 21.000 din protipravne premoženjske koristi.
O teh primerih so preiskave končane, marsikje pa delo ni bilo lahko. Nadaljnjo besedo bo imel tožilec, kasneje pa sodišče. Tu se bodo osumljenci ali oprali, bržkone pa bodo plačali kazen za seganje po družbenem premoženju.
“■ _ ' bi videti
Za dečkovo smrt je dobil 8 mesecev zapora
Bilo je natanko pred letom dni, 16. februarja lani, ko je 24-letni poklicni šofer Zdravko Drnovšek iz Orehovice pri Zagorju vozil tovor njak skozi Dobravo. Vozil je prehitro in nepazljivo, zato ni opazil 4-letnega Janija Selaka, ki je po stranski poti pritekel na cesto. Fantka je kamion zbil in povozil, da je revček na mestu umrl.
Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je nedavno tega obravnavalo šoferjevo krivdo, je ugotovilo, da je bil Zdravko Drnovšek nepazljiv, hkrati pa so spoznali delno sokrivdo otroka oziroma njegovih staršev. Tako nfajhen otrok ne bi smel biti brez
in tisoče ljudi je, ki so že imeli opraviti na- tem uradu in ki so tudi prejeli kazni. In kaznovalna politika postaja vse ostrejša! Vse več je hujših denarnih kazni in celo zapornih. S kakšno bilanco so zaključili svoje delo v letu 1973 sodniki za prekrške, so povedali:
JANEZ LOTRIČ, sodnik za prekrške v Brežicah: - Od 999 zadev, kolikor smo jih imeli lani v obravnavi, je bilo 126 ustavljenih, 13 pa je ostalo nerešenih. Izdal sem 849 odločb o kaznovanju, med temi je bilo 22 zapornih kazni, najvišja denarna kazen pa je znašala 16.615 din. Plačal je obrtnik, ki ni poravnal davka iz delovnega razmerja. Pretežno imam opraviti s kršilci cestnoprometnih predpisov. Lani je bilo 654 takih, med njimi pa kar 178 vinjenih. Odvzeli smo 196 vozniških dovoljenj, nekaterim tudi za 5 mesecev.
NEVENKA IPAVEC, sodnica za prekrške v Metliki: — Skupno z nerešenimi spisi iz leta 1972 smo lani imeli v obravnavi 839 zadev, konec leta pa je ostalo 159 nerešenih. Kaznovanih je bilo 630 občanov, od tega 191 zaradi vožnje brez izpita. Nad polovico vseh kršiteljev je bilo s področja ogrožanja varnosti na cestah. 'Javni red in mir je kršilo 161 ljudi, posebnost našega omočja pa so klateži. V letu 1973 je prav klatež dobil najvišjo možno kazen: 2 meseca zapora, najvišjo denarno kazen v znesku 2.400 din pa je plačal neki črnograditelj.
FRANC CVELBAR, vodja službe za kaznovanje prekrškov
v	Novem mestu: - Lani smo imeli opravka z okrog 1.000 zadevami manj kot leta 1972. V obravnavi je bilo skupno 5.955 zadev, od tega je bilo pravnomočno končanih 4.129. Če upoštevamo, da je vse leto delal,en sam sodnik, sistemizirana pa imamo 3 mesta, je bilo veliko narejenega. Velika večina kazni
-	3.180 - je bila izrečena kršilcem cestnoprometnih predpisov, 362 občanov pa se je pregrešilo zoper javni red in mir. Precej več kot prejšnja leta imamo dela s črnimi gradnjami. Lani je bilo 20 občanov zaradi tega pravnomočno kaznovanih, najvišja izrečena kazen pa je znašala
7.000	din. Okrog 15 črnogradi-teljskih zadev je še v postopku.
*	R. BACER
OGULIN: PREHITRO V OVINEK - 11. februarja okrog 14. ure je Branko Flajnik iz Vukovcev pri Vinici z avtom prehitro pripeljal v nepregledni ovinek, tam pa zadel Anko Grubišič in Anko Draganjac, ki sta šli peš pravilno po levi strani ceste. Anka Grubišič je bila teže poškodovana, medtem ko drugi Anki ni bilo hudega.
ŠENTJERNEJ:	PODRL	IN
POBEGNIL - 9. februarja popoldne je Anton Grubar iz Javorovice z avtom zadel Sentjernejčana Jožeta Makovca, ko je ta nenadoma prečkal cesto. Voznik je pešca zbil na tla, ni pa ustavil, temveč pobegnil. Drugi dan so ga dobili. Pešec je laže poškodovan.
METLIKA: PRAV PRED MILICO -11. februarja v večernih urah sta na križišču prav pred postajo milice trčila avtomobila. Jože Su
štaršič iz Cerkvišč je pripeljal iz Gradca in v križišču izsiljeval prednost, zato sta trčila z avtom Marije
nadzorstva ob cesti, razen tega pa je šofer vse doslej veljal za zglednega voznika, saj ni bil se nikdar kJfcno-van niti ni naredil prekrška. Sodba še ni pravnomočna.
Volk iz Slamne vasi. Pri nesreči sta sc poškodovala Marija Volk in njen sopotnik Martin Plescc; le-ta je moral celo v bolnišnico. Ugotovili so, daje povzročitelj nesreče vozil vinjen in brez izpita; naredil je za 20.000 din škode.
MIRNA: PODRL ZAPORNICE -
12.	februarja v zgodnjih jutranjih urah. je Janez Grden iz Zagorice pri Mirni z avtom zapeljal čez železniški prehod v trenutku, ko so sc spuščale zapornice. Prvi je ušel, drugo, ki je bila že spuščena, pa je prelomil in kar odpeljal. Materialna škoda znaša 800 din.
NOVO MESTO: NI IMEL PREDNOSTI - Na Cesti komandanta Staneta, kjer je odcep proti Metropolu, sta 13. februarja okrog 13. ure trčila osebni avto, ki ga je vozil Jože Gliha iz Žužemberka, in tovornjak, v katerem je bil za volanom C*ril Jasene iz Kočevja. Do trčenja je prišlo, ker je osebni avto Glihe s stranske cesto zavijal na glavno, ne da bi imel prednost. Skoda znaša 2.000 din.
KANDIJA: PREMALO PREVIDEN - Na zagrebški cesti pred IMV
je bila 13. februarja prometna nesreča, ko je Stanislav Zaletelj iz Zagorice Dobrniču s kombijem zavijal s parkirnega prostora na cesto. Ravno takrat je mimo pripeljal z osebnim avtom Marjan Strnad iz Ljubljane. Pri trčenju je bilo za 3.000 din škode.
METLIKA: IZSILJEVANJE NA CESTI - 13. februarja okrog poldne je Zlatko Ribič iz Križevske vasi z avtom zavijal s Trga svobode na CBE, pri tem pa trčil v avto Danila Jazbinška iz Polja, ki je po glavni cesti vozil mimo. Gmotna škoda znaša 2.000 din
METLIKA: NI SE PREPRIČALA - Metličanka Anica Pavlovič je 15. februarja popoldne zavila z avtom z Vinogradniške ceste na CBE, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Tako je trčila v avto Franca Bor-štnarja iz Vidošič, ki je pripeljal mimo. Škode je za 4.500 din.
STEFAN:	KOLESARJA JE
ZANESLO - Ko je 17. februarja zvečer Anton Sebanc iz Bitnje vasi z avtom dohitel kolesarja Cirila Kozlevčarja iz Vel. Loke, je kolesarja zaneslo in avto ga je zadel, kljub temu da je Sebanc ustavil. Škode je za 1.000 din.
Dežurni poročajo
POŽAR V STRAŠKI GORI -
11.	februarja ob 13. uri je začelo goreti v Straški gori. Pogorelo je okrog 50 a košenice in 50 a hrastovega grmovja. Požar so pogasili gasilci iz Vavte vasi in Dol. Polja. Domnevajo, da je nekdo zažigal travo, pri tem pa se je ogenj preveč razširil.
KDO BO ŽAGAL? - Med 8. in 14. februarjem je bila ukradena-motorna žaga znamke Housvama. Bila je rdeče barve, spravljena pod skednjem Martina Vodopivca iz Gor. Brezovice pri Šentjerneju.
BARAKA JE ZGORELA - 13. februarja pozno zvečer je bruhnil ogenj iz barake blizu Vel. Gabra, kjer je stanoval Cigan Anton Hočevar z družino. Goreti je začelo v prostoru, kjer sta bila konj in seno, od tam pa se je plamen razširil še na stanovanjski del barake. Skromno premoženje sjconjem vred je uničeno.
MASTILI SE BODO - 14. februarja ponoči je nekdo ukradel Bevčevim v Martinji vasi 7 kokoši. Tat je bil izbirčen, saj je vzel samo najlepše kure.
TAT PRED HlSO - V noči na 6. februar je neznanec vdrl v avto Zastava 750, ki je stal na dvorišču lastnika, Novomeščana Antona Majerleta. Iz vozila je tat odnesel rezervno kolo.
AVTO BREZ KOLES - Metličan Egon Petrič je 17. februarja zjutraj ugotovil, da mu je nekdo ponoči odmontiral z osebnega avtomobila ,-za štiri kolesa. Avto je stal pred stanovanjskim blokom.
SUHOR:	NEPRIMERNA	HI-
TROST - Ko je Jože Ivanovič iz Zilj 13. februarja proti večeru vozil iz Vinice proti Črnomlju, ga je v levem ovinku pri vasi Suhor zaradi neprimerne hitrosti zaneslo. Zapeljal je na bankino, nato pa čez cesto in po nasipu na njivo. Voznik je bil laže ranjen, škode pa je za lD.000
Sveto Rozalijo si je zaželel
Nabožne slike so dandanes dober plenf to je vedel tudi Banovec
Na 6 mesecev zapora je bil februaija letos obsojen pred okrožnim sodiščem v Novem mestu 22-letni Ivan Banovec iz Novega mesta. Fant ni bil nikjer zaposlen, do denarja pa bi želel priti. Ta sodba še ni pravnomočna.
Banovec je v prvi pol^ septembra lani vlomil v grob na Grmu, v znano Emilije Fon. Prislonil je lestev k strehi zakristije, odkril strešnike in se skozi podstrešje splazil v notranjost. Vzel je tri nabožne slike: Sv. Rozalijo, Kristusovo
glavo in Obiskovanje Marijino. Vse tri slike so bile vredne okrog 5.000 din.
„Ko sem prišel domov in sem se zavedal, kaj sem storil, sem hotel slike spraviti proč. Tako sem šel z njimi v Zagreb in zanje našel kupca. Dal mi je
Zadnje čase ljudje še z večjim negodovanjem gledajo na nezavarovani železniški prehod na Puščavi pri Mokronogu. Železnica namešča nove opozorilne naprave v Zvijalnici in pri Gomili, kjer
letih je vlak tu zapeljal v dva mopedista, sedem osebnih avtomobilov (zadnja nesreča je bila v soboto, 9. februarja) in celo že v avtobus. Doslej je znašala ocenjena materialna Sc oda 165 tisoča-
4.800 din . .Tako se je zagovarjal pred sodiščem Ivan Banovec ter še pridjal, da je sprva hotel priti do slik, ker ceni starine, posebno take slike.
NEPREVIDNO ČEZ PROGO
17.	februarja je prečkala na postaji v Gornjem Lenartu slepi tir Marija Cizelj iz Krškega. Takrat je po tem tiru potiskal z lokomotivo vagon Stanko Kunstek iz Boštanja. Cizljevo je zadel in jo zbil, da je padla med tire. Na srečo se je le laže poškodovala.
CERKLJE: VLOM
V	TRGOVINO
V	noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v trgovino podjetja „Posavje" v Cerkljah ob Krki. V trgovini so ukradli več oblačil, cigarete, mesne izdelke, vse skupaj v vrednosti 2.000 dinarjev.
KRŠKO: IZSILJEVAL PREDNOST
18.	februarja dopoldne je peljal po Cesti IV. julija v Krškem iz brežiške smeri Zvonko Sikoranja iz Za-prešiča. V križišče je takrat pripeljal iz stranske Rozmanove ulice in izsiljeval prednost Vlado Poljanec iz Krškega. Prišlo je* do trčenja in večje materialne škode.
ZAKOT PRI BREŽICAH: IZSILJEVAL PREDNOST
16. februarja se je peljal od Čateža proti Brežicam s poni ekspresom Jože Ferenček (72 let) iz Boršta. V križišču je hotel zaviti levo proti Brežicam, v tistem trenutku pa je pripeljal naproti in izsiljeval prednost voznik tovornjaka Zlatko Ple-ško iz Klanjačkega dola. Pri trčenju je bil Ferenčak poškodovan in so ga morali odpeljati v brežiško bolnišnico.
ALFRED ŽELEZNIK
naj bi nadomestile zapornice, v Puščavi pri Mokronogu pa nič!
Na postaji milice v Mokronogu imajo podatke o številnih nesrečah na tem prehodu. V zadnjih štirih
kov, 11 oseb je bilo ob tem huje ali lažje poškodovanih. Nesreče se ponavadi dogajajo v meglenih nočeh, prehod pa je sedaj še nevarnejši, ker so parne lokomotive zamenjali motomiki, ki so še ' manj slišni. Posebno nevami so vagoni, ki jih puščajo na *progi na drugi strani ceste in spuščajo prosto navzdol po progi na nakladalno rampo, ■e da bi postavili na cesto človeka, ki bi opozaijal na nevarnost.
■ga
*<
*
*š»
So ljudje spregledali?
5 Alojz Fine, sekretar 00 ZK v novomeškem 5 Cestnem podjetju, o zadnjih dogodkih v CP
l
5
5
N
%
— Brali smo, še več pa slišali o naporih posameznikov in skupin v Cestnem podjetju, da bi razvrednotili delovanje ZK in sindika. Nekateri so šli tako daleč, da so vas kot sekretarja 00 ZK in Vodopivca kot predsednika sindikata postavili pred vrata. Kot vem, sta še oba na plačnem spisku Cestnega podjetja. Kako to komentirate?
- To je dolga zgodba, objavljena je bila v tisku, prežvečili so jo ljudje v podjetju in izven njega. Zato je ne bom ponavljal. Opozoril bi rad le na nekatere podrobnosti. Tako mislim da, sta hotela oba decembrska zbora delovnih ljudi iz podjetja, sklicana 5. in 22. decembra v kinu Krki, zanikati vlogo ZK, čeprav je direktor prek članov delavskega sveta in drugih posameznikov prepričal kolektiv, da gre samo za osebno obračunavanje. Mene je takrat obremenjeval med drugim s tem, da sem izdajal poslovno tajnost podjetja in napačno informiral tisk, predsedniku sindikata pa je očital, da se je materialno okoriščal na račun dolgoletnega šolanja. Spreten manever je uporabil že na seji delavskega sveta: ustvaril je tako vzdušje, da so lahko člani delavskega sveta nemoteno širili o na-
Alojz Fine
ma vnaprej prikrojene informacije in v katerih sva bila prikazana, milo rečeno, kot nepridiprava. Posledica tega je bila, da so naju (s predsednkiom sindikata) izključili iz kolektiva. Menim, da izključitev iz kolektiva na tak način dokazuje, da je šlo pri nas za manipuliranje s polovično obveščenimi ljudmi. Dokaz za to, da je moja trditev na trdnih tleh, so dogajanja iz zadnjih časov: ljudje so zahtevali, da osebno prisostvujem vrsti zborov po terenskih obratih.
- Ali je to zato, ker so delavci spremenili pogled na
vlogo ZK in delovanje političnih organizacij sploh?
- Na drugem zboru (22. decembra) sem nastopil kot sekretar 00 ZK in delavcem izčrpno poročal, kaj se je pri nas pravzaprav dogajalo. Po zboru sem imel občutek, da so delavci spremenili odnose do ZK in mene osebno.
- Kaj pa porečete o partiji in sindikatu ob razveljavljenih volitvah?
- Znano je, da je naš sindikat evidentiral kandidate za samoupravne organe in delegacije, da pa so člani delavskega sveta na seji njegovo kandidatno listo zagrnili. Po zgledu delavskega sveta se je ravnal tudi kolektiv na zboru 22. decembra. Ker je skupina volilcev menila, da take volitve niso prehudo „demokratične", se je zoper celoten volilni.posto-pek pritožila, volitve pa je občinsko sodišče razveljavilo. Ko je naša partijska organizacija to obravnavala, je tudi menila, da tudi „delitev" podjetja na dve TOZD ni smotrna, zato je nujno „tozdiranje“ proučiti. Če bi tako obveljalo, bi ena TOZD združevala nad 500 delavcev -od Osilnice in Vinice do Sevnice in Krškega. Sklenili smo predlagati delavcem, naj ustanovijo TOZD po teritorialnem načelu. Predlog ni bil zavrnjen. Evidentiranje in obveščanje ljudi je vzel v roke sindikat. Letos 6. februarja so se delavci odločili za sedem TOZD, 11. februarja pa so bile opravljene volitve v samoupravne organe in delegacije za OZD in ZCP.
- Kdaj bodo v vašem podjetju dokončno premagani nosilci najrazličnejših odporov?
- Akcija, ki jo je vodila osnovna organizacija ZK, bo uspešno končana takrat, ko bomo - p.o odhodu direktorja in nekaterih drugih ljudi - v podjetju z ustrezno kadrovsko politiko iztrebili tudi nekatere pojave, zakoreninjene v preteklosti, taki pojavi pa so bili nujna posledica proračunsko usmerjevane politike financiranja.
- Kaj pa vloga ZK v Cestnem podjetju letos?
- Naša organizacija bo morala posvetiti pozornost utrjevanju osnosov. Komunisti si bomo morali bolj prizadevati v podjetju, saj bomo le tako ustvarili resnično tovariške odnose v svojih vrstah in v kolektivu. V ta namen moramo ustanoviti tudi mladinsko organizacijo in ZB. Na koncu bi rad pripomnil še tole: naloge iz Titovega pisma in programa ZKJ bomo lahko uresničili le, če bomo svoje delovanje prikazovali zgolj v življenju, ne pa predvsem na papirju.
I. ZORAN
AKCIJSKI PROGRAM KOMUNISTOV ZAHTEVA ODLOČNOST
Dremanje dokončno izčrtano
»Tozdiranju« in volitvam velja ta čas največja pozornost komunistov v novomeški občini - Nova razmerja naj nc obtičijo na popisanih polah
Težišče političnih in družbenih naporov komunistov v novomeški občini bo letos nedvomno na uresničevanju sprememb v odnosih, kar nova ustava še posebej opredeljuje. Zato zahteva akcijski program občinske konference od članstva, da poglablja vsebinske premike, ki so se začeli že po sprejetju ustavnih dopolnil.
Akcijski program zahteva od organizacij ZK v delovnih organizacijah, da skupaj s sindikatom razčlenijo in ocenijo dosedanji potek konstituiranja organizacij združenega dela ter si prizadevajo, da nova razmerja med delavci v TOZD in med samimi TOZD ne bi bile zgolj rešitve na papirju, v zapisnikih in obetavnih govorih, ampak da bi se spremembe resnično čutile v vsakodnevnem delu.
Odpore, preživelo proračunsko miselnost in odvračanje od samoupravnega reševanja zadev interesnih skupnosti je nujno potolči. Interesne skupnosti bodo morale delovne načrte, načrte storitev in gmotnih obveznosti oblikovati tako, da bodo delavci lahko kvalificirano in odgovorno odločali, ko bo šlo za to, kolikšen delež skupnega dohodka bodo namenjali za financiranje družbenih dejavnosti.
TREBANJSKA BAZA SE SELI NA OTOČEC
Pionir gradi za AMZS
Ciril Rahne: »Velika pridobitev za dolenjske voznike, še posebej iz Novega mesta«
Po pogodbi z Avto-moto zvezo Slovenijo bo Pionir na Otočcu (pri bencinski črpalki) do 15. junija zgradil 3,5 milijona vredno novo tehnično bazo, istega dne pa bodo v Trebnjem ukinili staro bazo.
V bazi bodo opravljali tehnične preglede, testirali vozila in uravnovešali kolesa, pod njeno streho bodo pomoč-informacije, vlečna služba, avtomobilska pralnica. Na Otočcu bodo poslej izdajali članom AMD bencinske bone za tujino, kreditna pisma in opravljali raznovrstne druge storitve.
„Otoška baza bo nedvomno pomembna pridobitev za avtomobiliste na Dolenjskem, tudi postavljena bo tako, da bo iz središč okoliških občin enako daleč," pravi Ciril Rahne, sekretar novomeškega AMD. In hitro so na dlani tudi podatki o
Ciril Rahne
dejavnosti tega AMD: nad 1.200 članov, 389 izšolanih voznikov v minulem letu, 10 avtomobilov za pouk, 10 inštruktorjev za praktični in eden za teoretični pouk kandidatov za voznike.
Dejavnost novomeškega AMD ovirajo težave: društvo ima prostore
Majhni izpolnili, veliki še ne
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate je bilo hitro in učinkovito v krajevnih skupnostih in manjših delovnih organizacijah
Sodeč po podatkih občinske konference Socialistične zveze, poteka evidentiranje za možne člane delegacij dobro v krajevnih skupnostih in manjših delovnih organizacijah, medtem ko iz večjih podjetij oziroma njihovih TOZD sredi prejšnjega tedna še niso odposlali popisnic. Franc Škof, ki je pri konferenci zadolžen za evidenco, pravi, da je prišlo šele 480 popisnic namesto 3.000 v tem času.
Med 408, do zdaj evidentiranimi, je 309 moških in 99 žensk. Med temi je 87 mladin-
Franc Skof: „Veliki odrekli.
cev, 81 članov Zveze komunistov, 33 udeležencev NOV. Evidentirali so jih v 14 krajevnih skupnostih in 22 TOZD oziroma OZD.
Evidentiranje so končali v krajevnih skupnostih: Bela cerkev, Stopiče, Mirna peč, Bučna vas, Škocjan, Podgrad, Orehovica, Straža, Šmarjeta, Birčna vas, Prečna, Hinje in Dolenjske Toplice, delno pa tudi v Novem mestu (dva terena) — in v delovnih organizacijah: GG (v 4 TOZD), SDK, sekciji za vleko pri ŽTP, Iskri Žužemberk in Iskri Novo mesto, Krojaču, na sodišču in tožilstvu, posebni šoli, v gimnaziji, Kovinarju, Kremenu, Beti Mirna peč, Gorjan-
NOVOMEŠKA TRIBUNA
50 LET GASILCI
Na sobotnem občnem zboru novomeškega gasilskega društva so podelili priznanja republiške gasilske zveze peterici, ki so gasilci že 50 let. To so: Bruno Bernard, Alojz Pavlin, Miha Brudar, Polde Cigler in Srečko Picelj. Nekaj društvenih članov je dobilo priznanja za 30-letno zvestobo gasilski dejavnosti. Društvo je podelilo ‘svoja priznanja Borisu Savniku, Martinu Pavlinu, Jožetu Butari, Vinku Žabkarju in gasilskemu pihalnemu orkestru. Na občnem zboru so sprejeli na novo 12 žensk m 7 moških. Društvo šteje že 98 članov, od tega jih dela 25 v pihalnem orkestru.
v najemu, prav tako učilnico. Novo poslopje (na nekdanjem smetišču ob Ljubljanski cesti) si želi že dolga leta. Letos bodo spet glasneje spregovorili o njem. „Vsaj temelje bi morali zabetonirati, potem bo večje upanje, da dobimo kdaj stavbo," meni Rahne.
r
Težave in strah
cih, na novomeški železniški postaji, v Varnosti, osnovni šoli Stopiče, komunalnem podjetju, skupnosti pokojninskega zavarovanja, Industriji obutve.
Evidentiranje bo potekalo do konca februarja. Franc Škof pričakuje, da bo največ popisnic prispejlo na občinsko konferenco SZDL ta teden, tudi iz največjih delovnih organizacij:	Novoteksa, Pionirja,
Cestnega podjetja, IMV, Krke, Novolesa, DBH, trgovskih podjetij, ki še niso evidentirala.
RUPERČ VRH:
»Ostati hočem pošten,« pravi Drago Brajdič
On na delo v IMV, trije otroci osnovno, eden v malo šolo, ona doma ali po opravkih k dobrim ljudem. V družini Draga Brajdiča z Ruperč vrha je dan enak dnevu, le da se kdaj pa kdaj porodi nov načrt, nov sklep. Ob večerih stikata z ženo misli, kako bi še bolje obrnila tistih 1.500 din - oziroma še manj, samo 1.200, ker odplačuje posojila za pohištvo in moped.
„Rad bi troje: vodo, malo več prostora za bivanje - zdaj se nas v tej baraki na slabih petnajstih kvadratnih metrih stiska šestero - in mir,“ mi je dejal ondan.
Pitne vode ta družina nima, ponjo gredo zdaj v gostilno, zdaj v Skrjanče pa na železniško postajo v Birčno vas. Dogovarjal se je, da bi si vodo sam potegnil do stanovanja. Iz tega ni bilo nič. Obljubili so mu, da bi samo zanj namestili in zavarovali pipi na rezervoarju. Tudi iz tega ni bilo nič. „Kar pripovedujem vam, lahko potrdi tudi Janez Hrovatič. Ne vem, zakaj se je tolikšna nesreča zgrnila prav name? !“
V prostoru, ki je velik komaj 15 m2, sta dve postelji, kavč, omara, štedilnik, mizica, dva stola. Stanovalci se v tej stiski znajdejo, kakor vedo in znajo. Že zavoljo treh šoloobveznih otrok, ki se jim bo kmalu pridružil še četrti, bi se morala domačijica Draga Brajdiča povečati. „Povejte to v časopisu, morda bom imel potem kaj več sreče, ko bom spet prosil za pomoč!“ Ljubega miru, kot zatrjuje gospodar skromne hišice na Ruperč vrhu št. 51/a in lastnik
Drago Brajdič
kakšnih 9 arov zemlje okrog, Brajdičevi nimajo. Tisti iz Žabjeka, pripovedujeta mož in žena, jih nenehno nadlegujejo. „Prepričan sem, da mi strežejo po življenju. Od tistega pokanja pred petimi, šestimi leti na novomeških ulicah me ne morejo in otroke mi odgovarjajo od pouka in kaj vem kaj slabega še hočejo. Rekel sem že, da ni nič lažjega kot spet postati Cigan. Jaz pa prosim, da mi tega ne bi bilo treba, že zaradi otrok ne."
Tudi v krajevnih skupnostih se mora marsikaj spremeniti. Akcijski program podčrtuje, da je potrebno delovne načrte v krajevnih 'skupnostih sprejemati posebej za vsako leto, prebivalstvo pa obvestiti o tem, kaj je bilo narejeno, kaj ne, zakaj ne. Sveti ali ozki krogi predstavnikov ne morejo biti edine delovne oblike v krajevnih skupnostih. Občasni ali stalni vaški odbori, odbori sosesk v mestu, sodelovanje odborov organizacij in društev, vključevanje samoupravnih organov in sindikalnih organizacij iz podjetij bi bile primerne oblike, prek katerih bi mogli ljudje vplivati na odločanje v krajevnih skupnostih. Pri tem so tudi delavci dolžni narediti korak, dva iz TOZD.
Volitve za komuniste ne smejo biti „španska vas“, prav tako ne delegatski odnosi, ki jih uzakonja nova ustava. „V skupščino oziroma njene zbore moramo privesti ljudi, ki bodo revolucionarno jedro za uresničevanje odločujočega položaja delavca v združenem delu,“ poudarja akcijski program. Naloge, ki sta jih določila Titovo pismo in 29. seja CK ZKS, je nujno dosledno in učinkovito uresničiti.
r
Suhokrajinski drobiž
PROJEKT ZA VODOVOD v Šmihelu pri Žužemberku in v sosednje tri vasi je naročen. Naročila ga je krajevna skupnost Žužemberk preko Stanovanjskega komunalnega podjetja Grosuplje. Po vsej verjetnosti ga bodo izdelali tudi za Budga-njo vas. Ko bo projekt izdelan, bodo nadaljevali akcijo za čimprejšnjo izgradnjo tega dolgo želenega vodovoda.
ZADNJI DEL ODSEKA KRAJEVNE CESTA Lašče - Veliko Lipje, tj. nekaj nad 800 m dolžine od Lašč proti Velikemu Lipju, so pričeli širiti. Buldožer in kompresor žužemberške krajevne skupnosti imata precej dela na tem razgibanem in kamenitem terenu. Pri delu pomagajo pridne roke krajanov iz Velikega Lipja, Malega Lipja in iz Lašč. Na skupnem sestanku, ki so ga pred nedavnim imeli na Laščah, so se namreč obvezali, da bo vsako gospodinjstvo iz teh vasi opravilo 4 dni prostovoljnega dela, če pa bo treba, tudi več. Krajevna skupnost pa bo opravila strojna dela, najela minerja ter poskrbela za material in prevoz materiala na cestišče.
KMETOVALCI so letos opravili že veliko del v vinogradih. Večina jih je že postavila kole, pa tudi režejo že. Neprimerno toplo vreme za ta čas je trto prebudilo in pravijo, da že solzi, kar v tem letnem času ne pomnijo.
DOLGO ŽELENI DIMNIKAR za območje Suhe krajine še ni prišel. Zužembcrška krajevna skupnost je že večkrat posredovala pri pristojnih organih in predlagala, da bi začasno opravljal dimnikarska dela dimnikar iz Kočevja, ki je pripravljen to delo sprejeti, vendar je bilo rečeno, da bo delo prevzelo ljubljansko podjetje. Toda do uresničitve še ni prišlo, neočiščeni dimniki pa le terjajo hitro rešitev.
M. S.
MINI ANKETA:
Kljub velikemu številu osebnih avtomobilov, ki ob prometnih konicah dobesedno poplavijo ceste Novega mesta, postaja vse bolj upoštevan, zategadelj pa tudi do določene meje problematičen mestni in primestni avtobus. Je že tako, vsem željam in potrebam vseh občanov hkrati ni mogoče ustreči, vseeno pa poklicani pri „Gorjancih" iz izjav, ki so jih dali posamezniki, lahko vidijo, v kateri smeri naj bi se reševal omenjeni avtobusni problem:
Avtobus
BORIS STOPAR, upokojeni šofer: „17 let sem bil šofer avtobusa, med drugimi sem vozil tudi na mestnih in šolskih progah, zato lahko iz lastnih izkušenj povem, da tako urejen mestni promet, kot je zdaj, ne ustreza povsem potrebam občanov. Kljub temu da nekatere tovarne vozijo svoje delavce z lastnimi avtobusi, se precej ljudi vozi tudi z mestnim avtobusom, zato se mi zdi smiselno uvesti več teh zadnjih, pa tudi bolj pogosto naj bi vozili, morda na 15 minut."
LUDVIK JESIH, zidar: ,:Z mestnim avtobusom se vozim vsak dan iz Bršlina v Kandijo, kjer sem zaposlen. Skoraj vsako jutro zamudim vsaj pet minut, ker vozi avtobus ravno ob prometni konici, zato bi bilo nujno, da bi vozil malce prej."
MILENTIJE RADOVANOVIČ, upokojenec: „Vozim se veliko, in prvo, kar lahko ugotovim, je to, da so avtobusi skoraj vedno polni. To pomeni, da bi bilo potrebno več mestnih avtobusov pa še bolj pogosto naj bi vozili/
JOŽE VIDMAR, elektrome-hanik: „Pred časom sem se z Glavnega trga v Bršlin, kjer sem zaposlen, vozil z vojaškim avtobusom, v zadnjem času pa se poslužujem mestnega avtobusa. Zjutraj in dopoldne so vožnje zadovoljivo pogostne, več avtobusov pa bi lahko vozilo po drugi uri popoldne, ko se vozi največ zaposlenih, zato ker je pri zdajšnjem stanju velika gneča in precej čakanja."
VLASTA MEDJA, prodajalka: „Veliko se vozim s primestnim avtobusom, tj. iz Šmar-jete v Novo mesto, kjer sem zaposlena. Skoraj vedno stojim, ker je avtobus majhen, ljudi pa veliko. Prav bi bilo, ko bi „Gorjanci" na tej progi vozili z večjim avtobusom in bolj pogosto."
VLADO MAGNIK, študent: „Mojim potrebam mestni avtobus kar ustreza, zakaj največ hodim peš."
Vs__________________________^_R'
BERTONCELJ GOSTUJE
V ponedeljek bo gostoval v Novem mestu pianist Aci Bertoncelj. Nastopil bo s skladbami Bacha, Mozarta, Chopina in Škerjanca. Popoldne ob 16. uri bo v Domu kulture koncet za mladino, ob 19.30 pa za ostalo občinstvo.
V SOBOTO BO ZBOR
Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu bo v soboto, 23. februarja, ob 8.30 v sindikalni dvorani na Društvenem trgu. Kot je razvidno iz vabila, bo dnevni red obsegal poročilo o delu sveta in nadzornega odbora, razpravo o programski zasnovi za delovanje sindikatov v novomeški občini in podobno. Na občnem zboru bodo tudi razrešili dosedanji občinski svet in nadzorni odbor ter izvolili novo vodstvo.
Novomeška kronika
ZDAJ GA DAM! - Čeprav je bila degustacija v Novem mestu namenjena propagiranju brezalkoholnih pijač, so na račun prišli predvsem ljubitelji močnejših sokov narave. Poljsko vodko so točili kot dodatek k tonicom, toda bistre glave so hitro „pogruntale", da tudi sama vodka lepo teče po grlu. In občinstva na degustaciji ni primanjkovalo; kako bi tudi, saj je bila lepa prilika! Ne zgodi sc kar tako, da poplakneš grlo zastonj.
RADI BI LETELI - Med Novo-meščani vlada precejšnje zanimanje za letalsko šolo, ki jo prireja dolenjski letalski center. Prijav za vpis je veliko. Ljudje si želijo leteti, hrepenijo po zračnih višavah in nebesni svobodi. Menda je iz zraka svet tudi lepši videti kot tu doli na tleh, kjer sc skrbi in težave kar tarejo.
MATURANTSKI PLES - Sezona maturantskih plesov sc je začela. Kot prvi so pripravili maturantski ples dijaki gradbene šole, ki so sebi v korist, drugim v zabavo v petek suvereno obvladovali prostore restavracije na Otočcu.
OH,TA TRGOVINA! - Potrošniki jamrajo in jamrajo, kako slaba je založenost novomeških trgovin, pritožujejo se, a vse skupaj je prah v vetru. Trgovci se ne zganejo, celo več, postali so nesramni in se do kupcev vedejo, kot bi bili potrošniki nekaj povsem naključnega, zanje nepomembnega in nezanimivega. Do kdaj?
TRŽNICA - Petkova tržnica je bila zelo dobro založena in živahna, kot že dolgo ne. Dovolj je bilo vsega, kar se je poznalo tudi na cenah, ki niso zlezle preveč visoko. Jajca so prodajali po 1,20 — 1,30 din, solato po 14-20 din, smetano po 7 - 8 din, čebulo po 6 din, kislo zelje in repico po 3 din, jabolka po 4 din in prvi regrat po 3 din krožniček. Mila zima je prinesla na trg tudi prvo pomladansko cvetje.
ROJSTVA - Rodila je Tanja Kaplan, Nad mlini 26 - Gregorja.
SMRTI - Umrla sta Ljudmila Črnič, dijakinja iz Šmihelske 10, v 15: letu starosti in Bojan Kekec, ekonomist iz Bršlina, v 34. letu starosti.
KONFERENCA ZPM BO V CERKLJAH
Cerkljanska osnovna šola bo 2. marca sprejela udeležence sedme občinske pionirske konference. Obiskali jo bodo predstavniki vseh odredov. Šolarji pripravljajo za to priložnost pester kulturni program, s katerim bodo popestrili to srečanje.
POPUST KOLEKTIVOM
Zdravilišče Cateške Toplice že drugič začenja akcijo za rekreacijo delovnih ljudi, tokrat skupaj z občinskim sindikalnim svetom. V predsezoni daje članom kolektivov pri kopanju v termalnih bazenih 50 odst. popusta. Enkratno kopanje s popustom velja 5 din, prav toliko plačajo tudi družinski člani. Občinski sindikalni svet ima na zalogi dovolj vstopnic, zato želi, da bi predsedniki in tajniki sindikata v kolektivih zbrali interesente in informirali o tej ugodnosti vse člane sindikata v delovnih organizacijah. Po vstopnice lahko pridejo na sedež občinskega sindikalnega sveta.
DRAMSKE SKUPINE POVSOD VADIJO
Amaterski oder v Brežicah študira Vcmedijo Veter v vejah Sasafrasa, ki jo režira Vlado Podgoršek. Dramska skupina DPD Svobode bratov Milavcev pridno vadi delo Inšpektor na obisku, mladinski aktiv iz Pišec igro Etienne, dramska družina na Veliki Dolini pa se pripravlja na uprizoritev Budakovega Klobčiča. Torej bo letošnja gledališka sezona na amaterskih odrih precej bogata.
KDO SO V DELEGACIJI?
V medobčinskem svetu SZDL Posavje bo zastopalo občinsko konferenco v Brežicah pet članov. Na zadnji seji so jih že tudi izvolili: To so: Ivan Živič, Franc Skinder, Rok Kržan, Ivan Tomše in Ivan Germov-ik.
Tovornjak nazaj! Leseni most na cesti Brežice — Krško je na Po-hanci tako razmajan, da so miličniki že pred tednom dni obrnili z drvmi naloženi tovornjak. Voznik se je zanesel na znak, kjer piše, da je nosilnost deset ton. Vendar prometna milica dvomi v to, saj se še osebni avto sumljivo priziblje čez most. Treba bi ga bilo začasno zapreti za težki promet in ga popraviti. (Foto: Jožica Teppey)
Mladina je premalo zastopana
Med evidentiranci v brežiški občini je mladina slabo zastopana - Posavske občinske konference SZDL so glasovale za medobčinski svet
12. februarja je bila v Brežicah skupna seja občinske konference SZDL in plenuma občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o pripravah na volitve in sprejeli volilni pravilnik, ki opredeljuje pred kandidacijski in kandidacijski postopek v občini ter merila in načela za kandidiranje članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti.
činskega sveta SZDL in medobčinskega sveta Zveze sindikatov Posavje, nakar so izvolili pet članov v delegacijo medobčinskega organa SZDL.
J.T.
V razpravi so ugotovili, da zaradi pomanjkanja časa v večini temeljnih samoupravnih skupnostih ne bo mogoče v celoti uskladiti samoupravnih aktov in statutov z ustavnimi spremembami. Dogovorili so se, naj povsod tam, kjer jih bo čas prehitel, sprejmejo samo statutarne sklepe z določili za izvedbo volitev.
Pri pretresu sestava evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij so prišli do sklepa, da je 26. odst. žena premalo in da bo treba ta odstotek popraviti na 30. Še manj zadovoljiva je zastopanost mladine. Namesto 30 odstotkov je med evidentiranci komaj 20 odstotkov mladih. Vse se še lahko popravi, če bodo organizacije pokazale dovolj zavzetosti. Do začetka predkandidacijskih razprav je potrebno torej dodatno evidentiranje, predvsem v aktivih mladih delavcev, na šolah in v krajevnih skupnostih.
Na seji so sprejeli dogovor,
da bo opravljala funkcijo kandidacijske konference občinska konferenca SZDL, razširjena z delegacijami Zveze komunistov, sindikata, Zveze mladine in Zveze borcev.
Na dnevnem redu je bil še sklep o ustanovitvi medob-
Sekretar občinske konference SZDL v Brežicah Ivan Tomše: ,JDodatno bomo morali evidentirati predvsem mladino, saj smo se dogovorili, da je bo med evidentiranci 30 odstotkov.44
NOVO V BREŽICAH
POCENI ČEVLJI. Prodajalne obutve so imele letos slabo zimsko sezono. Na policah so jim ostale velike zaloge neprodanih čevljev in škornjev. Da bi le še nekoliko izpraznili trgovine, vabijo kupce s popustom. Marsikdo izkoristi ugodno priložnost, saj dobi na primer ženske škornje za 120 din, za 150 ali 170 din. Za plitve žepe in za tiste, ki se ne kosajo z modo, zares ugodno.
PARLAMENT ZASPAL: Kaže, Haje pustna vlada dokončno odstopih. Lani je še zasedal parlament, za letos pa pravijo, da še tega ne bo. Tudi s karnevalskim sprevodom po metu ne bo nič, vse skupaj je z zadnjim pokopom pusta odplavalo po Savi.
STARI MOST ZAPRT. Železni most čez Savo je popolnoma odpovedal. Kar precej denarja bo treba odšteti za popravilo. Zadnja leta so ga le za silo pokrpali, to pa je bilo premalo in se zdaj maščuje. Za most bo poslej skrbela občinska cestna služba. Če bo šlo vse po načrtu, bo most popravljen m na novo asfalti-
ran do začetka maja. Potem bo po njem dovoljen tudi promet z osebnimi vozili.
„ODLIČNO VINO IMATE4'. Slo-venija-vino (TOZD Slovin) v Breži*. cah je pred dnevi obiskal švicarski konzul g. Maks Leo. Visoki gost je že doslej nekajkrat pokazal veliko zanimanje za uspehe Slovcnija-vina, tokrat pa sc je navduševal zlasti nad štajerskimi vini, zlasti nad renskim rizelingom in belim burgundcem. Ogledal si je polnilnico, predstavniki Slovina pa so se z njim dogovarjali o možnosti za nakup kmetijske oprc-
DOŽ1 VETJA Z USTVARJALCI. Na osnovni šoli v Artičah, Cerkljah in na Bizeljskem so za minuli slovenski kulturni praznik povabili medse pisatelje, pesnike, urednike in ilustratorje. Občinski svet ZKPOS je povabil v občino Miška Kranjca, Mimi Malenškovo, Nado Kraigherjevo, Jožeta Šmida, Boža Kosa in Jelico Reichmanovo. Gimnazijci so sc srečali s Tonetom Kuntnerjem.
BREŽIŠKE vesti
Nared ob vsaki uri
Pogoj: znanje in . oprema
Gasilci se vsak dan bolj zavedajo, da le s hifrrim posegom, z dobro opremo in sposobnimi ljudmi lahko uspešno preprečujejo škodo ob požarih, poplavah in drugih nesrečah.
V brežiški občini ima gasilske kombije že petnajst društev, žal pa je za celotno območje na voljo le ena sama avtomobilska cisterna. Zato razmišljajo o nakupu vsaj še treh takih težkih vozil za najbolj izpostavljene kraje in za območja, na katerih se najpogosteje dogajajo hude prometne in druge nesreče.
Avtomobilske cisterne pridejo prav tudi takrat, ko na sušnih območjih zmanjka vode. Saj skoraj ni leta, da je ne bi bilo treba dovažati v kraški svet gorjanskih obronkov na desnem bregu Save. Zgodi se, da presušijo vsi studenci in tedaj čakajo ljudje pomoč gasilcev.
Slabo so opremljeni tudi gasilci na poplavnih območjih. Tam bi potrebovali čolne in drugo opremo, zato se društva prav zdaj vneto zavzemajo za modernizacijo.
V občini šteje gasilska armada nad 800 članov. Ti se vsako leto izpopolnjujejo tudi strokovno. V tečajih se izobražujejo za podčastnike in častnike ter izprašane gasilce. Strokovna usposobljenost je pravzaprav prvi pogoj za uspešnost, kajti niti sodobna oprema niti Številnost v gasilskih vrstah ne po magata, če ljudje slabo obvladajo svoje delo, če ne znajo začeti na pravem k6n-cu. Le vaja delu mojstra, mojster pa bre/ orodja si»•'r nič ne pomeni.	,	j
Združeni imajo večji vpliv
Prosvetni delavci v krški občini se ne pritožujejo več - Zadovoljni so z napredkom šolstva in z razumevanjem družbe za investicije
Krško je ena redkih slovenskih občin, kjer so bili delavci vzgoj-no-izobraževalnih ustanov združeni v skupnem sindikatu. To jim je dajalo moč in jim ob enotnem nastopanju prineslo pomembne uspehe. Letos so skrb za zadovoljevanje skupnih interesov zaupali novoustanovljeni konferenci prosvetnih delavcev. Ta šteje okoli 260 članov.
Združenost v skupnem sindikatu je v minulih letih izredno ugodno vplivala na napredek šolstva in otroškega varstva, na investicijsko politiko in skrb za izboljšanje pogojev za šolanje mladega rodu. V tem času so dali za investicije v šolstvu nad dvajset milijonov dinarjev. Novi osnovni šoli v Brestanici se je pridružilo sodobno šolsko poslopje v Krškem, novo šolo pa
Bojan je povsod doma
Doživetje z borci
„To je fant, ki ga porabimo za vse!“ so mi učiteljice v osnovni šoli na Senovem predstavile učenca 8. razreda Bojana Kurinčiča. „Odličen recitator je, šolo je zastopal na tekmovanju iz zgodovine kmečkih uporov v Brežicah, razen tega je navdušen šahist: 7. februarja je na šahovskem prvenstvu v počastitev Štirinajste divizije osvojil prvo mesto. Niti ene partije ni izgubil.4*
Dan kasneje je bil Bojan delegat prvega zbora pionirjev in mladine osnovnih šol krške občine na srečanju z' borci Štirinaste divizije.
„Povej kaj o vtisih s tega srečanja!44
„Za nas je bilo to posebno doživetje. Pozorno smo sledili dogodkom, ki so jih opisovali nekdanji borci tako živo in neposredno.44
„Kaj ti je ostalo najbolj v spominu? 44
„Pripoved borca Matije o tem, kako je dobil „dumdumko44 v hrbet, kdo ga je našel in mu dal zavetje in kako ga je Kozjanska četa pripeljala na Bohor v partizansko bolnišnico. Tam je bilo tedaj 15 ranjencev. Dva sta umrla. Borec Matija je imel srečo: ozdravel je. Potem je 1966. leta spet prišel na Bohor. Iskal ie kraj, kjer si je 1944. leta celil rane, in ga le s težavo našel. Tedaj je napisal na drevo: Tuje bila prva partizanska bolnišnica ...
Cez štirinajst dni mu je Miha Žmavc iz Brestanice pisal, da bodo bolnišnico obnovili. In res so jo. Od takrat naorei prihaja nekdanji borec	Ozanič-
Matija iz Kočevja vsako leto na Bohor.44
J. TEPPEY
bodo kmalu dobili tudi v Koprivnici.
Nove varstvene ustanove za predšolske otroke so dobili na Senovem, v Krškem in Kostanjevici, delo za otroški vrtec pa so zastavili že tudi v Brestanici.
Na Raki, v Leskovcu in drugod so dobila šolska poslopja nova pročelja, povsod imajo centralno ogrevanje in parket, kupujejo sodobna učila in opremo in mnoge šole so si uredile športna igrišča.
Odkar je bila ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost, so se bistveno izboljšali osebni dohodki prosvetnih delavcev. Družba je pokazala razumevanje za celotno problematiko v šolstvu, od delovnih organizacij do republiške izobraževalne skupnosti in občanov, ki so v Krškem in Koprivnici izglasovali samoprispevek za gradnjo novih šol. K uspehom je pripomogla še moralna in finančna podpora občinske skupščine v Krškem.
V občini ne čutijo posebnega pomanjkanja prosvetnih delavcev, z izjemo oddaljenih šol. Ugodno strukturo so dosegli s pravilnikom, ki zagotavlja učiteljem olajšave pri izrednem študiju in jim omogoča študijske dopuste.
V. P.
VODO V 32 HIŠ
V Črneči vasi je želja po dobri pitni vodi rodila dejanja. Nad vasjo bodo združili dva studenca in naredili skupno zajetje za dvaindvajset hiš. Vsako gospodinjstvo bo prispevalo za napeljavo vode po 3050 din. Poldrugi kilometer cevi imajo že zakopanih.
KDAJ NADVOZ V KRŠKEM?
Občinska skupščina v Krškem bo financirala glavni projekt za podaljšek ceste savskega mostu nad železniško progo. Pripravljena je prevzeti celo investitorstvo. Doslej je za ta objekt zagotovljenih 6,700.000 din, za manjkajoča sredstva pa je občinska skupščina zaprosila izvršilni odbor Skupnosti za ceste SRS. Skupščina je obveščena, da je razlika zagotovljena, torej bodo nadvoz lahko začeli graditi že letos. Šele potem se bodo končali večurni prometni zastoji, ki zdaj ovirajo posameznike in gospodarstvo.
POGODBA JE PODPISANA
Predstavniki elektrogospodarskih podjetij Slovenije so v ponedeljek, 18. februarja, v Krškem svečano podpisali pogodbo o skupnem investitorstvu in skupnem najetju posojil za jedrsko elektrarno. To je prvi primer skupnega investitorstva za elektroenergetski objekt.
ŠE POMANJKLJIVOSTI
Lepo je slišati, da so se vse šole v krški občini pravočasno konstituirale v organizacije združenega dela in prilagodile samoupravne predpise ustavnim dopolnilom. Kljub vsemu pa ugotavljajo, da imajo sedanji samoupravni sporazumi še pre-nckatero pomanjkljivost. Vzgojiteljice s končano sredno šolo niso izenačene z učitelji, izkušenost po petindvajsetih letih službovanja ni posebej nagrajena, minulo delo ni ovrednoteno, osebne dohodke pa tudi dodeljujejo preveč uravni-lovsko.
Kaže, da bodo letos samo še otroci nadaljevali tradicijo pustnih prireditev v krški občini. Celo v Kostanjevici so organizatoiji pustovanja letos odpovedali. Pravijo, da za take prireditve ni razumevanja. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
PREDKONGRESNA AKTIVNOST - Komite občinske konference Z K je za uvod v javno razpravo o dokumentih za oba skorajšnja kongresa ZK pripravil dva posveta širšega političnega aktiva. Predavala sta mu član predsedstva ZKJ Stanc Kranjc in Danica Jurkovič, članica sekretariata CK ZKS. Oba sta osvetlila poglavitna vsebinska izhodišča kongresnih materialov.
POMOČ ŠOLAM - Združenje poklicnih šoferjev m avtomehanikov krške občine je vključilo v delovni program tudi pomoč osnovnim šolam pri pouku prometne vzgoje.
Lani so podarili maketi semaforiziranih križišč ustanovama na Senovem in v Krškem, letos pa bodo s tem učilom opremili šolo v Leskovcu.
SE NAPREJ USPEŠNO! Tako so sklenili člani krškega „Filatelističnega društva44, ko so na rednem letnem občnem zboru pregledovali izredno bogato dejavnost. Zanjo je značilna vrsta razstav ob vseh pomembnih praznovanjih ter rekordno
Število spominskih ovitkov s priložnostnimi žigi. Ob teh uspehih je tudi letošnji delovni program obsežen in zagotavlja še naprej redno seznanjanje javnosti z dejavnostjo društva, ki združuje zbiralce znamk iz vse obči-
TECAJI SE VRSTIJO! Občinski odbor Rdečega križa je že pričel uresničevati letošnji izobraževalni
program. Pred dnevi so z izpitom zaključili tečaja prve pomoči za dve ekipi civilne zaščite iz Krškega, pri-
čeli pa so s podobnimi tečaji po osnovnih šolah. Učenci bodo pridobljeno znanje preizkusili na občinskem prvenstvu.
PRAVOČASNE PRIPRAVE -Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so letos zaupali organizacijo republiškega finalnega tekmovanja pionirskih prometnih ekip. Četudi do prvenstvo šole 20. aprila, se je pripravljalni odbor doslej sestal že dvakrat. Na zadnji seji so njegovi člani sprejeli vrsto nalog, da bo pravočasno vse nared za to veliko prireditev!
TEDNIK
Lepi prostori za posebno šolol Več denarja za gradnjo stanovanj
Denar iz samoprispevka za šolstvo je med drugim že omogočil preureditev starega zdravstvenega doma v prikladen šolski objekt - Nova oprema
Preurejeni prostori naj bi bili nared v začetku marca. To bo zmanjšalo prostorsko stisko v sevniško šoli. Razen petih učilnic v preurejeni stavbi bo dobrodošla še tehnična delavnica, saj je pouk v višjih oddelkih šole povezan s praktičnim delom.
Začetki posebnega šolstva v žinske razmere doma, tako da
Letos začeti za 12 stanovanj v Trebnjem in Mirni, šest v Mokronogu
občini segajo pravzaprav že v predvojno obdobje, ko je ta pouk uvajala Ana Gale. Ponovno so pričeli delati na tem leta 1958. Prihodnje leto naj bi imeli že popolno osemletko. Sedaj vključujejo 53 otrok iz Sevnice, Studenca, Loga Drožanja in Lončarjevega dola, z novim šolskim letom naj bi zajeli otroke, ki ne bi mogli uspešno napredovati v rednih šolah z območja celotne občine. Otroci, ki so v zavodih in bi imeli dobre dru-
PRIZNANJA
KULTURNIKOM
Ob slovenskem kulturnem prazni ku je občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij podelila med koncertom Silvestra Mihelčiča v Lutrovski kleti na sevniškem gradu simbolične lire trem glasbenim delavcem: Viktorju Krenčiču, Jožetu Fajfarju in Bertu Koncu. Talije za odrsko delo so prejeli: Minka Gale, Majda Leben, Sonja Kolšek, Danica Močan, Franc Zorko in Janez Mlinar. Kulturnim organizatorjem v krajevnih skupnostih so se oddolžili s plaketami; podelili so jih: Jožetu Bavcu, Jožetu Smodeju, Francu Štojsu, Jožetu Bogoviču, Stanku Požunu, Lojzetu Pircu, Igorju Malusu, Mariji Skuškovi, Leopoldu Vebru, Ivu in Slavki Jenčič. Sevni-ška osnovna šola je prejela priznanje kot ustanova. Počastili so tudi spomin preminulih članov. Lične kipce in priznanja sta pripravila Rudi Stopar in Tone Zgonec.
zanje zavodska oskrba ni nujna, bodo lahko hodili v to šolo. Oddaljene šolarje bodo vozili.
Kaj pomeni takšna šola za življenje prizadetih otrok, lepo ponazaija lanska izkušnja. Ob koncu leta priredijo za zaključne letnike še učno prakso v gospodarskih organizacijah za vez med šolo in delom. Od vseh štirih šolarjev so zaposlili tri fante v Stillesu, dekle pa v Lisci, kjer dosega dohodek kot druge delavke. Z raznimi oblikami praktičnega pouka na sami šoli lahko najbolje ugotovijo poklicno nagnjenost šolarjev. Občutki nelagodnosti pri nekaterih starših so zato vsekakor odveč, saj v tej šoli otrokom omogočijo najboljšo pot v samostojno življenje.
V bližnji prihodnosti bodo morali učne moči šole okrepiti še s honorarnimi učitelji za telovadbo in glasbo. Za sedanji obseg ima šola dovolj učiteljev za tovrstni pouk, potreba za novega ortopedagoga bo pereča , takoj prihodnje leto ob začetku dela 8. razreda. Z leti nameravajo ustanoviti še poseben oddelek za težje prizadete, ki bi jih takrat združili v eno skupino.
A. ŽELEZNIK
V VRTCU TUDI POPOLDAN SKO VARSTVO - Vodstvo sevniškcga otroškega vrtca CICIBAN jc obvestilo delovne kolektive o možnosti popoldanskega otroškega varstva do 18. ali celo 19. ure. Prijave so zbirali do včeraj. Na ta način želijo pomagati predvsem mamicam, ki delajo v popoldanski izmeni.
ZA PREMOG LE NOVA NAROČILA - Zaradi znanih težav pri preskrbi s premogom trgovina pri Kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici lani številnim naročnimom ni mogla dostaviti premoga. Nekateri so čakali na velenjski lignit vse od poletja, največ težav pa je bilo ravno s preskrbo te vrste premoga. Kljub temu se je marsikdo znašel kako drugače, saj družin ljudje niso mogli pustiti na hladnem. Nekateri so se založili z drvmi, drugi so vprašanje ogrevanja rešili drugače, skratka naneslo jc tako, da sedaj marsikdo ne računa več na staro naročilo. Ker so v trgovini imeli s tem že nekaj težav, so sklenili, da prenehajo dobavljati premog po starih naročilih. Kdor sc še hoče greti s premogom, ga mora to-
SI2VNI&KI VESTNIK
Galerija na sevniškem gradu je lani pripravila 5 rastav, za letos jih predvidevajo 6. Razstavna dejavnost je reden prispevek h kulturnemu življenju občine. Še preostali del tedna razstavljajo zanimiva dela domači ustvaijalci: Stopar, Vene in Zgonec.
SEVNIŠKI PABERKI
FANIKA ZEMLJAK, v.d. ravnatelja: „V šoli gre za praktično usposabljanje, da si bodo učenci lahko vseeno spodobno služili kruh!“
Planinstvo vabi
Sekcije že v vseh sev-niških tovarnah
Življenje v gorah postaja v vrsti sevniških kolektivov vse bolj priljubljen način za preživljanja prostega časa. To se je znova potrdilo na zadnjem občnem zboru Planinskega društva LISCA Sevnica-Krško. Najuspešnejša je še vedno sekcija v Jutranjki, ki ima že 112 članov. V Trgovskem podjetju je precej ljubiteljev planin, vendar je tu težje najti čas za v gore zaradi dela ob sobotah. Lani so ustanovili planinske sekcije še v Stillesu, Kopitarni in Tovarni konstrukcij. Statistika je tudi v tem primeru najbolj zgovorna: številnih izletov se je udeležilo 741 odraslih članov in 303 pionirji. Udeležba na izletih je velika, povprečno odpade na skupino kar 16 članov. Tudi v Krškem so pritegnili delavce Celuloze in Papir konfekcije.
Za gore je največ zanimanja med mladino. To zanimanje še narašča na sevniški osnovni šoli, kjer so združeni pionirji-planinci tudi iz Bo štanja, Tržišča in Krmelja. Lani je število članstva v društvu naraslo skoraj za 100 novih članov, želja upravnega odbora pa je še vedno 1.000 članov. Nedvomno bodo to kmalu dosegli.
BOŠTANJ:
VELIK PRISPEVEK ZA KANALIZACIJO
Občani novega dela Boštanja, ki gradijo kanalizacijo, so na zadnjem članskem sestanku soglasno sprejeli dodatne prispevke za gradnjo kanalizacije: tisočaku, ki so ga že prispevali, bodo primaknili še enega. Namesto 50 delovnih ur so se odločili za 95 delovnih ur. Posamezen prispevek znaša torej skoraj štiri tisočake. Za delo bodo uporabili proste sobote in nedelje, pa tudi popoldneve. Gre za veliko akcijo, ki naj bi veljala okrog 250.000 dinarjev. Vnema občanov je vredna vse pohvale.
Ob trgovino?
rej naročiti na novo. Zaenkrat s preskrbo niti ni preveč hudo!
„OLIMPIJSKI OGNJI“ - V lepo urejenem gaju pri sevniški osnovni šoli Sava Kladnika je že vrsta železnih skulptur, ni pa še take, ki bi večno bruhala ogenj. Za kaj takega namreč iz dneva v dan skrbijo trgovci iz trgovskega centra, ki na robu svojega zemljišča kurijo prazne škatle in razno drugo bolj ali manj smrdečo navlako. Res je to dokaj zanesljiv način uničevanja smeti, vseeno pa bi bilo najbolje, če bi v trgovinah čut za čistost okolja cenili tako, da bi šaro poslali na mestno smetišče, če jc že industrija noče nazaj.
ZA PRIJETNEJŠI-; ČAKANJE -Sevnica ne premore čitalnice revij in časopisov, ker za to ni primernega prostora. Res pa je, da marsikdo seže po branju, kadar mora na kaj čakati. Ce že v zdravstvenem domu ne morejo poskrbeti, da bi ljudje hitro prišli na vrsto, je pohvalno vsaj to, da osebje doma žrtvuje za prega-nje dolgočasja v čakalnicah svoje časopise in revije, brž kojih prebere samo.
Razbor: zasebnik bo podrl zgradbo, kjer je trgovina
Sevniško Trgovsko podjetje ima že lep čas velike težave z nekaterimi podeželskimi trgovinami. Sive lase jim delata predvsem trgovina na Razborju in Zabukovju. Direktor Jože Drenek pravi, da je na Razboiju sicer preveč dela za enega trgovca, ob izgubi pa seveda ne gre misliti še na katerega več. Slej ko prej pa se bodo tako in tako znašli brez lokala. Zasebnik, ki oddaja sedanji lokal, gradi novo hišo, staro bo spomladi podrl.
Ukinitev trgovine je za občane nesprejemljiva, ob takem izkupičku te trgovine pa v podjetju seveda tudi ne gre misliti na kakšno gradnjo. Posebna težava, ki jo imajo trgovci s takimi oddaljenimi trgovinami, je še potreba velikih zimskih zalogah. Kot možna rešitev za prostor trgovine na Razborju prihaja v poštev šc šola Kako se bodo odločili?
Ob razpravi o stopnji stanovanjskega prispevka v občinski skupščini lani ni bilo med gospodarstveniki navdušenja za višjo stopnjo od 6 odst. Marsikdo je opozarjal na nevarnost prevelikega obremenjevanja.
Kot pa je pokazal zadnji sestanek s 'predsedniki delavskih svetov in direktorji gospodarskih organizacij, se sedaj že ogrevajo za višjo stopnjo. Nekaj je k temu pripomogla tudi sprememba predpisov, saj denar, namenjen za stanovanja, po višji stopnji ni več obdavčen. Stanovanj v občini primanjkuje. Po mnenju direktorja TRIMA Ivana Goleta se doslej za večjo stanovanjsko gradnjo v občini niso dobro organizirali. Mnogo se da doseči s sodelovanjem delavcev, organizacij združenega dela in bank pri varčevanju. O tem, kakšno gradnjo, blokovsko ali individualno, imajo v TRIMU okvirni program; o njem se bo v kratkem odločal kolektiv.
Največje pomanjkanje stanovanj čutijo v šolstvu, predvsem na Mirni. Tam imajo za 16 oddelkov 14 učiteljev in le dvoje svojih stanovanj! To jih najbolj ovira pri zagotavljanju strokovnosti pouka. Letos je strokovna
zasedba padla že kar na 38 odst. Če bi imeli stanovanja, na Mirno ne bi bilo težko dobiti učiteljev. Medtem ko je v gospodarskih organizacijah dostikrat govor o stanovanjih za že zaposlene, morajo v šolstvu računati predvsem na tiste, ki jih morajo šele pridobiti.
TREBANJSKI VRH:
NOV GASILSKI KOMBI
Te dni je gasilsko društvo v tem kraju dobilo gasilski kombi. Društvo je že jeseni začelo nabiralno akcijo v lesu in denarju, tako da so požrtvovalni gasilci z zbranim denarjem lahko kupili avto. Vozilo sicer še ni povsem plačano: društvo pričakuje pomoč občinskega gasilskega sklada, pa tudi nabiralna akcija še ni zaključena. Občani razumejo potrebe gasilcev, le-ti so jim za pomoč zelo hvaležni. Vozilo bodo na svečan način izročili namenu v
‘"'l"-	IX.
»Pol krme da silaža!«
Izkušnje s tekmovanja za siliranje koruze
„Silaža iz stolpnega silosa mi odtehta polovico krme pozimi, vsa pa je zrasla na 80 arih,“ pravi Franc Fink iz Gornjih Ponikev o prednostih takega načina pridobivanja krme. Čeprav mu lani koruza ni kazala najbolje, je do kraja le ujel korak, s pravočasnim dosajevanjem je dosegel lep pridelek. Med skoraj 30 kmeti, kolikor jih je lani sodelovalo v tekmovanju za kakovost silažne koruze, je dosegel celo izredno dober uspeh. Njegova silaža je po merjenjih v Kmetijskem inštitutu Slovenije pokazala kar 206 gramov škrobne vrednosti na kilogram, kakor merijo hranjljivost. Na drugem mestu je Drago Zagorjan iz Zagorice, tretji pa je Anton Starič iz Radne vasi.
IMV MIRNA:
PORAST TUDI LETOS
V tovarni opreme na Mirni načrtujejo letos na lanskih 100 milijonov dinarjev realizacije 20-odstotni porast. Razen elementov za prikolice bodo letos osvojili proizvodnjo za precej elementov za znane avtomobile „katrca“, kot tudi nove proizvode iz plastike in vratne obloge za domačo in francosko proizvodnjo. To proizvodnjo naj bi osvojili do konca maja. Za novi program šivalnice celotni elaborat še ni izdelan.
Kolinska se bo podvojila
Na Mirni jeseni v predelavo 14.000 ton krompirja
Te dni naj bi pričeli delavci ljubljanskega Gradisa pripravljati gradbišče za novo skladišče in biološko čistilno napravo. Mirenska tovarna za predelavo krompirja bo v novem skladišču pridobila prostor za dodatnih 2.000 ton krompirja. S francoskimi dobavitelji opreme so že sklenjeni dobavni roki za novo proizvodno linijo, ki bo omogočila podvojitev proizvodnje krompirjevih kosmičev. Gre za naložbo nad 20 milijonov dinarjev. Novo proizvodno linijo bo mogoče postaviti v sedanje zgradbe, treba bo le okrepiti nekatere pomožne naprave. Večina nove opreme bo prišla na Mirno julija, takrat jo bodo tudi postavili, saj je to čas, ko ni redne proizvodnje.
Vse kaže, da se bo tovarna v okviru dobrega sodelovanja s kmetijskimi organizacijami m kooperanti lahko tudi ob povečani proizvodnji zanesla na slovenske proizvajalec krompirja. V Kolinski so zadovljni z letošnjimi dobavani krompirja iz trebanjske kemtijske zadruge, ki bo to sezono krila kar 75 do 80 odst. zmogljivosti tovarne. Vnaprej računajo tudi na sodelovanje sosednjih kmetijskih organizacij in gorenjskega območja. Pred kratkim so navezali stike s pridelovalci krompirja pri Lovrencu na Pohorju, ki imajo izredno dober krompir. Letos so ga prodali 3.000 ton Vočarju vCačak. V tovarni bo dobilo delo novih 25 delavcev. V*o naj bi bilo nared že letošnjo jesen.
A. Z.
FRANC FINK: „Brez silažne koruze bi mi manjkalo polovico krme. Slame ne kaže pokla-dati!“
Služba za kooperacijo pri Kmetijski zadrugi v Trebnjem je priredila to tekmovanje, da bi izboljšali krmljenje živine v zimskem času. Za tekmovanje so kmetje silirali okrog 14 ton koruze. Pogoj za tekmovanje pa je bilo siliranje v stolpnih silosih. Po besedah inž. Zupančiča iz službe za kooperacijo pri zadrugi bodo letos prešli na siliranje v lesene stolpne silose, ki imajo prednost, da so premakljivi, v naslednjih letih pa naj bi prešli še na plastične silose. Siliranje lahko olajša tudi uporaba strojev v skupinski rabi za npr. šest gospodarjev. O tem razmišljajo. Najboljše tri kmetovalce z lanskega tekmovanja bodo nagradili z umetnimi enojni.	A_
Vse kaže, da bodo stopnjo prispevka za stanovanjsko gradnjo povečali na 9 odst. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela v nekdanjih obratih s sedežem zunaj občine denar poslej ne bo več odtekal drugam. Denarja bo torej več, stanovanjski skupnosti pa tudi ne bo manjkalo dela.
A. ŽELEZNIK
REKU SO:
Na konferenci ZK
SLAVKO KRŽAN, predsednik občinske skupščine: „Letos se moramo čimprej dogovoriti o stanovanjski politiki. Združiti bi bilo treba denar in skupaj s solidar-' nostnim skladom zgraditi več stanovanj v Trebnjem, Mirni in Mokronogu. Del denarja, 800.000 do milijon dinarjev, bi morali nameniti tistim zasebnim graditeljem, ki so z gradnjo hiše že tako daleč, da bi s to pomočjo še to jesen lahko hišo dokončali, se vselili in izpraznili dosedanje stanovanje. Prav gotovo bi lahko na ta način pridobili kakšnih 10 stanovanj/4
IVAN GOLE, direktor TRIMA:	„Nemudoma se
moramo zavzeti za takšno financiranje stanovanjske gradnje, ki bo dalo največje učinke. Če stanovanjskih vprašanj ne bomo hitreje reševali, bomo nazadovali. Že sedaj smo dostikrat v položaju, ko zaradi kadrovskih težav ne moremo izvajati sedanjih programov. Veliko tudi govorimo o štipendiranju, a malo storimo. Naši ljudje odhajajo iz občine** drugje pa zasedajo pomembne položaje. Tu veliko izgubljamo."
s *
ČATEŽ: ELMA NA TRI IZMENE
Namesto kovinskih cevi za električno omrežje že lep čas delajo v nekdanjem obratu INKOT plastične dele za stikala za črnuško ELMO. Pri tem delu ima kruh 24 delavcev, delajo pa kar v treh izmenah. Krajevna skupnost se živo zanima za razvoj obrata. Lani so pomagali urediti dovozno pot, sodelovali so tudi pri preureditvi prostorov.
DOGOVARJANJE O PORABI
V trebanjski občini tečejo dogovori po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih o financiranju letošnje splošne in skupne porabe že od ponedeljka dalje. Koordinacijska komisija je razmnožila programe interesnih skupnosti v 1.200 izvodih. Vse programe bodo na razpravah še obrazložili.
IZ KRAJA V KRAJ
SMUČARJI Se niso obupali - Ce ni snega doma, je treba pač za njim, kjer ga premorejo! Razna tekmovanja za kategorizacijo namreč tečejo, za to pa jc treba na priprave. Smučarski' klub TRIMO iz Trebnjega je priredil v sodelovanju s šolskim športnim društvom 10. februarja smučanje na Krvavcu. Z veseljem se ga je udeležilo 30 otrok. Tudi vaditelji, ki naj bi pomagali postaviti na smuči 400 otrok 5. razredov v občini, so smučali na Veliki Planini. Če bi sneg pobelil tla tudi v trebanjski občini, bi še vedno izvedli predvidene smučarske tečaje po osnovnih šolah.
KRTINA:	HOČEJO	SlRŠO
CESTO - Komunalno podjetje je ob gradnji cestnega vseka lani razvozilo preostalo zemljo ob cestišču proti Sentlovrcncu. Cesta je ozka, zato bi marsikdo želel, da bi širjenje nadaljevali. Zemlja, ki so jo razvozili doslej, namreč ne hasne kaj prida, v glavnem le toliko, da je nered ob cesti.
MOKRONOG PRED VELIKIM DNEM - Že nekaj tednov pred letošnjim tradicionalnim 9. pustnim karnevalom, ki se bo pričel v ne-
deljo ob 14. uri, prilagajajo temu primerno tudi videz kraja. Bosonoga na zastavi se je vila marsikje že lep čas, v nekaterih trgovinah pa so postavili na častno mesto mokronoški grb in kar še sodi k temu. Da bi od karnevalskega sprevoda videli vsi kar največ, bo najbolje, če sc gledalci razvrstijo vzdolž ulice, in ne le na trgu. Poskrbeli bodo, da bo vsepovsod mogoče videti dosti zanimivega.
MIRNA:	„NEKURANTNO
BLAGO“? Izdajatc^i larfarskega časopisa so baje prizadeli ponos mirenskih trgovcev, ko so si na njihov račun privoščili pikro, da v trgovinah marsičesa nimajo. Nekateri so bili menda toliko hudi, da niso hoteli prevzeti niti prodaje pustnega časopisa. Tisti, ki so to storili, so si samo pljunili v lastno skledo: spet niso imeli nečesa, po čemer je povpraševanje!
SUTJESKA V TREBANJSKEM KINU — V soboto in nedeljo bodo v trebanjskem kinu vrteli znani jugoslovanski film Sutjeska. Film, nagrajen s tremi zlatimi priznanji, posnet na temo legendarnega preboja čez divjo Sutjesko, je vreden ogleda.
TIEMIUSIE NOVICE
Kmete oprostiti samoprispevka
Predlog predsednikov KS je, naj bi plačevali zaposleni in obrtniki samoprispevek v enakem odstotku - Za Kočevje osvojen predlog o gradnji bazena in telovadnice, zavrnjena pa gradnja mladinskega doma
14. februaija so predsedniki krajevnih skupnosti (KS) iz občine Kočevje razpravljali o predlogu za razpis referenduma, na katerem se bodo občani odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Predsedniki so tudi poročali o načrtih, ki jih imajo krajevne skupnosti -za prihodnje leto in o pomenu samoprispevka za nadaljni razvoj občine, posebno še za ureditev komunalnih zadev na vasi.
Občinski skupščini so predlagali, naj bi predlagani način zbiranja samoprispevke nekoliko spremili. Kmete naj bi oprostili plačevanja prispevka, ker so v naši občini kmet-
je zelo revni, pa tudi vplačali bi vsega le 50.000 din. Obrtniki naj bi plačevali tudi le po 1 odstotek, kot vsi zaposleni.
Dolgo so razpravljali o zahtevi
Lik oficirja naj bo čist
Slabe iz organizacije in predlagati za odvzem čina, dobre sprejemati v Zvezo komunistov
Na nedavni letni konferenci Zve>: rezervnih vojaških starešin c (ZRVS) občine Kočevje so razprav-, ljali med drugim tudi o moralno-jj političnem liku rezervnega oficirja, j Ob tem so poudarili, da je treba iz j članstva izključiti tiste, ki niso do-; stojni, da so člani njihove organizacije (navedli so en primer); hkrati pa bi morali napraviti več za sprejem ] dobrih in poštenih rezervnih oficirjev in podoficirjev v ZK.
Nadalje so ugotovili, da je udeležba na raznih vajah, streljanjih in podobnem dobra, saj znaša nad 95 i odstotkov. Pač pa so ugotovili, da ; bo treba več pozornosti posvetiti i izobraževanju rezervnih starešin na 1 podeželju. Pri strokovnem izpopolnjevanju sta organizaciji ZRVS zelo : pomagali tudi vojaški enoti v Ribnici in Delnicah.
OGLAŠUJTE V DL!
NOVA TOVARNA
Zvedeli smo, da bodo pri LIK Kočevje zgradili novo tovarno masivnega pohištva. Će bo še naprej lepo vreme, bi gradnjo začeli že marca. Financiranje gradnje je že urejeno oziroma zagotovljeno iz različnih virov. Večino proizvodov te tovarne bodo izvažali.
V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da so strokovne revije in časopisi razmeroma malo poročali o bogatem delu organizacije ZRVS, več o njenem delu pa je bilo objavljeno v lokalnem časopisu, se pravi v Dolenjskem listu.
Ob zaključku so izvolili nov 15-članski upravni odbor, za predsednika Janka Novaka, za podpredsednika pa Draga Grila.
občinske mladinske organizacije, če naj bi iz denarja, ki bi se nabral iz samoprispevka, zgradili v Kočevju mladinski dom, kjer bi se mladina lahko shajala. Navzoči so to odklonili z utemeljitvijo, da je telovadnica z bazenom, ki bi jo v Kočevju zgradili s samoprispevkom, namenjena predvsem mladini. S pretežnim delom zbranega denarja pa je treba urediti predvsem ceste, vodovode in drugo na vasi.
Nihče tudi ni znal prisotnim povedati, za kakšen dom se mladina zavzema, kaj bi v njem imela in kdo bi ga vzdrževal. Predstavnik KS iz Rudnika je povedal, da so mladini dali na voljo že dva klubska prostora, vendar so v obeh počeli vse kaj drugega, kakor pa se kulturno izživljali. Uničili so inventar, v enem prostoru pa se celo vozili z avtomobilom. Prisotni so zahtevali, naj občinsko politično vodstvo uredi to zadevo in se pogovori s predstavniki mladinske organizacije.
Predsedniki KS so se domenili tudi o načinu izvedbe referenduma in o izdaji posebne brošure, ki bi jo brezplačno prejela vsaka družina v občini.
Mc
Kočevje: kviz o Prešernu
Knjižne nagrade za najboljše spise
Za Prešernov dan so imeli na osnovni šoli Kočevje kar tri proslave: eno v avli nove, dve pa v telovadni dvorani stare osnovne šole. Posebnost proslav je bil kviz o poznavanju Prešerna in njegovih del. Učenci višjih razredov, ki so tekmovali, so pokazali veliko znanja, saj so na vsa vprašanja hitro in pravilno odgovorili.
Še posebej zanivimi in prisrčni,pa sta bili proslavi za učence od 1. do 4. razreda na stari šoli, kjer so v kulturni program vključili tudi lutkovno igrico „Pes se igra z mačko". Igrica je mlade gledalce močno pritegnila in dobro razpoložila.
Veliko učencev, udeležencev Prešernovega nagradnega natečaja, ki ga je razpisalo vodstvo šole, je
Ena fcmed najuspešnejših oblik strokovnega izobraževanja učiteljev so nedvomno strokovni aktivi, kijih organizira republiški Zavod za šolstvo v sodelovanju s pedagoškimi svetovalci za posamezna predmetna področja in strokovnjaki, ki poučujejo določen predmet. Na fotografiji: učitelji tehničnega pouka iz kočevskega in ribniškega območja poslušajo predavanje programirano krmiljenje ob uporabi sestavljanke Fischerstehnick“. (Foto: France Brus)
DROBNE IZ KOČEVJA
ZIMA NAGAJA TRGOVCEM -Razprodajajo po izdatno nižjih cenah po vseh kočevskih trgovinah. Ljudje kupujejo predvsem konfekcijo in obutev. Bolj slabo pa gre v promet zimskošportna oprema. Snega ni, pa vsak premišlja ali bi opremo kupil ali ne.
KANDIDIRA ZA KATRCO -TV KVIZ 3 x 7 je tudi v Kočevju precej razgibal televizijske gledalce. Revija STOP je takoj razprodana, čim pride. Marsikatero knjigo, ki je bila do sedaj samo okras dnevne sobe, koristno uporabijo. Reševalci iščejo imena umetnikov, politikov in drugih. Bilo je tudi nekaj sreče: prejeli so kasetni magnetofon, več glasbenih kaset, ena tovarišica pa je uvrščena tudi med kandidate za „katrco“.
POTREBNA OGRAJA - Skoda na novem pokopališču, povzročena po srnah, verjetno ne bo majhna. Samo na en družinski grob, srednje negovan, je bilo jeseni nasajenih za 450 din mladih sadik mačeh in okrasnega mahu več vrst, a iz tega spomladi ne bo nič: divjad je vse popasla do zadnje bilke. Nekateri trdijo, da pridejo na grobišča tudi jeleni. Letos je huje, ker ni snega in mlade sadike niso zaščitene. Vsekakor pa drži, da novo pokopališče še ni ograjeno. Prepričani smo, da bi za ograjo prispeval del vsak lastnik groba, ki jih je že okoli 200.
OBNAVLJAJO LOKAL - Poslovalnico prodajalne obutve PEKO preurejajo. Tako bo Kočevje spet pridobilo lep sodoben lokal.
POT PO ZELENICI - Nekatere stranske ulice mesta so zelo slabe. Res je predvideno, da bodo letos asfaltirane, in ne bi kazalo v njih veliko vlagati, vendar bi morali največje luknje zasuti in popeskati. Ljudje se namreč takih mest ogibljejo in hodijo po zelenicah parkov.
— Ali zaradi predloga za razpustitev ZKPO sklepaš, da je v naši kulturi zmešnjava?
— Ne, pač pa predvsem zato, ker sta tudi v prejšnji številki Dolenjskega lista zamešana naslov in vsebina dveh člankov o kočevski kulturi.
K0ČEUSKE NAUKE
dobro zaposlilo posamezne komisije, ki so pregledale in ocenilynjihove prispevke. Najboljšim so na proslavah podelili knjižne nagrade kot pri-' znanje za delo in za vzpodbudo k nadaljnjemu ustvarjanju ter kulturnemu udejstvovanju.
VILKO ILC
Dve od Kolpe
SLOVO MEDVEDA - Ze od lanske jeseni pri nas nismo več videli medveda. Takih gostov, kot so medvedi, tudi ne maramo. Bojimo se jih, posebno tistih, ki napadajo ljudi, kot se je dogodilo v okolici Kužlja. Uvidel je stric medved, da ga nihče ne mara, pa je pobral šila in . kopita ali pa je morda šel celo v večni pokoj. Upamo, da ni šel le spat.
LEPO VREME - Lepo zimsko vreme omogoča posodobljanje ceste Brod-Kočevje. Tudi kmete je lepo vreme privabilo na polja. Nekateri kopljejo korenje lanske koruznice, drugi razvažajo gnoj, bolj ognjeviti pa so začeli orati. Sadovnjaki tudi že čakajo na obnovo. Treba je odstraniti suhe in polomljene veje in ostrugati staro lubje, saj zahteva sadno drevje nego in pozornost.
J. K.
Počasna pošta
Pismo dobi naslovnik lahko odprto
V Starem Logu pri Kočevju se dogaja, da dobivajo občani pošto z zamudo. Zgodi sc, da dobiš vabilo za na sestanek dan ali več po tistem, ko je sestanek že bil. Lahko tudi vabila sploh ne dobiš, pač pa le opomin, zakaj nisi prišel na sestanek. Poročali smo že, da sc je nekaj podobnega zgodilo tudi že s telegramom. Zvedeli smo tudi, da pošte ne pobirajo preveč redno iz nabiralnika v vasi.
Vse to se dogaja zato, ker je vas premajhna in preveč oddaljena, da bi pošto nosil poštar/Pošto pripeljejo v pisarno kmetijskega urada, kjer uslužbenka ZKGP honorarno skrbi tudi za razdeljevanje pošte. Uslužbenka ima verjetno preveč rednega dela oziroma ne sme med rednim delovnim časom opravljati Še honorarnega dela, potem pa pride vmes še to in ono, pošta pa ni raznesena.
Vaščani predlagajo, naj bi pošto prevzel kdo drug, ki bi jo hitro in v redu raznesel po vasi. Zdaj namreč pošta dalj potuje po Starem Logu kot od Beograda do Starega Loga. Zgodi se tudi, da najdeš pismo p'od oknom, da pride odprto itd. Vaščani se boje, da nekdo njihovo pošto „cenzurira*4. So tudi proti temu, da bi hodili po pošto v neko pisarno, kjer sicer nimajo kaj iskati.
UREDNIKOVA POŠTA
V zadnji številki našega lista je na tej strani „tiskarski škrat“ zamešal naslov glavnega članka, ki govori o prvem sprejemu kulturnih ustvarjalcev. Naslov in podnaslov sta nemreč namenjena drugemu članku, ki ga je napisala upravnica kočevske knjižnice lima Strumbelj. Do napake je prišlo, ker smo imeli na tem mestu najprej predviden članek o knjižnici, kasneje pa smo gj zamenjali z novejšim o sprejemu za kulturni praznik.
Naš dopisnik Jože Križ i/. Kužlja pa nas graja, ker smo dali njegovi vesti, objavljeni 7. februarja na zadnji strani, naslov „Pozabljeno poko-pališče“. Pravi, da pokopališče m pozabljeno in da ljudje „tolčejo po njem", ker spreminjamo naslove.
S
Inž. Andrej Mihelič, vodja pospeševalne službe pri KZ Ribnica, pravi: „Tudi na območju Loškega potoka imajo vsaj v nekaterih vaseh možnosti za posodabljanje kmetijstva, saj imajo kmetje zemljo skupaj in blizu hlevov. “
Se prej namerava KZ doseči, da bi kmetje na tem območju uporabljali več gnojil. Pri tem bi gnojila delno plačali iz sklada za pospeševanje kmetijstva.
J. PRIMC
Še korak do volitev
Evidentiranje končano, nastopa kandidiranje
Konec prejšnjega tedna je bil osnovni del priprav na volitve v ribniški občini domala končan. V vseh krajevnih skupnostih je evidentiranih 408 možnih kandidatov. Od tega je 53 mladih (do 27. leta), 46 je žena, 62 članov ZK in 63 članov ZB. Največ je evidentiranih v največjih krajevnih skupnostih, kjer bodo imeli v skupščini tudi po več mandatov: v Ribnici 66 (6 mandatov), v Sodražici 67 (5 mandatov), Loškem potoku 50 (4 mandate), Dolenji vasi 77 (4 mandate), najmanj pa v KS Ota-vice (6 možnih kandidatov) in Velike Poljane (tudi šest).
Iz delovnih skupnosti do petka ni bilo evidentiranih le še iz zdravstva in pa v tistih delovnih skupnostih, ki po zakonu o volitvah tvorijo v celoti delegacijo (kjer je zaposlenih manj kot 30). Tudi v gospodarstvu je največ evidentiranih iz Inlesa, saj so iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka skupaj poslali 101 predlog za možnega člana delegacije (celotni Inles ima po sedanjem predlogu v skupščini šest mandatov).
Tako je občinska volilna komisija pri SZDL do četrtka zbrala skupno 724 predlogov za možne delegate. Starih do 27 let je 123, žena je 148, velika večina so iz neposredne proizvodnje. Med evidentiranimi je tudi 120 članov Z K in 86 borcev.
Za družbenopolitični zbor so evidentirale skoro vse družbenopolitične organizacije (SZDL, sindikat, ZK, ZMS in ZB). Družbenopolitični zbor skupščine bo štel 23 delegatov, in sicer po šest iz SZDL in sindikatov, pet iz občinske organizacije ZK in po tri iz organizacij mladine in Zveze borcev.
Prejšnji ponedeljek j? bila skupna sej obč. konference SZDL in sindikalnega plenuma, na kateri so sprejeli volilni prtivilnik oz. akcijski program ob volitvah ier razpravljali o rokovniku za volitve ter o merilih za kandidiranje. V sredo je bil skupen posvet predsednikov KS, KO SZDL, sindikalnih organizacij in sekretarjev organizacij ZK. Na sestanku so obravnavali dosedanje predvolilne priprave, predvsem pa rokovnik volilnih opravil, in sprejeli konkretne naloge posameznih organizacij oz.
posameznikov v omenjenih organizacijah. Za 20. februar je sklicana prva seja obč. kandidacijske konference, kmalu zatem pa se prično tudi temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. *
Zahvala
Moharju
Novi sekretar Grivec, namestnik Gradič
Kaže, da za letošnjega pusta v ribniški občini ne bo posebno živahno, saj je eden glavnih organizatorjev bolan, drugi na seminarju, za nameček pa je prijavljena sodniku zi prekrške vsa „Sončna uprava“, ki je lani organizirala v Dolenji vasi pokop Naceta Kurenta (glej fotografijo). (Foto: F. Brus)
Kmete je strah pred novim
V Loškem potoku velike možnosti za preusmeritev kmetij, le kmetje se še preveč boje novega
Z novim letom se je Kmetijski zadrugi Ribnica priključila KZ Loški potok. Vzrok je bil, da bi na vsem območju ribniške občine izvajali enotno kmetijsko politiko in da bi tudi na območju Loškega potoka začeli posodabljati kmetije.
KZ Ribnica je že lani uspešno izvajala na območju Loškega potoka selekcijsko (odbirno) službo za živino in organizirala odkup mleka.
Loški potok ima že zdaj zelo dobro govejo živino in vse možnosti za uspešno živinorejo. Zato bi tudi tu lahko posamezni kmetje uvajali pašno-košni sistem, ki se uspešno uveljavlja na območju KZ Ribnica že od leta 1968.
Žal se kmetje na območju Loškega potoka lani niso odločali za preusmerjanje kmetij, ker jih je strah pred novim, pač pa so drugače sodelovali s KZ. Letos, ko se bo 19 preusmerjenim kmetijam na starem območju KZ Ribnica pridružilo še 16 novih, ne bo med njimi nobene iz Loškega potoka. Pač pa si bodo nekateri potoški kmetje ogledali vzorčne kmetije v občini, KZ pa bo naročila dva načrta za preurejanje hlevov (za mlečno proizvodnjo in za pitanje) tudi za Loški potok. Vendar se bo preusmerjanje kmetij na tem območju začelo predvidoma šele v prihodnjem letu
Na prvi seji nove konference ZK Ribnica so se člani zahvalili za plodno in ustvarjalno delo dosedanjemu sekretarju Danilu Moharju, ki je v bolnišnici. (Zaradi njegove bolezni je bila tudi konferenca tako kasno). Za ZK je storil mnogo, saj je v vsem 6-letnem obdobju delal v duhu izhodišč ZK in za dobro vseh ljudi.
Novi sekretar ZK je France Grivec, znani družbenopolitični delavec, novinar, kulturni delavec itd., ki še vedno opravlja tudi dolžnost sekretarja občinske konference SZDL. Dokler mu sedanjega svojega rednega dela pri SZDL ne bo uspelo spremeniti v minulo, se pravi, dokler ne bodo končane volitve, mu bo pri vodstvu ZK krepko pomagal namestnik sekretarja ZK Ivan Gradič.
France Grivec
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
NEURJE - Nedavno nočno neurje je povzročilo škodo na novi dvorani. Razkrilo je precej strehe, polomljeno kritino (salonitko) pa je razneslo daleč naokrog. Nekaj kritine je priletelo tudi na šolo, poškodovalo streho, v enem razredu pa je razbilo pet velikih šip. Sicer pa gradnja dvorane lepo napreduje in bo v kratkem sezidan tudi obodni zid, plošča na odru pa je tudi že narejena.
KONCERT - Prejšnjo nedeljo je bil v Dolenji vasi informativni sestanek o letošnjem družbenem dogovarjanju. Mala dvorana krajevne skupnosti je bila polna. Sestanka se je udeležilo nad 50 občanov s celotnega območja krajevne skupnosti. To nedeljo pa so Lončarji končno tudi dočakali radijsko predvajanje koncerta iz naših krajev, posnetega v Dolenji vasi 16. decembra lam. Na koncertu, katerega se je udeležilo več sto občanov kljub majhnemu prostoru na šolskem hodniku, je nastopil tudi pevski zbor Lončar.
PRVI SESTANEK - Minuli petek se je sešel prvič novi svet krajevne skupnosti Dolenja vas, v katero so se združile štiri dosedanje KS dolenjevaškega območja. Svet KS šteje 21 članov, in sicer glede na število prebivalcev 7 iz Dolenje vasi, 5 iz Prigorice, 4 iz Rakitnice, 3 iz Grčaric in po enega iz Lipovca in Blat. Sekretariat krajevne organizacije ZK je sklenil predlagati svetu, naj bi bil predsednik France Trdan iz Dolenje vasi, podpredsednika France Trdan iz Prigorice in Ivan
Mohar iz Grčaric, blagajnik Alojz Zbašnik iz Dolenje vasi, tajnik Pavel Rebolj iz Prigorice. Na predlog sekretariata je svet KS imenoval tudi več komisij in odborov, in sicer: statutarno komisijo, komisijo za vzgojno in socialnozdravstvcno dejavnost, komisijo za gospodarska in finančna vprašanja, kulturno-prosvetno in tc-lesnovzgojno komisijo, odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito, komisijo za komunalne in gradbene zadeve, komisijo za kmetijstvo, komisijo za pokopališče in pokopališki red, poravnalni svet, odbor za proslave, deluje pa tudi že upravni odbor sklada samoprispevka. Novi svet KS je tudi obsežno razpravljal o predvolilnih pripravah in o nadaljnjih nalogah na tem področju.
-vec
občan vprašuje
m
J V/ /medved odgovarja
— Zakaj režijski odbor za gradnjo gasilskega doma v Žlebiču še ni začel graditi, čeprav se je že mnogokrat sestal?
— Ker se ne morejo sporazumeti, če bi naredili za brizgalno „ta mala“ ali „ta velika“ vrata.
REŠET0
Številni prebivalci Črnomlja so si ob otvoritvi novega obrata ,,Iskre“ z zanimanjem ogledali proizvodne prostore, v katerih so zaposleni že pridno delali. (Foto: B. Podobnik)
»Nežni spol« ni pozabljen
Med evidentiranimi kandidati za bodoče delegate je dovolj žensk in mladih - Koliko delegatov v zborih? • Manj krajevnih skupnosti
Evidentiranje kandidatov za bodoče člane raznih delegacij je bilo v občini uspešno, saj je predlaganih precej več kandidatov kot pa bo izvoljenih delegatov, pa tudi njihova sestava dobro odraža sestav zaposlenih in prebivalcev občine, so menili na nedavni skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega plenuma.
V občini so evidentirali okrog 470 kandidatov za bodoče poslance. Okrog 20 odstotkov med evidentiranimi kandidati je pripadnic „nežne-ga“ spola, kar je zelo ugodno in mnogo bolje kot so bile ženske zastopane pri evidentiranju na zadnjih volitvah. Predvsem v delovnih organizacijah so predlagali veliko število
TAM IN BELT SKUPAJ
Zadnji petek so v Mariboru slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi TAM in črnomaljskega Belta. „Belt“ bo samostojna TOZD, pri njenem delu pa ji bodo pomagali tudi strokovnjaki mariborske tovarne. V teh dneh bodo predstavniki Ljubljanske banke in republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv dokončno sklepali o svoji pomoči „Beltu“ pri njegovi sanaciji, v tem črnomaljskem kolektivu pa so sprejeli tudi nekatere ukrepe, ki naj bi jih hitreje pripeljali na „zeleno14 vejo.
RAJE MANJ IN CENEJE
Predstavniki interesnih skupnosti so političnim aktivom in članom vodstva nekaterih delovnih organizacij ter političnim aktivom v krajevnih skupnostih že razložili svoje delovne programe za letošnje leto. Zaposlenim in prebivalcem krajevnih skupnosti so ponudili svoje delo v letošnjem letu, hkrati pa so jim seveda tudi povedali, koliko jih bo to veljalo. Doslej zbrana n\nenja govore, da so zaposleni zahtevali, naj interesne dejavnosti v kulturi, telesni kulturi in požarnovarstveni službi skrčijo svoje programe, saj gospodarstvo izdatkov za ponujene programe ne bi zmoglo.
žensk. Pa tudi mladinci in mladinke ne bodo odrinjeni od delegatskih mest: kar 20 odstotkov med evidentiranimi je lastnikov mladinskih izkaznic. Seveda pa ni dovolj, da so mlade in ženske le vpisali na obrazce za evidentiranje. S tem še pol dela ni opravljenega. Tudi na kandidacijskih konferencah bo treba, če bodo hoteli, da bo struktura delegatov zares odražala sestavo zaposlenih, posvetiti mladim in ženskam vso potrebno pozornost. Med evidentiranimi je še 89 članov ZZB NOV, 176 komunistov ter med vsemi skupaj 62 odstotkov neposrednih proizvajalcev.
Na seji so že predlagali sestavo bodočih zborov občinske skupščine. Predlagali so, naj bi štel zbor delegatov iz krajevnih skupnosti 23, zbor delegatov združenega dela 33 in družbenopolitični zbor 22 delegatov. V zadnjem naj bi bilo po šest predstavnikov občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, štirje naj bi zastopali občinsko konferenco ZKS, po trije pa borce in mladino.
KNJIŽNICA NA GRIČKU
Pred tednom dni so v okviru praznovanja občinskega praznika slovesno odprli nove prostore črnomaljske ljudske knjižnice na Gričku. Knjižnica deluje letos dvanajsto leto in se je morala v tem času zaradi neprimernih prostorov že trikrat seliti. Sedaj pa knjižničarka Lea Grabrijan upa, da je preseljevanj konec in da sc bo lahko knjižnica hitreje razvijala. Predvsem nameravajo odpreti podružnici na Vinici in v Semiču. Otvoritve novih prostorov se je razen predstavnikov občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter TOZD in OZD udeležil tudi predsednik / slovenskega društva knjižničarjev dr. Branko Berčič. Program so popestrili z nastopi učencev osnovne in glasbene šole.
ČRNOMALJSKI DROBIR
RADI BEREJO - V črnomaljski ljudski knjižnici, ki sedaj deluje v lepo urejenih prostorih na Gričku, imajo na voljo 7.000 knjig, njihova čitalnica pa dobiva še 24 periodičnih časopisov in revij. Razen tega deluje v okviru knjižnice tudi pionirski oddelek. V knjižnico je včlanjenih 1.800 bralcev, ki si zelo pridno sposojajo knjige. Omenjena knjižnica, ki praznuje letos 12-letnico svojega delovanja, je edina javna knjižnica v vsej Beli krajini.
Šahisti za praznik - okrog
40 privržencev igre na 64 belo-črnih poljih iz metliške, črnomaljske, ozeljske in dugoreške občine je v nedeljo počastilo praznik črnomaljske občine s šahovskim turnirjem, ki so ga odigrali v prostorih hotela Lahinja.
NISO POZABILI - Pred tridesetimi leti so se v Srednji vasi pri Crmošnjicah sestali knjižničarji in se Pogovarjali o delovanju knjižnic v Sloveniji potem, ko bo vojne vihre konec. Slovensko knjižničarsko dru-
štvo namerava temu medvojnemu dogodku posvetiti eno od svojih letošnjih delovnih sej, ki naj bi bila v aprilu v prostorih črnomaljske knjiž-
MANJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI - V občini deluje sedaj 15 krajevnih skupnosti. Ker pa so nekatere zelo majhne in najbrž ne bi bile sposobne opravljati delo, ki ga bodo morale po uveljavitvi nove ustave, bodo nekatere krajevne skupnosti združili in vanje vključili nekatere vasi, ki sedaj r.iso spadale v nobeno krajevno skupnost. Po novem naj bi bilo v občini 11 krajevnih skupnosti.
ZADOVOLJNI - Občani Črnomlja in tudi okoličani so sedaj zadovoljni z izbiro tehničnega blaga. V „Jugotehniki“, ki je pred časom odprla v Črnomlju trgovino, dobijo vse, kar so morali prej kupovati v drugih mestih. Roke pa si manejo tudi trgovci v tej trgovini, saj kupcev
ne manjka.
Nova »pomlad« gospodarstva?
V naslednjih treh letih nameravajo metliške delovne organizacije porabiti za investicije 143,750.000 dinarjev-Banke bodo pomagale
Na tisoč prebivalcev v krajevni skupnosti naj bi izvolili po enega delegata v zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini, iz delovnih organizacij pa naj bi bil izvoljen po en delegat na 160 zaposlenih. Manjše delovne organizacije, v katerih ni 160 zaposlenih, pa naj bi delegirale svoje delegacije v konferenco, ki bi izvolila delegate za zbor združenega dela v občinski skupščini.
Ker doslej nekatere vasi v občini niso bile vključene v nobeno krajevno skupnost in ker so imele krajevne skupnosti zelo različno število prebivalcev, so na seji predlagali, naj bi bilo odslej namesto 15 le 11 krajevnih skupnosti, ki bi bile, z izjemo Semiča, Črnomlja in Vinice, približno enako „močne". Menili so namreč, da bodo le močnejše krajevne skupnosti kos vsem nalogam, vanje pa bodo vključili tudi vasi, ki doslej niso bile vključene v nobeno krajevno skupnost.
B. PODOBNIK
Kdo iz sita?
Več žensk in mladih moramo izvoliti na bližnjih skupščinskih volitvah. Njihova udeležba mora biti v sorazmerju z njihovim dajanjem na delovnih mestih. Znano pa je, da njihov delež ni ravno majhen. Tako smo sklenili in potem še večkrat omenjali pred potekom evidentiranja in med njim. Evidentiranja je konec. In rezultat?
V črnomaljski občini so med redkimi slovenskimi občinami, kjer so z rezultati evidentiranja, kar zadeva število evidentiranih žensk in mladih, zadovoljni. Med vsemi, ki bodo kandidirali za delegatske sedeže različnih delegacij v raznih organih, so v občini evidentirali okrog 20 odstotkov mladincev in prav toliko pripadnic „nežnega" spola. S tem so zadovoljni, čeprav je res, da bi ne bilo prav nič narobe, če bi bila ta odstotka še znatno večja. Pa pustimo to, rezultati so namreč zdaleč boljši, kot so bili pri zadnjih, predzadnjih in še katerih volitvah.
Pomembno je, da sito, skozi katerega bodo „sejali“ kandidate na kandidacijskih konferencah, ne bo preveč nenaklonjeno ženskam in mladim. Utegne se namreč zgoditi, da bi „padli iz njega“ mnogi mladinci in žen ske in ves trud ter vse parole o številu mladih ter žensk, ki naj nas v bodoče zastopajo, bodo zvodenele. Zato bi se morali na vseh kandidacij skih konferencah, kjer bodo „redčili“ vrste kandidatov za delegate, tega zavedati in črtati s kandidatnega spiska ženske ali mlade le takrat, če je to res potrebno. Sicer [xi bi jim morali dati pred nost. Enako, kot neposre dnini proizvajalcem.
^____________11	PODOBNIK
Metliške delovne organizacije so si lani, po pogovorih s predstavniki ljubljanske in dolenjske banke, ki so obljubili pomoč pri novih naložbah, izdelale triletne programe naložb. Največ denarja bodo porabili za nakup strojev, ki naj bi omogočili nadaljnjo krepitev gospodarstva občine, ki je v zadnjih letih glede na prejšnja leta zabeležilo počasnejšo rast. O naložbah v gospodarstvo smo se pogovaijali z načelnikom oddelka za gospodarstvo pri metliški občinski skupščini Nikom Zupaničem.
— Banke ne dajejo posojil, če investicijski programi niso dobro izdelani, Katerim metliškim OZD in TOZD so bančniki obljubili pomoč?
„Res je, banke so pripravljene pomagati samo dobrim, realnim razvojnim programom. Take programe so v občini izdelali v „Beti“, „Kome-. tu“, „Kmetijski zadrugi41, „TGP“ in v Novoteksovem obratu. Za zadnjega nimamo podatkov, ve pa se, da namerava pričeti graditi nove prostore že letos. Vsi- drugi so izdelali -triletne programe naložb, ki bodo skupno veljale 143,750.000 dinarjev. Programe naj bi izpolnili do konca 1976. Možno je sicer, da bodo doživeli investicijski programi manjše spremembe, večjih pa najbrž ne.“
— Nova vlaganja bodo gospodarstvu gotovo močna injekcija.
Koliko pa naj bi „Beti“, „Ko-met“, „TGP“ in „Kmetijska za-druga“ vložili že letos?
„Vsi štirje kolektivi skupno naj bi letos investirali za okrog 35,500.000 dinarjev, pri čemer naložba zadruge ni upoštevana, ker se še ne ve, kolikšna bo. Povem naj tudi, da bo pri
omenjenih investicijah v letošnjem letu sodelovala banka z okrog 15,5 milijona dinarjev. V treh letih pa naj bi banke podprle investicije v metliško gospodarstvo z okrog 60,700.000 dinarji.“
— Katere OZD oziroma TOZD pa nameravajo največ vložiti v naslednjih treh letih?
„Najbolje, da jih naštejemo kar po vrsti. „Beti“ namerava letos vložiti v gradnjo novih objektov štiri in za nakup strojne opreme 13 milijonov dinarjev. V naslednjih treh letih pa bodo po sedanjem načrtu v „Beti44 investirali v nove proizvodne prostore, stroje, ureditev preskrbe z industrijsko vodo ter gradnjo tovarniške ambulante skupno 68,250.000 din. Pri omenjenih investicijah naj bi jim banke pomagale z 20,450.000 din, za 18,200.000 din pa naj bi dobili tujih posojil."
Žejna živina
„Da, če bi imeli vodo in z asfaltom prevlečeno cesto od Drašičke roke4 do nas - ta cesta dolga 5 kilometrov - potem bi si lahko prebivalci našega konca obetali hiter napredek. Tudi kmečki turizem, o katerem sedaj v Beli krajini še ne moremo govoriti, bi se lahko lepo razvil44 je med drugim povedal Ivan Slobodnik z Radoviče, ki si skupaj z drugimi občani omenjene krajevne skupnosti prizadeva za kar najhitrejši razvoj teh krajev.
- Začnimo pri cesti...
„Ko smo se pred leti odločali
za samoprispevek, so nam obljubili, da je v programu del, ki jih bodo plačali z denarjem, zbranim s samoprispevkom, tudi asfaltiranje ceste do Radoviče. No, program je bil narejen za pet let, sedaj pa teče že tretje leto, o cesti oziroma asfaltu na njej pa nič! Občani ne verjamemo več, da se bomo po njej res kmalu peljali po asfaltu.44
- In voda?
„To je najhujši problem Radoviče oziroma njenih prebivalcev. Vodo imamo, iz kapnic seveda, le ob jesenskem in pomla-danskeni deževju. Drugače pa jo moramo voziti s cisternami. Se za gospodinjstvo je ne pripeljemo dovolj, kaj šele za živino. Ta ostaja žejna.44
- Rešitev je v .. .?
„Dve rešitvi se ponujata. Prva, kratkoročna, bi bila, če bi namestili v izvir pod vasjo črpalno napravo in bi vodo črpali. Vsaj za živino. To bi veljalo le okrog 15 tisočakov. Ce pa bi si napeljali vodo po ceveh od Torinskega potoka, bi bila stvar rešena. To pa je dražje, potrebni bi bili načrti. Nekoč bo to treba narediti. Tudi občinski odbor RK nam pomaga. Prebivalci so voljni prispevati za vodovod denar, pa tudi prostovoljnemu delu se ne bi izmikali. Voda je za nas življenje.44
B. P
- Pa „Komet“?
„Tu so si proizvodne prostore zgradili že pred leti. Normalno je, da bi bili tudi upravni prostori blizu proizvodnih, zato nameravajo letos pričeti graditi upravne prostore. Letos naj bi tako investirali 3 milijone dinarjev v gradnjo poslovnega prostora in 2,5 milijona za nakup strojev. Vsega skupaj pa nameravajo v treh letih vložiti, največ v strojno opremo, 14,500.000 dinarjev, pri čemer naj bi banke prispevale polovico denarja s posojili.44
- „TGP“ je postal po združitvi zelo uspešen. Tudi pri načrtovanju novih naložb je ta kolektiv zelo pogumen ...?
„To podjetje ima še velike možnosti razvoja, saj je njegovo delo na našem območju še zelo konjuktur-no. Predvsem je pohvalno, da razvijajo komunalno gospodarstvo in obrtne dejavnosti, ki dopolnjujejo njihovo osnovno proizvodnjo -gradbeništvo. Letos namerava ta kolektiv investirati v nakup gradbene mehanizacije, transportnih sredstev ter strojne opreme za obrtno dejavnost in v razvoj komunalnega gospodarstva 13 milijonov dinarjev, v treh letih pa skupno 48,500.000 din. Polovico naj bi prispevale banke s posojili.44
— Kmetijska zadruga ima na razvoj kmetijstva v občini — tako družbenega kot zasebnega — čedalje večji vpliv. Kako pa kaže z nadaljnjim razvojem?
„Kolektiv zadruge je izdelal program naložb v naslednjih treh letih. ■ Program je zelo raznolik, za njegovo uresničitev pa bo potrebno zbrati , skupaj 12,5 milijona dinarjev, novih seveda! Denar bodo porabili za gradnjo predelovalnih zmogljivosti, povečanje polnilnih zmogljivosti ter za gradnjo trgovskih in skladiščnih prostorov. Računajo, da bodo banke s posojili podprle nove naložbe s 70 odstotki potrebnega denarja.44
— Kako pa vi, kot načelnik za gospodarstvo, ocenjujete nadaljnji razvoj gospodarstva v občini?
„Nove naložbe bodo močno okrepile naše gospodarstvo, ki je pričelo v razvoju malce šepati. Zagotovile bodo normalno, a gotovo rast, ki nam je zelo potrebna. Če se naitu-bo posrečilo razviti še nov obrat kovinarske industrije, za kar obstajajo realne možnosti, in bomo lahko zaposlili več moških delovnih rok, potem se nam obeta ,nova pomlad4 metliškega gospodarstva44.
BRANKO PODOBNIK
ČAKAJO NA POMOČ
„Ko smo pred leti glasovali za krajevni samoprispevek, so nam obljubili, da je gradnja našega gasilnega doma, ki bo hkrati tudi kulturni dom, upoštevana v občinskem srednjeročnem načrtu. Dali pa so nam le 15 tisočakov, pa nič več,44 se jeze prebivalci Lokvic.
Dom so zgradili do prve plošče in ga podkletili, v to vložili mnogo prostovoljnega dela, sedaj pa čakajo na pomoč. Upajo, da jo bodo dobili, saj pravijo, da je 78 njihovih vaščanov zaposlenih, plačujejo samoprispevek in zato pričakujejo, da bodo še kaj dobili. Pa na „TGP44 so jezni, ker na cesti Lokvica-Krvavčji vrh-Berečja vas ni nobenega cestarja. Včasih pa je bil. Cesta pa je vse slabša.
Ponosni so prebivalci Radoviče na svoje gasilce, ki so se sodobno opremili in obljubljajo, da bodo tudi z dejanjem, če bo potrebno,* potrdili svojo pripravljenost. (Foto: B. Podobnik)
SPREHOD PO METLIKI
IZVOLILI SO:
Pred dnevi so izvolili 14-člansko volilno komisijo občinske konference SZDL ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. V prvem so Franc Jakljevič, Ivan Zele, Julij Nemanič, Ivan Kostelec, Frenk Molek, Toni Gašperič, Lojze Veselič, Anton Pezdirc, Milan Vajda, Jože Mozetič, Marjanca Bele, Ana Malnarič, Maks Koležnik in Franc Zist, v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pa so Toni Gašperič, Milan Vajda, Zvonko Hanzclj, Jože Mozetič, I rane Zist, Ivan Zele, Lojze Veselič, Tine Molek, Ivan Kostelec.
PRAVLJICE - Delo v mladinskem klubu je zaživelo. Mladi bodo v mesecu marcu pripravili več literarnih in filmskih ter glasbenih veče: rov, razgovor o športu m rekreaciji, vsako nedeljo dopoldne pa ure pravljic za najmlajše, ustanoviti pa nameravajo tudi lutkovno sekcijo.
PRED KONGRESOM - Prejšnji teden je predaval v mladinskem klubu Miro Gošnik, diplomirani politolog, o nalogah mladih pred kongresom. Po predavanju, ki sc gaje udeležilo precej mladih, je stekel sproščen pogovor o predkongresni dejavnosti.
PRIPRAVE - Te dni so bila za pripadnike teritorialnih enot in za občane po vaseh in v Metliki predavanja o civilni zaščiti v primeru vojne. Predavanja so bila dobro organizirana in se jih je udeležilo veliko število ljudi.
SUTJESKA - Prejšnji teden je kino podjetje predvajalo jugoslovanski film Sutjeska. Z zanimanjem si ga je ogledalo veliko število ljudi, za osnovno in poklicno šolo pa sta bili posebni predstavi.
DINARJI ZA SPORT - Na
četrtkovi seji občinske skupščine so odborniki sprejeli tudi odlok o začasnem financiranju temeljne te-lesnokulturne skupnosti. Po finančnem načrtu za leto 1974 naj bi se zbralo na žiro računu temeljne telesnokulturne skupnosti 880.000 dinarjev.
ZAPRTO - Gostišče Veselica je že dalj časa zaprto, kar je vsekakor škoda, saj dokaj toplo vreme zvabi marsikoga na hribček nad mestom. Po krajšem sprehodu med vinogradi bi se obiskovalcu prilegel kozarček dobre kapljice.
metliški tednik
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Vedno več občanov bo dobilo kruh doma
Iz ribniške občine so se ljudje doslej vedno izseljevali, ker zanje doma ni bilo zaposlitve - V kratkem v javni razpravi načrt razvoja ribniške občine do leta 1977
Nabiram take/ ki bodo zvesti
Največ dela na poštah v Kočevju in Ribnici
Florjan Uhl: „Včasih sem bil urbanistični inšpektor za S občin, zato nisem mogel imeti pregleda nad vsem območjem in se mi je marsikateri črnograditelj izmaknil,- Zdaj imam le ribniško občino, zato bom delo lahko temeljiteje opravljal. To pomeni, da bo manj črnih gradenj.“ (Foto: J. Primc)
DL: - V katerih primerih pa načrti in vsi ti stroški niso potrebni?
ODG: - Načrti niso potrebni le pri popravilu zgradbe, se pravi v primerih, ko se ne spreminja velikost, oblika in namembnost stavbe. To pomeni na primer, da ni potrebno dovoljenje za zamenjavo poda, oken itd. Vendar je treba vedno upoštevati Sc, če zgradba ni kulturni spomenik. V tem primeru je potrebno tudi soglasje Zavoda za spomeniško varstvo. Lani smo zaprosili za taka soglasja v treh primerih in jih tudi dobili.
DL: — Že nekajkrat sem na seji občinske skupščine slišal razna vprašanja zaradi gradnje hiše na črno na Bregu. Ce se ne motim, gradi neki Andoljšek. Kaj ste ukrenili oziroma kako rešujete to zadevo?
ODG: - Izdali smo odločbo o ustaviti del. Občina zahteva, naj se to poruši. Kako sc bo zadeva rešila, še nc vem. Andoljšek sc je namreč zoper našo odločbo pritožil na republiško urbanistično inšpekcijo, od koder pa še ni odgovora.
J. PRIMC
Poslej obvezna točka: uresničevanje sklepov
Lani odkupila KZ Ribnica precej več mleka, pitancev in plemenske živine -Prvič odkupili seno, krompir, jabolka in zelenjavo
Na območju KZ Ribnica so lani odkupili 141 krav (ali 37 manj kot predlanskim), pitancev 460 (ali 69 več), telet 620 (ali 20 manj), vole oziroma junce 4 (1 manj), plemenske živine 150 glav (49 več) in pitancev do 200 kg 92 (30 več).
Pri kmetijski pospeševalni službi ocenjujejo ta odkup kot povsem v redu in kot posledico preusmerjanja kmetij na pitanje in v mlečno proizvodnjo. Mleka so namreč lani odkupili 4,022.172 1 ali 16,2 odstotka več kot leto prej. Vendar poudarjajo, da sedanje odkupne cene za mleko niso spodbudne in da bo treba čimprej sprejeti predlagane, ki so višje, siccr bi to lahko slabo vplivalo na bodoči odkup mleka in tudi na preusmerjanje kmetij.
Porast odkupa pitancev je tudi posledica novega odnosa skupnosti do pitanja živine. Tako namreč dobi vsak kmet za pitanca 800 din posojila za krmila od državnih rezerv in šc posojilo KZ za nakup živine oziro-' ma teleta za pitanje.
Prašiča lani niso odkupili nobenega, predlanskim so jih Še 23, pred približno petimi leti pa 500. Način reje s kuhano hrano je namreč predrag.
VELIKO DELA TO ZIMO
Tudi sindikati v ribniški občini imajo letošnjo zimo obilo dpla. Razen pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in reorganiziranju sindikatov so prizadevno sodelovali šc v razpravah o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti in oblikovanju občinskega proračuna za letos. Najpomembnejše delo sindikatov v tem obdobju pa so priprave na volitve in njihova izvedba v delovnih skupnostih oziroma TOZD. Seveda so še prej sindikalne organizacije sodelovale oziroma evidentirale možne kandidate za delegacije.
Zanimivo je, da so lani prvič odkupili seno, krompir, jabolka in zelenjavo. Tega odkupa je bilo za okoli 250.000 din. Odkupljeno sc v glavnem prodali domači vojaški enoti, s katero si KZ želi tesnejše stike zaradi prodaje odkupljenih kmetijskih pridelkov, po drugi strani pa jih je pogodb za dobavo malo strah, češ: „Kaj pa, če bo letina slaba in odkupna ne bo? “
Na odkup sena, krompirja in zelenjave je razen siccr dobre letine verjetno vplivala tudi večja poraba umetnih gnojil. Pri KZ Ribnica pa se
Za komunalne zadeve bo letos na območju občine Ribnica porabljenih 1,800.000 din, ki jih bo zagotovila občinska skupščina. Razen tega bodo za te namene prispevale še TOZD, računajo pa tudi na bančna posojila.
S tem denarjem bodo zgradili nov čevljarski most čez Bistrico v Ribnici, popravili stari most, uredili Čolnarsko ulico, križišče z Opekarsko ccsto in popravili most v Rakitnici.
Komunalno urejanje zemljišč na Bregu, v Sodražici in Ribnici (med Kurirsko cesto in Šesto na opekarno) bo opravila in plačala samoupravna stanovanjska skupnost.
Vse ostalo komunalno urejanje, kot asfaltiranje cest, gradnja vodovodov, javna razsvetljava, kanalizacija, avtobusna postajališča itd., bo potekalo po programih območnih krajevnih skupnosti za Ribnico, Sodražico, Dolenjo vas in Loški potok, financirano pa bo iz sredstev samoprispevka.
letos že boje, da z njihovo dobavo ni kaj narobe, ker za osnovno gnojenje še ni mogoče dobiti gnojil.
J. P.
MESO ZA POTOČANE
V Loškem potoku že dve leti obnavljajo mesnico in so občani brez redne oskrbe z mesom. Zdaj so dobili zagotovilo, da bo obnova mesnice v kratkem končana, ker je za ta dela dovolj denarja. Dogovoriti se bo treba le še, če jo bo z mesom oskrbovala KZ Ribnica ali ZK Cerknica.
Gradnja telovadnice v Dolenji vasi že poteka. Zdaj je treba zagotoviti, da se bodo začela tudi ostala dela, ki so dobila na referendumu vso podporo. Najpomembnejša sta nedvomno gradnja otroškega vrtca in zdravstvenega doma v Ribnici.
Letos bo omogočena tudi gradnja doma JLA, stanovanjsko-poslovne stavbe v Sodražici, priprava zemljišča za trgovsko hišo v Ribnici in gradnja stanovanj za potrebe JLA.
Dograjevali in popravljali bodo tudi vodovodno omrežje na obtno čju Ribnice in Loškega potoka. Dela bodo potekala po programu HYDROVODA. Program predvideva zajetje izvira Izber, gradnjo vodovoda do Brega, sofinanciranje vodovoda na Gori in naročilo načrtov za grčarski vodovod. Letos bodo tudi dokončana dela na vodovodih v Žlebiču in Gorenjih Lazih.
Avtobusno postajališče v 2lebiču bo zgrajeno v okviru nove stavbe, v kateri bo še gasilski dom, trgovina in bife. Režijski odbor za to gradnjo je že izbran, občinska skupščina pa mu je lani iz svojih virov nakazala že 100.000 din.
Denar za tri mostove
Katera glavna dela na komunalnem področju bodo opravljena letos v ribniški občini
Črno se piše črnim gradnjam
Ivan Kalajžič, poštar iz Ribnice, pogosto nadomešča po vseh poštah na zahodni Dolenjski, od Roba v občini Ljubljana Vič-Rudnik do Trave nad Kolpo v kočevski občini. O razširjenosti časopisov pove:
„Pošte na Travi, v Strugah in Robu imajo zelo malo naročnikov. Ce delam na pošti v Ribnici, imam ob četrtkih več časopisov kot v Strugah 14 dni skupaj. Nobena pošta ni tako huda, kot sta Ribnica in Kočevje," je zatrjeval.
Na vprašanje, zakaj naberejo na območju občine Ribnica tako malo novih naročnikov na Dolenjski list v primerjavi z drugimi občinami, pa je dejal: „Jaz nabiram samo take naročnike, za katere vem, da bodo ostali. Ne silim nikogar, naj sc naroči, saj bi potem lahko imel težave pri pobiranju naročnine.**
I P.
I
Ivan Kalajžič:	„Nekateri
človeka kar prisilijo, naj naroči ta ali oni časopis, potem pa imamo poštarji težave pri izterjavi.*4 (Foto: J. Primc)
v___________________________________/
V začetku marca bo dan v javno razpravo srednjeročni družbeni načrt razvoja ribniške občine za obdobje 1973 do 1977. Osnutek načrta bo v teh dneh razmnožen in razposlan vsem gospodinjstvom, TOZD in interesnim skupnostim.
Poglavitne značilnosti razvoja ribniške občine v preteklosti so bile: neugodni prometni položaj, kras, delno pomanjkanje vode, slabo razvita industrija in urbanizacija. Večina prebivalcev je bila kmetov.
Ribniška občina je izrazito izselit-veno območje, tako da sc število prebivalstva v zadnjih 100 letih skoraj ni spremenilo. Mladi zapuščajo delo na kmetijah in se zaposlujejo v drugih dejavnostih. V ribniški občini te dejavnosti niso mogle zaposliti novih nekmetov. To je glavni vzrok '* za tako veliko izseljevanje.
V občini je bilo leta 1963 40 odstotkov kmetov, leta 1973 25 od-
stotkov, leta 1977 pa jih bo predvidoma le še 20 odstotkov.
Največje prirodno bogastvo občine je gozd z veliko zalogo lesa. Gozdov je 14.559 ha ali 53 odstot kov površine občine. V novejšem obdobju je prišla ta naravna prednost do večjega izraza. Prej so les le žagali, zdaj pa ga predelujejo predvsem v stavbno pohištvo. INLES je danes največje podjetje v občini; kot eden največjih proizvajalcev stavbnega pohištva se je uveljavil v Jugoslaviji, vedno bolj pa sc uveljavlja tudi na tujih tržiščih. Ce bo lepo sodeloval'z gozdarstvom, se mu obeta še lepša bodočnost.
Sklepe tudi uresničevati
Drugo najmočnejše industrijsko podjetje je RIKO. To je mlado podjetje, ki se je brez industrijske tradicije povzpelo med izvoznike opre me za vzdrževanje cest in letališč, opreme za gradbeništvo ter opreme za notranji transport. Specializacija in izobraževanje mladih delavccv ter sodelovanje z drugimi podjetji so velike ugodnosti za razvoj RIKA, ki bo v prihodnjih petih letih predvidoma povečal proizvodnjo 4 do 5-krat.
Ostala industrija z izjemo 1TPP je zastopana z obrati podjetij, katerih sedež je v drugih občinah. Ribniška
Lepi sadovi preusmerjanja kmetij
Do 10.000 novih din denarne kazni in do mesec dni zaporne kazni se obeta črnograditeljem - Inšpektor bo zdaj lažje vse obvladal
ške. Ljudje nc vedo ali pa nočejo vedeti, da je leta 1972 dopolnjeni zakon o urbanističnem planiranju izredno strog. Tako so po novem možne kazni do 10.000 din (po starem le 500 din)in še do mesec dni zapora (po starem nič zapora), razen tega pa novi zakon bolj strogo zahteva tudi rušenje črne gradnje.
DL: - Kaj sili ljudi v črne gradnje oziroma kaj je vzrok za take gradnje?
ODG: - Predvsem bi se ljudje radi izognili stroškom za načrte, komisijske oglede, lokacijsko dokumentacijo m plačilu prispevka za urejanje mestnega zemljišča. Crne gradnje snr> doslej namreč imeli le izven zazidalnih okolišev.
DL: - Koliko znesejo ti stroški, ki se jim hočejo graditelji
izogniti? So ti stroški res nujni ali je to le nepotrebna dajatev, kot mislijo ljudje? Ce bi namreč bili prepričani, da je ta strošek koristen, se ga ne bi izogibali.
ODG: - Stroški načrtov in lokacijske dokumentacije znašajo okoli 2 do 3.000 din. So pa nujno potrebni. Vsaka gradnja mora namreč potekati pravilno in varno, se pravi na osnovi načrta. Sicer se lahko zgodi, da se kaj poruši med gradnjo ali po njej, oziroma da pride med gradnjo do nesreče. Take primere smo že imeli v Sloveniji - na primer obnova cerkve v Odrancih, kjer je bilo nekaj mrtvih - pa tudi,na Dolenjskem. Zakon namreč zahteva varno gradnjo in varno stavbo.
14. februarja je bila prva seja nove občinske konference ZK Ribnica, na kateri so izvolili tudi nov komite, za novega sekretarja pa Franca Grivca. Razen 'rn> tega so izvolili še druge organe konference (komisije itd.), pa tudi delegate za oba partijska kongresa.
Ribniška partijska konferenca ima tudi nekaj svojih „naj**. Bila je (naj)zadnja na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana, zato je bil svet tudi kritiziran; bila pa je gotovo med najživahnejšimi, če ne celo najbolj živahna, saj je v razpravi sodelovalo kar 12 članov od 22, nekateri celo po večkrat, da gostov niti ne omenimo.
še posebno privlačno je bilo, da ni manjkalo duhovitih vložkov, ki pa so člane konference le poživili, jla so lahko plodneje sodelovali v razpravi, kot bi sicer.
O sklepih bomo prihodnjič napisali več. Tokrat naj omenimo le tega: „Cim manj sklepov, da jih bodo lahko čim več uresničili.** Razprava je namreč pokazala, da so partijski organi, tudi konferenca, sprejemali veliko zelo lepih sklepov, uresničili pa so jih bolj malo. Sklenili so, da mora biti poslej na vsakem sestanku organizacij in organov Z K točka
„pregled izvrševanja sklepov prejšnjega sestanka". Seveda pa bo treba nad odgovornimi za izvrševanje sklepov tudi ukrepati, če sklepi nc bodo uresničeni.
J. P.
DELA LEPO NAPREDUJEJO
Izkopi za novo 26-stanovanjsko stavbo za gozdarskim domom v Ribnici dobro napredujejo. Delo omogoča lepo vreme. Ce bo tako vreme tudi naprej, bodo zemeljska dela kmalu končana in bodo lahko delavci kočevskega ZIDARJA začeli zidati. Do jeseni naj bi bila namreč stavba že končana. Stanovanjski blok grade s sredstvi solidarnostnega sklada, upokojenskega sklada, Zveze borcev in podjetja RIKO. Nekaj stanovanj grade tudi za trg.
-r
Alojzija Zakrajšek iz občinske
skupščine Ribnica nam je na kratko predstavila tisti del srednjeročnega načrta razvoja občine, ki zadeva gospodarstvo. (Foto: J. Primc)
občina se bo tudi v bodoče prizadevala, da bodo večja podjetja odpirala obrate na njenem območju.
Hitra rast industrije se kaže tudi v rasti družbenega proizvoda. Leta 1961 ie ribniško gospodarstvo doseglo 26,3 milijona dinarjev družbe-
INLES je največja OZD v ribniški občini, ki pa se ji obeta še večji razcvet, če bo tesno sodelovala z gozdarstvom in sorodnimi OZD. (Foto: J. Primc)
nega proizvoda, do leta 1971 gaje povečalo 5-krat in je znašal 139 milijonov, leta 1977 pa bo predvidoma porastel na 193 milijonov dinarjev.
Zaposlenost je občutno porastla v letu 1971, ko so odprli več novih obratov. Leta 1970 je bilo v ribniškem gospodarstvu zaposlenih 1.754 ljudi, leta 1973 že 2.168, leta 1977 pa jih bo predvidoma 2.830.
Na področju kmetijstva se bodo še naprej prizadevali iztrgati kmeta iz zaostalosti s preusmerjanjem kmetij v specializirano proizvodnjo (meso, mleko) in z vse večjim sodelovanjem med KZ in zasebnimi kmeti. Velik poudarek bo na ohranitvi površin za turizem in rekreacijo.
V prihodnjem obdobju bo treba odločno uresničevati ustavne spremembe (nov način financiranja interesnih skupnosti in proračuna), povečati storilnost (izboljšati strokovnost delavccv), pametneje vlagati sredstva, uvajati nove proizvodne postopke (mehanizacija, avtomatizacija, specializacija). Ribniško gospodarstvo se mora v prihodnosti povezovati z najboljšimi nosilci gospodarskega razvoja.
J. P.
RIKO je drugo naj večje ribniško podjetje, ki mu je uspelo občutno
povečati proizvodnjo z dograditvijo nove proizvodne dvorane v Ribnici (na sliki), medtem ko še vedno ni dobilo potrebnih posojil za gradnjo v Loškem potoku. (Foto: J. Primc)
O črnih gradnjah v ribniški občini smo se pred kratkim pogovarjali z urbanističnim inšpektorjem	Florjanom
Uhlom.
DL: — Koliko črnih gradenj ste odkrili v zadnjem letu dni in kakšne gradnje so to?
ODG: - Skupno sem obravnaval 17 primerov. Med njimi je le ena hiša. Ostalo so razne nedovoljene gradnje, kot: zidave garaž, nadzidave in prizidave stanovanjskih hiš ter gradnja raznih gospodarskih objektov.
DL: - Kaj naredite, ko odkrijete črno gradnjo?
ODG: - V vseli primerih sem izdal odločbo o ustavitvi gradnje, graditelje pa prijavil sodniku za prekr-
Iniciativni odbor
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE BREŽICE
razpisuje
vodilno delovno mesto
TAJNIKA samouravne stanovanjske skupnosti
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje
pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri in 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj.
— srednja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in 15 let delovnih izkušenj.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati predložijo v 15 dneh iniciativnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice. Vse informacije dobite pri občinski skupščini Brežice.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Organizacija združenega dela Avtopromet, gostinstvo in turizem
Novo mesto — Straža
TOZD Tovorni promet	\.
TOZD Avtobusni promet TOZD Gostinstvo
Na podlagi določila 56. čl. samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo
OBJAVLJAJO
naslednja prosta delovna mesta:
1. VOZNI KOV TOVORNI H VOZI L
2. VOZNIKOV AVTOBUSOV
3. NATAKARJEV
4. KUHARJEV
5. SNAŽILKE
20
10
10
10
1
Pogoji:
pod tč. 1) voznik „C, E" kategorije z odsluženim vojaškim rokom, ki uspešno opravi preizkus znanja in zdravniški pregled;
pod tč. 2) voznik „D" kategorije z odsluženim vojaškim rokom, ki uspešno opravi preizkus znanja in zdravniški pregled;
pod tč. 3) in 4) KV natakar oziroma kuhar z odsluženim vojaškim rokom.
Za vsa navedena prosta delovna mesta je poskusni rok 2 meseca. Pismene ponudbe je treba dostaviti splošnemu sektorju podjetja. Rok do zasedbe delovnih mest.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA
PROSTO DELOVNO MESTO!
»KOVINARSKA« tovorna industrijsko opremo in konstrukcij - KRŠKO
objavlja prosto delovno mesto
VODJE PRODAJNE SLUŽBE
Pogoji: višja ali srednja izobrazba komercialne oz. ekonomske smeri, 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj predložijo svoje ponudbe kadrovski službi podjetja v 15 dneh po dnevu objave.
Krajevna skupnost Bela cerkev
razpisuje licitacijo za prodajo:
1 TRAKTORJA IMT 55 V VOZNEM STANJU 1 TRAKTORSKE PRIKOLICE, PREKUCNIKA „LJUTOMER"
1 MLINA ZA PESEK
Licitacija bo v nedeljo, 24. 2., ob 8 uri zjutraj. Obvezen je V10 %-ni polog.
  . _
<2 <2 <2
VSAK DRUGI ČETRTEK
£>£>£>
33
dolenjka
„Dolenjka",
trgovsko podjetje na debelo in drobno.
Novo mesto,
objavlja
prosto delovno mesto
POSLOVODJE
ZA NOVO PRODAJALNO V ŠENTJERNEJU
Pogoji: visoko kvalificiran trgovski delavec s 5-letno ustrezno prakso ali kvalificiran trgovski delavec z 10-letno ustrezno prakso.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
SLADKO SENO!
Večje količine kvalitetnega sladkega sena ima na prodaj kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto - EE ZALOG. Seno je strojno balirano. Interesenti lahko seno kupijo vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Informacije zahtevajte na tel. 21-408.
OBVESTILO
VAS
PRAVI
KORAK
JE
KORAK
ZŠAM Kočevje obvešča vse interesente, da se pričnejo TEČAJI ZA KATEGORIJE ABCDE IN F IN ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE V PROMETNI STROKI.
Vpis vsak dan do 15. marca 1974, razen ob nedeljah in ponedeljkih, od 16. do 18. ure v prostorih ZŠAM, Dom telesne kulture, Kočevje.
Zbor delovnih ljudi LEKARNE KRŠKO
razpisuje
v skladu s statutarnimi sklepi naslednja delovna mesta (reelekcija):
1. DIREKTORJA,
2. VODJA LEKARNIŠKE POSTAJE KOSTANJEVICA,
3. RAČUNOVODJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — da je diplomiran farmacevt, da ima opravljen strokovni izpit, da ima najmanj 10 let prakse, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v lekarniški službi, da ima organizacijske sposobnosti in je moralno in politično neoporečen;
pod 2. — da je diplomirani farmacevt z najmanj 3 leti delovnih izkušenj ali farmacevtski tehnik z najmanj 6 leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom;
pod 3. — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj,
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 15 let delovnih izkušenj.
Rok prijave 8 dni po objavi na naslov: Lekarna, Krško.
Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Krško obvešča vse občane in delovne organizacije, da bosta v smislu 1.1. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. I. SRS, št. 16/67/ in 27/72)
JAVNO RAZGRNJENA
PREDLOG DELNE SPREMEMBE URBANISTIČNEGA NAČRTA ZA MESTO KRŠKO IN PREDLOG ZAZIDALNEGA NAČRTA REKREACIJSKEGA CENTRA V BRESTANICI.
Predloga bosta razgrnjena od dneva objave do vključno 30. dne po objavi, od 7. do 15. ure v spodnji sejni sobi SO Krško.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva razgrnitve.
SVET ZA URBANIZEM SO KRŠKO
DOLENJSKI LIST
VSAK ČETRTEK BOLJŠI
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu
in poslovnih enot v Krškem, Metliki, Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
0 KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN- JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO lO-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
0 OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ 0 DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA 0 ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
# OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE VAŠA^ANK/f4 SV°JE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO
DBH
NBVOMESTfl
PROSTO DELOVNO MESTO!
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: ekonomska srednja šola ali ustrezna srednja šola. Zaželena praksa in znanje strojnega knjiženja. Ponudbe spreje-^^^^dn^^objav^prav^avoda^
M
PROSTO DELOVNO MESTO!
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA, Tomšičeva 2,
objavlja
ZA BLAGOVNICO V KOČEVJU prosto delovno mesto
MESARJA - SEKAČA
Pogoj:
KD mesar, eno leto prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko soctalna služba podjetja 8 dni po objavi.
	1
	
n
1 U H IS *
§
tedensK6ie
E
Četrtek, 21. februarja - Irena Petek, 22. februarja - Marjeta Sobota, 23. februarja - Marta Nedelja, 24. februarja - Matija Ponedeljek, 25. februarja - Aleksander Torek, 26. februarja - Pust Sreda, 27. februarja - Gabrijel Četrtek, 28. februarja - Roman
BRE2ICE:	22. in 23.	2.
špansko-italijanski barvni film „Sedem minut za smrt“. 24. in 25. 2. ameriški barvni film „Jeza v noči44. 26. in 27. 2. francoski barvni film „Bilje policaj”.
ČRNOMELJ: 22. 2. francoski barvni film „Živeti ponoči". 24. 2. ameriški barvni film „Marfijeva vojna“. 27. 2. ameriški barvni film „Vojna za petrolej4*.
KOSTANJEVICA:	24.	2.
francoska drama „Borsalino4*.
KRŠKO: 23. 2. švedski barvni film „Dnevnik neke poldevice**. 27. 2. angleški barvni film „Urad za umor44.
METLIKA: od 21. do 24. 2. ameriški barvni film „Sicilijanski klan44. 27. do 28. 2. ameriški barvni film „Mačji koncert44.
NOVO MESTO: od 22. do 25. 2. ameriški barvni film „Zgodba z zahodne strani44, od 26. do 28. 2. ameriški barvni film „Zabloda44.
"MIRNA: 23. in 24. 2. „Bili Kid44.
RIBNICA:	26.	in	27.	2.
italiiansko-španski film „V dobi Charlestona44.
SEVNICA:	23.	in	24.	2.
ameriško-nemški film „Smrtnonosni streli na Broadwayu44. 27.	2.
„Pregrešni vikar44.
ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 2. „Vinetu v dolini smrti**.
TREBNJE:	23.	in	24.	2.
jugoslovanski barvni vojni film „Sutjeska**.
liMl
OS
SLUŽBO DOBI I Motorna vozila
TAKOJ SPREJMEM vajenko za pri-učitev v keramični strokj. Nudim hrano in stanovanje. Drugo po dogovoru. Jadranka Konjedič, Delavska cesta 39a, Kranj. TRIČLANSKA družina išče pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka v popoldanskem času. Nudi hrano, sobo in nagrado. Tajnšek, Ob Ljubljanici 36, Ljubljana. ZAPOSLIM vajence in delavca za previjanje in popravilo elektromotorjev in rotacijskih strojev. Elektromehanika Drole, Prešernova 30, Ljubljana, telefon 310-119. NATAKARJE in kuharje, kvalificirane ali priučene, sprejme takoj Gostinsko podjetje „Zelenica**, Tržič. Samsko stanovanje in hrana v podjetju.
FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno, sprejmem. Slavka Južnič, Irča vas 66a, Novo mesto SPREJMEM dva tesarja v redno delovno razmerje. Sprejemam naročila za tekoče leto za splošna tesarska dela. Franc Golob, Šentjernej 162.
TAKOJ ZAPOSLIMO KV kovinostrugarja za dela na univerzalni stružnici Prvomajska, tip TNP-250. Mesečni osebni dohodek okoli 2.800,00 din. Možnost nadurnega dela. Interesenti naj se javijo na naslov: RUFAC, izdelava lahkih transportnih sredstev, Franc Rudi, Kočevje, Bračičeva, t telefon (061) 86-197. iSČEMO gospodinjsko pomočnico za dva upokojenca v Trebnjem. Lahko je mlajša ali starejša, najraje upokojenka. Za dogovor se zglasite pri Francu Senici, Trebnje, Rimska cesta 8. Potne stroške povrnemo. Služba stalna, delo lahko, plača dobra.
SLUŽBO ISCE
IŠČEM popoldansko zaposlitev za knjigovodska dela. Naslov v upravi lista (419/74).
BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica išče honorarno zaposlitev v popoldanskem času. Ponudbe pod „V NOVEM MESTU**.
STANOVANJA
2 DEKLETI nujno iščeta opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista.
STANOVANJE dam trem dekletom. Zaposlitev možna takoj. Pišite na naslov: Alojz Vodnik, Predoslje 58, 64000 Kranj.
STANOVANJE in hrano v neposredni bližini Novoteksa nudim dekletu, ki bi v dopoldanskem času pazila otroka. Naslov v upravi lista (410/74).
PRODAM dvosobno (delno podstrešno) in eno enosobno, nekoliko kletno stanovanje, tudi posamezno s kopalnico in kletjo, primemo za kakršnokoli obrt ali samska stanovanja za delavce podjetja v neposredni bližini Novega mesta. Cena zelo ugodna, deloma tudi na ček. Vselitev po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo lista pod „UGODNO**.
ZAKONSKI PAR z otrokom išče enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali v bližini. Naslov v upravi lista (409/74).
NUJNO IŠČEM za moškega prazno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (425/74).
ODDAM opremljeno sobo vojaškemu uslužbencu. Ponudbe pod „KANDIJA".
PRODAM v odličnem stanju drobilnik. Cena po dogovoru. Mirko Sajnovič, Lokve 6, Črnomelj.
PRODAM skoraj novo motorno žago Stihi 50. Rajko Rajer, Vinji vrh 7, Šmarješke Toplice.
PRODAM električni štedilnik, kuhalnik na tri plošče, moped na tri prestave in šivalni stroj starejšega tipa. Naslov v upravi lista (428/74).
UGODNO PRODAM karoseriji fiata 1300, letnik 1968 in 1967, celotno ali po delih. Zdravko Jan, Trebnje, Paradiž 3.
PRODAM dobro ohranjeno rabljeno spalnico. Milovan Mentovič, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM opremo za samsko sobo (omara, kavč, mizica, fotelji in divan). Nad mlini 42, stanovanje 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM malo rabljen pletilni stroj Brother. Plete norveške vzorce. Mestne njive 8, stanovanje 18, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM 22-colski komat za konja. Rudi Kraševec, Praproče 11, Straža.
KUPIM nedograjeno enostanovanj-sko hišo ali gradbeno parcelo v Novem mestu ali Črnomlju. Franc Sebalj, Vogelna 7, 61000 Ljubljana.
KUPIM rabljen betonski mešalnik. Franc Hiti, Šmarješke Toplice 25.
PRODAM dobro ohranjen italijanski traktor Pasquali 18 KM (nov tip), in plug. Jože Grubar, Bali Ban 6, Šentjernej.
PRODAM osebni avto Renault (Karavela) ali zamenjam za fiat 750. Alojz Turk, Podgrad 1, Stopiče.
PRODAM skoraj nov 4-tonski tovornjak špediter s šestmetrskim ka-sonom. Ponudbe pod „AVTO44.
PRODAM zastavo 750 de lux, februar 1973. Pavček, Podgora 16 pri Strži.
PO UGODNI CENI prodam moped na tri prestave in več delov za moped, vse dobro ohranjeno, ter hrastov ploh za prešo 25 x 60 x 1 m. Naslov v upravi lista (427/74).
PRODAM karamboliran avto Lada, prevoženih 10.500 km. Oded vsak dan popoldne. Torkar, Šolska 6, Novo mesto, telefon 21-609
PRODAM ZASTAVO 750, letnik december 1969, v dobrem stanju. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. A. Kebelj, Kotarjeva 7, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1964, v voznem stanju. Cena 3.500,00 din. Dragan, Golobinjek 26, Mirna peč.
UGODNO PRODAM karamboliran fiat 125 PZ, letnik 1972, prevoženih 20.000 km. Ivan Vidmar, Kajuhovo naselje 21, Kočevje.
PRODAM zelo poceni fiat 750, letnik 1971. Naslov v upravi lista (446/74).
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1964, po delih. Kristanova 36, Novo mesto.
PRODAM AMI 6, letnik 1967. Babič, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 21-688.
PRODAM kombi DKW 1965 v voznem stanju. Jože Luštek, Ledeča vas 15, Šentjernej.
ZASTAVO 1300 prodam za 1,6 M. Dušan Petek, Ljubljana, Valjhu-nova 1.
PRODAM
PRODAM rabljeno spalnico (orehov furnir). Ogled vsak dan od 16. do 17. ure. Zalka Kocjan, Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM tračne grablje za BCS. Jože Selak, Dobrava 19, Škocjan.
PRODAM lep kombiniran italijanski voziček in belo zibko. Kastelic, Trdinova 5 a.
DVA POLKAVČA s tremi fotelji, kombinirano omaro in mizo ugodno prodam. Gačnik, Brod 24, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo (omara, dva kavča) skupaj ali posamezno. Kastelic, Trdinova 5 a.
PRODAM staro stavbo, potrebno rušenja, za uporabo opeke in drugega materiala. Naslov v upravi lista (386/74).
UGODNO PRODAM kompletno spalnico. Viktor Pegan, Trebnje 11.
PRODAM dve psici - volčjaka. Slavka Korbar, Mala Bučna vas 1, Novo mesto.
PRODAM tritonsko traktorsko prikolico in stroj za izdelavo zidne cementne opeke 40 x 22 x 20 cm. Franc Novak, Trnje 4, Velika Loka.
PRODAM dobro ohranjeno ostrešje gospodarskega poslopja 18 x 5 m z opeko, lahko tudi bruna od hleva, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (418/74).
ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni 10.000 kg sena v Beli krajini. Vprašajte pri Bračiki, Gotna vas 40, Novo mesto.
UGODNO PRODAM zazidljivo parcelo 2 km od Dol. Toplic, primerno za stavbo ali vikend. Voda in elektrika v bližini. Anica Pureber, Dol. Toplice, nova hiša.
PRODAM vinograd in košenico na lepem kraju na Babni gori pri Drašičih. Dostop možen z avtomobilom. Karolina Mekiš, Mladica 2, Semič.
PRODAM hišico z zidanico in vinogradom (400 m2) tik nad železniško postajo Semič. Naslov: Maks Gale, Lavrica 155, p. 61291 Škofljica pri Ljubljani.
ZELO UGODNO PRODAM enodrur žinsko novo grajeno hišo v Ko-čevju-Trata. Lepa in privlačna lega. V pritličju možnost otvoritve gostilne ali trgovine. Interesenti naj se javijo na naslov: Janez Andlovič, Kočevje, Roška 3.
PRODAM manjše posestvo v bližini Črnomlja. Naslov v upravi lista (402/74).
PRODAM vinograd na Plišivici pri Adlešičih (7 arov), v zelo dobrem stanju. Jože Klepec, Krasinec 28, 68332 Gradac.
PRODAM ali dam v najem 30 arov vinograda blizu vasi. Barbar Goli, Vidošiči 12, Metlika.
KUPIM srednje veliko ali manjše posestvo v okolici Brežic. Prevzamem tudi starejšo osebo za prev-žitek. Kolar, Brežice, Ilije Gregoriča 12.
PRODAM 22 arov vinograda z zidanico v Grčevju v bližini Starega gradu. Interesenti naj se oglasijo pismeno ali osebno na naslov: Martin Uhernik, Otočec 30, p. Otočec ob Krki ali po telefonu (068) 22-281.
PRODAM vinograd na lepem in dostopnem kraju na Vinjem vrhu, po 5,00 din kvad. meter. Naslov v upravi lista (430/74).
PRODAM vinograd (13 arov) na Tolstem vrhu, primeren za vikend. Zelo dobro rodi, dostop možen z avtom. Turk, Vrh 14, Šentjernej.
NA TRSKI GORI prodam večjo hišo, primerno tudi za manjši lokal, vinograd, sadovnjak in njivo na lepem turističnem kraju, 1 km od avtomobilske ceste. Dostop možen z avtom. Možna tudi zamenjava ali delno odplačilo s posojilom. Ivanka Jakctič, Trška gora 36, Otočec.
PRODAM vinograd (21 arov) s hramom v Brezovski gori pri Leskovcu. Dostop z vsemi vozili, voda in elektrika zraven. A. Jurečič, Vel* Mraševo št. 2, 68312 Podbočje.
RAZNO
ODDAM garažo na Raeovski cesti. Naslov v upravi lista (398/74).
GOSTILNO v Beli krajini oddam v najem. Interesent jo lahko takoj zasede in odpre. Naslov v upravi lista (415/74).
POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ob boleči izgubi naše drage mame in sestre
JOŽEFE PATE
z Dol. Kamene
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem tovarne Novoteks in prostovoljnemu gasilskemu društvu Novoteks.
Žalujoči: sin z družino, sestri Ančka in Rozi z družinama in brat Tone z družino
Ob boleči izgubi moje žene
NEŽE RADEŠČEK iz Hrastja pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo bolniškemu osebju novomeške bolnice za nego, organizaciji ZB in godbi iz Novega mesta ter govornikoma organizacije ZB iz Orehovice in Šentjerneja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Anton
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža in očka
ALBINA ŠVIGLJA
sTelč pri Tržišču
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili do njegovega preranega groba. Posebna zahvala dr. Rotu iz Sevnice za prizadevnost in pomoč, kakor tudi kolektivu Stillesa iz Sevnice ter podjetju Lisca za požrtvovalno in nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so darovali vence in z nami sočustvovali. Lepa hvala g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred. Se enkrat vsem prav lepa hvala.
Žalujoči: neutolažljiva žena Slavka, otroci Albinček in Mojca, starši in drugo sorodstvo
Ob prerani in težki izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JANEZA FERLINA
z Malega Kamna
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali v najtežjih dneh in pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Globoko smo hvaležni dr. Malavašiču za trud in za izkazano pozornost v času očetove bolezni, kaplanu za opravljeni pogrebni obred, godbi, gasilskemu društvu in dobrim sosedom za pomoč ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Mirko in Ivan ter hčerka z dru-
KATARINA DULAR, Leskovec 14, Brusnice, preklicujem vožnjo z vsemi motornimi vozili in hojo po moji njivi v Bičevju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
IVAN POČRVINA, Jurka vas 10, Straža, prepovedujem vožnjo po mojih travnikih ob Krki in v Loki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE LAKNER, Rakovnik 3, Šentjernej, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
STANKO VODOPIVEC, Vel. Slat-nik 17, Novo mesto, prepovedujem igranje otrok in prehod po mojem travniku na Lazah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
OPRAVIČUJEM se za dejanje, storjeno dne 11. januarja 1974 Minki Muhič iz Kočevja, Trg zbora od-
žino
masam
Dragim staršem ALOJZIJI IN I RANCU VIDIC iz Prečne za 50-letnico skupnega življenja želijo vse lepo v krogu svojih otroci Emica, Anica, Edi ter Ladko, Polde, Olga, Marica in Ivan z družinami, kakor tudi vseh 14 vnukov.
Očku in mamici PREŠERNOVIMA iz Kronovega ob 20-letnici skupnega življenja iskreno čestitajo in želijo Še vrsto zdravih in srečnih
poslancev 60. Rudolf Karničnik, Kočevje, Ljubljanska cesta 1. BOGOMIR RIJAVEC, Ljubljana, Srabičeva 15, opozarjam vse, naj ne hodijo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANČIŠKA LUZAR-ZAGORC, Gor. Vrhpolje 5, Šentjernej, prepovedujem vožnjo, pašo kokoši in živine, hojo in delanje škode po mojih njivah in vrtovih, posebno v Lokah, kjer ni poti k Okičku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
MATILDA ZIVANOVIČ, Semič 67, prepovedujem pašo kokoši in hojo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ALOJZ AVSEC, Ratež 23, Brusnice, prepovedujem pašo perutnine, hojo in delanje škode po mojih - njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ZAHVALA
Ob smrti dragega in nepozabnega ata, starega ata, brata in strica
JOŽETA GORENCA
iz Zbur pri Šmaijeti
se najiskreneje zahvalimo vsem vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali številne vence, nam izrekli tolažilne besede in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivom na Vrhniki za poklonjene vence in izraze sožalja. Najprisrčnejša zahvala sodelavcem gasilskega društva iz Zbur ter tajniku društva Janezu Pirnarju za poslovilne besede pri odprtem grobu, članom gasilskega društva Smarjeta za številno udeležbo, sektorskemu poveljniku Francu Medletu za lepo organizacijo in vodenje pogrebnega sprevoda, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za ves trud in nego ter vsem, ki so mu lajšali bolečine. Prav lepa hvala tudi č. g. župniku iz Šmarjete in č. g. dekanu iz Trebnjega za lepo opravljeni obred in poslovilne besede pri odprtem grobu.
Ljubi ata, nenadoma ste odšli od nas, ki smo Vas neizmerno ljubili, toda Vaš duh bo ostal med nami in Vaši svetli nauki nas bodo vedno vodili v življenju.
V neutolažljivi žalosti otroci z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Tako mlad in poln življenjskih načrtov nas je za vedno zapustil naš dragi očka in mož
ANTON KLARIČ
Kidričeva III, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za vence in cvetje, vsem, ki so ga spremili do preranega groba, sostanovalcem, Tekstilani in Avtu Kočevje za poslovilne besede, za vence in drugo. Se posebno se zahvaljujemo dr. Tomiču. Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, mi stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Beti s hčerkama Renatko in Betko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene in mame
ANICE MIRTIČ
iz Sel pri Straži
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskali, ji prinesli cvetje in sočustvovali z nami. Hvala sosedom, ki so bili v težkih trenutkih z nami, posebno GašperšiČevim, prav tako Jermanovim iz Novega mesta. Hvala tudi gospodični Kulovčevi, žučniku Ambrožiču in vikarju Lapu za poslovilne besede in spremstvo ter vsem, ki so jo spremili do njenega prezgodnjega groba.
Žalujoči: mož, otroci, sestri in brat
let v družinskem krogu hčerka Milena, sinova Jože in Gregi.
Dragi mami ANI PODPADFC iz Pra-proč pri Trebnjem za njeno praznovanje vse najlepše, predvsem pa zdravja ji želijo vsi njeni.
Dragi hčerki MARIJI in njenemu možu JOŽETU DRMASTJI iz Voklega pri Kranju za 10-letnico poroke iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih let. Jožetu vse najboljše za njegov praznik, vnučkoma Tinčku in Sandiju pa koš poljubčkov. Mama Marjanca, ata Franci, sestrice Branka z možem Slavkom in Lučka z možem Vladom iz Novega mesta.
UfiEKUCt^b
GREGORČIČ ANTONIJA, roj. FlSTAR, Družinska vas 16, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo in vožnjo z motornimi vozili po moji zemlji v Stari Bučk.’. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran m Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge »Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1. 1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal £3 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
J
I: poričila
6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do £.00.
Četrtek, 21. februarja:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol - Trbovlje. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Dolfe Cizej: Kako pridobivati na travinju veliko krme za čimbolj gospodarno prirejo. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Po-
Eoldanski simfonični koncert. 18.30 : kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - Legenda osvobodilnega boja. 22.15 Nočni komorni koncert.
PETEK, 22. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba.
10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - Uporaba perilita in različnih pen za rahljanje zemlje.
12.40	Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši
foslušalci čestitajo in pozdravljajo.
5.30	Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak**. 17.50 Človek in zdravje.
18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvartetom „Do“. 20.00 Tops-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 23. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 kmetijski nasveti -inž. Jelka Hočevar: Katere herbicide bomo uporabili spomladi v poljščinah. 12.40 Čez travnike in
polja. 13.30 Priporočajo vam ...
14.10	S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 24. FEBRUARJA:
6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.15	-	14.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo
-	vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna — P. VVodenhouse: Tisti zgoraj. 15.10 Nedeljsko športno popoldne. 17.25 Popularne operne melodije. 18.05 Radijska igra -Charles	N.	Gattey-Z.
Bramley-Moore:	„Križarjenje po
Atlantiku**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
Ponedeljek, 25.
FEBRUARJA:	8.10 Glasbena
matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - prof. Edi Senegačnik:	Priprava čebelnih družin na spomladansko pašo. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 10.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev. .19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta.
20.00 Stereofonski operni koncert.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 26. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Poslušali boste zborovske skladbe. 10.15 Simfonični plesi na koncertnem odru. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jelka Hočevar: Katere herbicide bomo uporabili spomladi v poljščinah. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam. 14-.40 ,,Na poti s kitaro**. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncertni oder za domačina in za gosta. 17.45 Narava in človek. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - „Visoka je gora“.
22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 27. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Gvido Fajdiga: Predhodni rezultati proučevanja razvoja travne ruše.
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Loto vrtiljak**. 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov „Naj narodi pojo“. 18.30 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 28. FEBRUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila + Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Matko Lipovšek:	Problematika
pridelovanja sadik za pogozdovanje.
12.40	Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10
Popoldne za mladi svet. 16.00 „Vrtiljak**. 17.00 „Februar 74“.
18.15 Popoldanski simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
P0R0DNišNiCE*«»*i
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Lokovšek iz Črmošnjic - Jožeta, Mira Duga iz Dolenjskih Toplic - Mirando, Marija Bajuk iz Metlike - Jožeta, Slavka Jamšek iz Moverne vasi - Anito, Božidara Ferfolja iz Črnomlja - Rolanda, Vika Papež iz Velike Strmice
- Marjeto, Fanika Primc iz Broda -Barbaro, Anica Strajnar iz Trebnjega
- Natašo, Mihaela Gričar iz Nove Gore - Janka, Frančiška Potrebin iz Nove Loke - Alenko, Pavla Škulj iz Doblič - Jožico, Marjeta Zore iz Ljubljane - Marjetko, Zofka Lazu-kin iz Metlike - Petra, Vera Koste-lec iz Metlike - Denisa, Jožefa Brulc iz Šentjerneja - Mojco, Marjana Kolar iz Dolenjskih Toplic - Polono, Frančiška Sitar iz Korenitke -dečka, Vera Klobučar iz Velikega Orehka - deklico, Olga Hosta iz Podbočja - deklico, Joža Pajk iz Dvora - dečka, Antonija Metež iz Nove Lipe - deklico, Francka Trun-kelj iz Podlisca - dečka, Marija Mihelčič z Belčjega vrha - dečka, Stanka Udovič iz Trebnjega - dečka, Štefanija Fortun iz Črnomlja -dečka, Zlata Kašič iz Migolice -deklico , Anica Golobič iz Strekljev-ca - dečka, Jožica Bratkovič z Vrha pri Šentjerneju - Mateja. - ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata
ALOJZA PRAZNIKA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili vence, cvatje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivom LABODA, GORJANCEV, ROGA, SVP, Industrije obutve; posebna zahvala govorniku tovarišu direktorju Petanu, pevcem, godbi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Milka, sinčka Marko in Tomažek, mama, brata Nace in Jože z družinama, družina Zaletelj in drugo sorodstvo
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 24. FEBRUARJA:
10,30	- reklame, oglasi in obvestila
10,45	- po domače 11,00 - Minka Galetova - 26. februar - Pust, šege in maske 11,15 - zabavna glasba z uganko - 11,40 nedeljski intervju -11,55 — za vsakogar nekaj 12,30 -poročila 12,45 - čestitke in pozdra-
vi	naših poslušalcev 14,30 - zaključek programa
SREDA, 27. FEBRUARJA:
16,00	- poročila 16,10 - reklame, oglasi in obvestila 16,30 - po domače 16,45 - kotiček za šoferje: Katero olje je pravšnje 16,55 - iz diskoteke naših poslušalcev 17,30 - vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje.
17,35	- iz sveta mojstrov resne glasbe (Matija Bravničar) 18,00 - zaključek programa
SOBOTA, 2. MARCA: 16,00 -sobotni vrtiljak 16,15 - pet minut za... 16,20 - EPP I. del 16,30 -poročila 16,35 - EPP II. del 16,45
-	mini anketa 17,00 — zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 21. FEBRUARJA:
16.00 - 16.15 Napoved programa, Poročila, Šport, Turistični napotki.
16.15 - 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame.
17.00 - 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 23. FEBRUARJA:
16.00 - 17.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. 17.30 - 18.00 Sobotno kramljanje, obvestila in reklame.
NEDELJA, 24. FEBRUARJA:
10.30	Domače zanimivosti -Spremljamo priprave na volitve -fciko tečejo priprave v občini Krško? - Za naše kmetovalce: Jože Vovk: Poizkusi z nekaterimi hibridnimi sortami pri Agrarii Brežice. -Nedeljski razgovor - Soseska pomoč - uspešna akcija - Občinske organizacije RK Brežice - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 — 15.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 26. FEBRUARJA:
16.00 - 16.15 - Napoved programa in srečanje z Rafkom Irgoličem.
16.15 - 16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar. 16.50 - 17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Boškovič iz Gregurič brega - dečka, Terezija Kovačič iz Mihalovca - dečka, Jožica Lapuh iz Brežic - dečka, Biserka Obranič iz Samobora - dečka, Pavla Moharič iz Laduča - deklico, Tatjana Florjanič iz Šentlenarta -dečka, Danica Skledar iz Novakov -dečka, Jožica Cizi iz Glogov broda
- deklico, Štefica Rupar iz Laduča
- Sanjo, Marija Arh iz Strmega Rebra - Matejo, Ivana Dušič iz Pišec -Jožico, Stanislava Kuželj iz Boršta -Igorja, Justina Škof iz Drenovca -dečka, Ivanka Krevelj iz Sevnice -Matjaža, Helena Bukovinski iz Brežic - deklico, Ljuba Kodrič z Drno-vega - deklico, Marija Ferlič iz Kozjega - Vesno in Terezija Hriberšek iz Vrhja — deklico. — Čestitamo!
ČETRTEK, 21. FEBRUARJA:
8.10	TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina
- ponovitev (do 16.45) (Bgd) -
16.30 Smučarska štafeta 4x10 km, posnetek iz Faluna (Lj) - 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - TV igra v barvah (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Tako je govori Richard Strauss (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj)
- 19.45 Barvna risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) — 22.10 Likovni nokturno: Janez Pirnat (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj).
PETEK, 22. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.20) (Bgd) - 14.10 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (do 16.15) (Bgd) -
16.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) -
17.45 Kuhinja pri violinskem ključu: Zgodba o kruhku (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Jugoslovanska folklora: Baranjske buše -banma oddaja (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Pogovor s predsedniki ZK republik in pokrajin (Lj) -
19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Bonny Lake je izginila - čelov, film <Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) -
22.40	Umetnost in človek - barvna oddaja (Lj).
SOBOTA, 23. FEBRUARJA:
9.30 TV v šoli (Bgd) - 10.35 TV v šoli (do 12.00) (Zg) - 12.50 Falun: Smučarski skoki na 90 m skakalnici, prenos (EVR-Lj) - 15.30 Nogomet Sloboda : Čelik - prenos II. polčasa (Sa) - 16.25 Košarka Rabotnički : Lokomotiva, prenos (Sk, Lj) - v odmoru propagandna oddaja (Lj) -
18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Dakta-ri - serijski film (Lj) - 19.05 Propagandna oddaja (Lj) - 19.15 Gledališče v hiši (Bgd) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski notranje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 3 x 7, kviz (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Cannon
- serijski barvni film (Lj) - 23.10 TV dnevnik (Li).
NEDELJA, 24. FEBRUARJA:
9.30	L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) -
10.15	Kmetijska oddaja (Bgd) -
11.00	Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki (Lj) -
12.25 Poročila (do 12.30) (Lj) -Nedeljski popoldan: Prvi aplavz, Boks Jugoslavija: Poljska, Karneval v Viareggiu (Lj) - 17.30 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 17.50 Poročila (Lj) - 17.55 Konjske dirke
-	filmska komedija (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Tedenski zunanje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.35	A. Kovačič: V registraturi -barvna nadaljevanka (TV Zg Lj) -
21.35	Mesta: Ohrid - oddaja TV Beograd (Lj) - 22.05 Športni, pregled (Sa) - 22.40 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 25. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Tetina ohcet — lutke Kljukčeve dogodivščine (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Enciklopedija živali -barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Bgd)
- 19.30 Kaj hočemo - aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 K. Cipci: Dundo Maroje (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 26. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli - 14.55 Rim: Nogomet Italija : ZRN - prenos v barvah (do 16.45) (EVR) - 17.35 Mrtvi kurenti (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) -
18.15	Košarka Olimpija: Innoccenti ‘
- prenos (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pogovor o nalogah sindikatov (Lj) - 21.25 H. Fallada: Sam med vokovi - 15. del (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) -
22.25	Glasbena oddaja (Lj).
SREDA, FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.20) (Bgd) - 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.40 Poly in črni diamant
- serijski film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Navadna ladja -reportaža TV Zagreb (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Zabavna glasba (Sk) - 19.20 Ne prezrite! Revija, STOP (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 50.35 Čudodelka - celovečerni film (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj).
ČETRTEK, 28. FEBRUARJA:
8.10 TV v šoli 15.55 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 16.15) (Bgd) - 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Fantastične variacije (Lj) -
19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sle-ieh napredka (Lj) - 19.40 Barvna •isanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Li) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 S. Zola: V kipečem loncu - barvna oddaja (Lj) - 21.40 Tihi dolgi boj -Vlonitor (Lj) - 22.10 TV dnevnik ;Lj) - 22.25 Rokomet Jugoslavija : Bolgarija - barvni posnetek II. polčasa iz Halleja (Lj).
• Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA.. • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVO
PREŽIHOV VORANC
SAMORASTNIKI
8
Ko je Meta zvedela, da se Ožbej ženi, je dan na dan nestpno čakala, da se bo oglasil in ji vsaj razkril vse težke okolnosti, ki so ga pritirale do tega koraka in ki jih je tudi ona dobro slutila. Zdelo se ji je, da bi ji Ožbejev prihod mnogo olajšal muke, ki jih je zategadelj morala prenašati. Toda čakala je zaman. Ožbeja ni bilo od nikoder. Da bi šla sama do njega, pa ** ',p
fattr	'«**	'"udabiv-
-	p2 r.l mogla posušiti solz,
n /»
-‘vic je pretakala mnogo svetlih
noči.
Karničniki so pripravljali velikansko svatbo; klali so živino, Karničnik je šel sam po vino na Štajersko, camar f4 j? navabil skoraj sto parov svatov. Čeprav je to ustrezalo starim šegam, je soseska vendarla zapazila neko pretirajo, mrzlično napuhnjcnost pri tem. Hudabivniki pa so se potuhnili.
Tedaj se je zgodilo nekaj nezasliša-
Na dan poroke, tako zgodaj, da sta Drava in Podjuna še ležali v somračni meglenosti in se je komaj na Karnicah začelo rahlo svitati, je prišel camar z Rodci pod Ožbejevo okno, da ga po stari šegi slovesno prebudi iz spanja Poslednje noči njegovega fantovskega
stanu. Vstajanje so prebujajočemu se svetu naznanili možnaiji, ki so zagrmeli doli za gorico. Godci so zagodli že tri podoknice, toda Ožbeja še ni bilo na spregled. Ko je camar nato odprl njegovo kamro, je našel tam nedotaknjeno postelj ... ženina pa nikjer na vseh Karnicah
Nezaslišan- sramota! Ženinovi svati
io	se zbirali na Karnicah. Ko so zvede-
li,	da ženina ni, da se je skril, so se osramočeni razbežali na vse strani. Stari Karničnik se je skril, ker ni mogel prenesti sramote. Karniška hiša je imela tudi ogromno škodo, ker je morala plačati vse priprave. Toda ta škoda ni bila Še nič proti veliki sramoti, ki je padla na to staro domačijo.
Ožbeja ni bilo osem dni na spregled. Vrnil se je nekega dne, ko je sedela družina ravno pri obedu. Po zalitih očeh in zabuhlem licu se mu je poznalo, da je preživel dolgo pijanost. Ko pa je vstopil v dimnico, ni bil več pijan, temveč je prišel vdano in tako mirno ter smelo, da je vsej družini zastala sapa. Ni bil še sredi izbe, ko se je stari Karničnik kakor ris zakadil vanj. Vsa družina je s pridržano sapo pričakovala n"jkrv*ejši obračun, kajti Karničnik jc bil vsem dobro znan kot
človek, ki ne zna krotiti svoje jeze.
Toda namesto pričakovane tepežke se je zgodilo nekaj drugega; Ožbej je kakor ukopan obstal na mestu, pokleknil sredi dimnice, sklenil roke k prošnji in mirno ter odločno zaprosil:
„Oče — zaradi tega me ne boste tepli! “ Nato se je obrnil proti družini, pogledal po vseh obrazih in nadaljeval prav tako mimo in preudarno: „Oče in mati, brat in sestra, vsa družina, vse Karnice, odpustite mi sramoto, katero sem vam nakopal s svojim dejanjem. Prišlo je na mene in nisem n-.oee', dn* gače ..
i\ekaj hipov je vladal v sobi težak molk. Vsi obrazi so bili bledi, na vseh se je poznalo, da se užaljena prevzetnost bori z občutkom odpuščanja. Materin obraz je bil najbolj bel; bila je silno prevzetna žena in njeno srce je bilo težko ranjeno. Stari Karničnik je ostrmel nad sinovo mirno odločnostjo, nad njegovo skesano prošnjo. Nevidna sila ga je potisnila stran od klečečega sina. Zrušil se je na klop, skril svoj obraz v dlani in dimnico je napolnil njegov obupani, tuleči glas:
„Skot nesrečni..
Ožbej je še zmeraj klečal in čakal na besede odpuščanja; njegove oči so romale od očeta do matere, od sestre do brata, do vseh hlapcev in do vseh ‘ dekel, se ustavile pri pastirju, ali nikjer na nobenem obrazu ni mogel zapaziti poteze, ki bi odkrivala to, kar je tako neutešljivo iskal in pričakoval. Nikjer ni zapazil odpuščanja. In tisti, katere-, mu je bil tako srčno vdan, katerega je tako neizmerno ljubil, tisti se je sklo-
njen na mizo zvijal v težkih bolečinah, ker ga ni razumel.
Tedaj je Ožbej počasi vstal in rekel: „Kar so imele Karnice zavoljo mene škode, odtegnite od moje dediščine.*4 Potem je zapustil dimnico.
Ožbej je ostal doma in čakal, kaj bo prinesel čas. O njegovi skaženi ženitvi na Karnicah niso več govorili. Leto še ni bilo okoli, ko je Meta nenadoma prišla domov k materi, kjer je zleela novega - tretjega psiikerta. Otrok ]Z
oii	že	Jm	star, preden so na-
šli botre. Ta tretji otrok je bil krščen za Mohoija. Pri vpeljankah je morala Meta doživeti še eno sramoto; zaman je čakala po maši pri vratih, duhovnik je ni hotel vpeljati, kakor je pri porodnicah šega; Meta je morala z novo sramoto zapustiti cerkev. ,
Rojstvo tretjega pankerta je pri Karničniku slednjič zazorilo sklep, ki ga je dotlej še vedno odlagal, v upanju, da se bo ta stvar vendarle nekoliko preložila. Poleg nesrečne zveze z Meto je dala povod za njegov odločilni korak še pijača, kateri se je Ožbej v svoji razdvojenosti zmeraj bolj vdajal.
Karničnik se je torej odpravil na graščino v Dobrloves in izjavil:
„Primoran sem, da za čast naše hiše odvzamem Ožbeju prvorojenstvo. S tem pa razveljavljam tudi njegovo vojaško oprostitev. Vzemite ga k soldatom, mogoče ga bo to izmodrilo. Grunt bo dobil mlajši sin.“
Graščina je storila po njegovi želji. Na Laškem je pravkar bila vojna in cesar je potreboval vojščakov. Kakor blisk se je raznesla po Podjuni in po
Beli novica, da se je Karničnik odpovedal -svojemu sinu in ga dal v vojsko. Čeprav je mnogo ljudi prej odobravalo neizprosno stališče starega Karnični-ka, ki je hotel z vsemi sredstvi pre-~. prečiti zakon med Ožbejem in Meto, je bilo zdaj zmeraj več takih, ki Karni-čnikovega koraka niso odobravali in so se zgražali.
„Sina je prodal..
Qtuej in Met« sta dobivala zmeraj Več pristašev. Dočim je soseska gledala Meto doslej le kot veliko prešuštni-co, veliko grešnico, je ta Karničnikov korak povzročil, da je jela imeti to zvezo za nekaj globljega, nekaj svetlejšega in lepšega. In že so se čuli glasovi:
„Zakaj se ne bi vzela, če se imata rada .
V	ljudski duši se je začel v prvih obrisih oblikovati trnjevi venec, ki ga je spletala ljubezen med tema dvema nesrečnima človekoma, od pokore, ki jo je morala Meta pretrpeti na Karnicah, do pretepanja na graščini. To privrženstvo je raslo počasi, kakor prihaja rosa na travnike; človek niti ne zapazi in mahoma se vse bliska okoli njega.
Na dan Ožbejevega odhoda na vojno se je že pokazalo, koliko ljudi je bilo na njegovi in Metini strani. Soldati so se zbirali v Dobrlivesi, odkoder * so se potem odpeljali z vozovi do Celovca. Od vseh strani se je zbralo mnogo ljudstva, vsakogar je kdo spre-mlial, celo najbolj zapuščenega hlap-
ca.
'\ixsXSS, : :S^Nf!s-v! -SSSaPS
mL
S šalo skozi življenje
„Pravijo, da se nikoli ne razjezite. “
„Resnico govorijo. Žena mi očita, da sploh nisem moški, ker se nočem prepirati. Potem potrpežljivo poslušam samogovore, dokler se ozračje ne ohladi. “
Tak je Janez Breskvar, mož, ki obrne vse na šalo in ki že štirinajsto leto ureja Pustne novice, glasilo krškega turističnega društva.
„Kdo bi si mislil, da so v Krškem doma taki šaljivci? r
„Saj se nisem rodil tukaj. Iz Ljubljane, iz lepe trnovske fare sem doma. Direktor hotela Sremič Peter Markovič si me zaradi tega rad privošči: ,Ti si ravno toliko Ljubljančan, kot tisti s Turjaka, ki sedaj tudi spadajo pod Ljubljano. ’
Petru ne ostanem dolžan in ga hitro zavrnem: ,Pri nas imamo vsaj slavni trnovski zvon, pri vas na Krki pa s košem poldne zvonite. ’
„Saj res, kaj vas je pa zaneslo v Krško? “
„Kot geodet sem prišel pomagat, ko smo delali za letališče v Cerkljah. Takrat me je ,zasnubil ’ predsednik okraja Tone Zupančič. Ponudili so mi stanovanje, boljše, kot sem ga imel v Ljubljani, pa sem rekel DA. In sedaj že dvajseto leto vodim občinsko geodetsko upravo. Kraj sem vzljubil in nobene želje nimam več, da bi šel iz Krškega, le žena in hčerki še vedno sanjata o Ljubljani. “
„Kako ste postali urednik Pustnih novic? “
„Po zakonu je nekdo moral biti, jaz sem bil pa ravno prav neumen, da sem sprejel. “
„Vam to ni težko, saj še svinčnika ne potrebujete, ker vse smešne zgodbice nosite v glavi. Sodelavcev vam pa najbrž tudi ne manjka. “
„Ne bi škodilo, ko bi nas bilo več za zbiranje prispevkov od pusta do pusta. Nekaj dopisnikov imamo v kolektivih, nekaj tudi v Brežicah in Sevnici, toda Brežičani so letos popolnoma odpovedali. Ne kaže mi drugega, kot da največ prispevkov zberem sam. O Sevnici boste brali letos tole: Kamor sem prišel, povsod evidentirajo, dirigirajo, delegirajo delegate, kandidirajo kandidate, prepisujejo pravilnike in statute, zato nobeden nima časa za Pustne novice.
V	letošnji številki imam tudi eno ,luštno’ iz Kostanjevice, Ko so v šoli,delali’ statut, je tiskarski škrat zamešal solske okoliše in podružnične šole iz Brestanice pritihotapil v kostanjeviški statut. “
„Mi boste zaupali še katero iz letošnjih novic? !“ „Zakaj pa ne? Povedal vam bom anekdoto o Ravbarju:
Bivši sekretar občinske konference ZK Milan Ravbar ima svojo hišo blizu gostišča Polšak. Nekoč je vesela družba kasno ponoči začela peti. Takrat pride mednje Milan in jih opomni, da je kaljenje nočnega miru kaznivo dejanje. Pevci so to pripombo dobrohotno sprejeli in utihnili. Naslednji dan so se zbrali v gostilni ob treh popoldne in začeli peti tisto znano:
Kdor pije ga rad, ni nikdar bogat, ni treba se ravbarja bat... “
„Kaj pa menite o Krčanih? “
„Da so čisto fejst ljudje, le v organizacijah in društvih delamo samo ta stari. Mladi nočejo zraven, ker za to delo ni nobenega honorarja.“
JOŽICA TEPPEY
I
K vojakom peš, nazaj s katrco
Še dva meseca bo vojak, potem pa se bo vozil s katrco: prvo nagrado v velikem žrebanju Dolenjskega lista je dobil Jože Božič
(Nadaljevanje s 1. str.)
Bilo je tako tovariško, da se bo lahko Jože pripeljal od vojakov s katrco, darilom novomeške Industrije motornih vozil. Jože Božič, katerega sedanji naslov je Ambulanta garnizona, Benkovac, je bil izžreban - prva nagrada pojde torej v Orehek pri Stopičah, od koder je Jože doma.
Tako se je končalo zadnje, zato pa najbolj razburljivo dejanje več kot dva meseca trajajoče nagradne igre. Pojdimo raje po vrsti: nagrade so si razdelili srečneži takole: 7-dnevni penzion za dve osebi v Čateških Toplicah Ivanka Kukovičič iz Krajnih brd 15; pralni stroj Tilka Vencelj iz Malih Češnjic 1; zmrzovalno skrinjo Drago Komlje-novič iz Kočevjaj Šeškova 9; 1000 strešnikov Jože Zibert iz Ardra 14 in avto, kot smo že zapisali, Jože Božič, ki bo še dva meseca vojak.
Rešitev je bilo toliko, da so bili vsi koši, kar jih premoremo v podjetju, premajhni in da je bila premajhna tudi košara, v katero sicer peki zlagajo kruh. Tako nam ni ostalo
DELOVANJE NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV
Kljub temu da se zima drži precej kislo, je Klub novomeških študentov tudi letos pripravil in izvedel smučarski tečaj za svoje člane, in to od 2. do 9.februarja na Veliki Planini. Glede na današnje razmere je bila cena 500 din za posameznika še kar ugodna, pa vendar se je tečaja udeležilo malo študentov, čeprav je del stroškov kril tudi klub.
Med počitnicami se je odbor KNŠ temeljito pripravljal tudi na sodelovanje z maturanti novomeške gimnazije in ekonomske šole. Sodelovanje z maturanti naj bi bilo razširitev dosedanjega pogovora; izkazalo se je, da novi študenti vedo razmeroma malo o KNŠ, zato bi bilo dobro, da bi se vključili v določene akcije kluba že v srednji šoli. V ta namen si je KNŠ zamislil več oblik sodelovanja, od športnih in družabnih srečanj z maturanti do pogovorov o študiju.
Prvo tako srečanje bo že v petek, 22. februarja.
D. R.
V ČATEŠKIH TOPLICAH
BO VESELO
Vodstvo zdravilišča prireja veliko pustovanje v soboto in v torek. V soboto bo v zameno za tradicionalni pustni parlament vodila program humoristka Olga Markovič iz Celja, v torek pa bo nastopil orkester Grofje Celjski s humoristom Ferijem Smolo. Vsak obiskovalec bo imel priložnost ocenjevati maske.
UTOPLJENKA V RINŽI
V ponedeljek so v Rinži blizu stadiona v Kočevju našli žensko truplo. Gre za žensko, staro približno 45 let, visoko kakih 170 cm, oblečeno
v temno rdeč plašč, vijoličasto jopico in rumen pulover. Imela je majhne zlate uhane s svetlo modrimi kamni. Ker je delavci UJV niso mogli prepoznati, prosijo, naj, kdor karkoli ve o njej, sporoči to najbližji postaji milice.
PRIPIS: Tik pred zaključkom redakcije so nam iz Kočevja sporočili, da je utopljenka, ki so jo našli v Rinži, Frančiška Hegler, Kolodvorska ulica, delavka v „LIK“ Kočevje.
drugega, kot da smo vso pošto vrgli na dve mizi - in mali Primož je strokovno ugotovil, da na tleh ni nobene kuverte.
Da je bilo vse v najlepšem redu, je skrbel kot predsednik komisije Tone Škerlj, pravni zastopnik našega podjetja, sicer pa znani novomeški odvetnik in dolgoletni naročnik Dolenjskega lista. V komisiji so bili tudi predstavniki bralcev: Julka Gabrijel, gospodinja iz Rodin v trebanjski občini, naročnica že od 1957. leta-Franc Štajdohar, upokojenec iz Črnomlja in član našega izdajateljskega sveta, ki je naročnik od 1961. leta, in Marija Lapuh, kuharica v brežiški bolnišnici, ki je naročnica od leta 1960. Dolenjski list je zastopal urednik priloge Jože Splichal.
Ko je bilo vse že znano, le da takrat srečneži še niso vedeli, da jih je doletelo tako prijetno preseneče-
•>
nje, se je Tone Škerlj pošalil: ,,Če boste še kdaj pripravljali podobne akcije, si morate kupiti znatno večjo košaro - ali pa hudo zmanjšati na-grade!“ Zastopniki bralcev so zmajevali z glavami, češ: „Koliko odgovorov, le kdo bi si mislil. .
Medtem smo srečne nagrajence že obvestili o nagradah, veselo pa smo se nasmejali pismu, ki smo ga dobili v ponedeljek zjutraj: „Oprostite, ker vam nisem poslal svojega naslova za vašo uganko. Pismo sem oddal na pošto v Mirni peči 15. februarja. Pošiljam vam naslov: Anton Rozman, Gor. Globodol 1, upoštevajte ga z razumevanjem." Primoževa ročica ni izvlekla prazne kuverte -vendar v premislek za naprej: ko gre za velike nagrade, ne bodite pozabljivi! To se vam lahko maščuje. V uredništvu namreč že razmišljamo o novi nagradni igri.
[Jltra-Kurz Weiu verbessem // dsn	(	/l
Radoempfeng K J
 UKW-t«W2EO«WV-
ŠENTJERNEJ: KURENT SE POROČI
Pustni Šentjernej bo začel slaviti že v nedeljo: ob 9. uri bo šel čez petelinjo prestolnico karnevalski sprevod, uro pozneje pa bodo naznanili Kurentovo poroko. Da bi pustni veseljaki ne imeli premalo zabave, so šeme pripravile program tudi za pustni torek: ob 15. uri bo pustna zabava, v kateri bo imel glavno vlogo znani, po vsem svetu cenjeni šentjemejski petelin.
Jyo/čr1/sJ:/ h Sit p p 33
if>004 k'oto Medo-( Ugo * k o.)
o /s e M/ / CY
/rj> <s// ^ Tudi iz Švice so poslali kupone ...
STRAVE NA BARAKO
9. februarja je zgorela baraka Novomeščana Franca Banovca v Ravnacah pri Suhorju. Kaže, da se je ogenj na barako razširil z roba ceste, kjer je nekdo zažgal suho travo.
ZBIL PEŠCA IN UŠEL
Ko je 6. februarja Novomeščan Franc Košiček šel čez prehod za pešce pri hotelu Kandija, je čez most pridrvel osebni avto, zbil Koši-čka na tla, nato pa naglo izginil po Zagrebški cesti. Poškodovanega pešca so odpeljali v novomeško bolnišnico, za drznim in brezvestnim voznikom pa poizvedujejo.
PO STREHI DO KLOBAS
V	noči na 18. februar je nekdo splezal po strehi in prišel na podstrešje hiše Anice Turk v Vel. Brusnicah 64, kjer se je sušilo svinjsko meso in klobase. Zmikavt je pobasal 12 klobas in izginil, lastnico pa je oškodoval za 150 din.
PILI UKRADENO VINO!
Anica Lubar iz Struševa pri Kranju, ki ima v Knežiji vikend, je imela tatinski obisk. Iz njene zidanice je nekdo odpeljal dva soda s 500 litri vina. Lubarjeva je oškodovana za.
8.000	din, vprašanje pa je, kdo si bo z njeno pijačo privoščil pustno zabavo.
Šoferji s kupljenim izpitom
V Nemčiji in Švici so neznanci prodajali vozniška ponarejena vozniška dovoljenja je bil
Kot kaže, je bil referent za promet pri občinski skupščini Samobor velika baraba, kajti v to pisarno vodijo niti kupljenih vozniških dovoljenj za voznike mopedov, avtomobilov in motoijev. V kolikšnem obsegu je ta trgovina zacvetela, še ni znano, primer pa bo obravnavalo okrožno sodišče v Zagrebu.
Na brežiškem sodišču imajo neka’ voljenje za 600 mark. Takoj sva se
)Kozei
podatkov o teh kupčijah, ker so bili na zatožni klopi občani, ki so taka dovoljenja kupili. Nekateri niti niso vedeli, da gre za pravšnjo goljufijo, pač pa so bili preveč lahkoverni. Zal, resnični ali za lase privlečeni izgovori nimajo prave teže, če je dokazano, da vozniško dovoljenje ni bilo pridobljeno na zakonit in splošno veljaven način.
Na primer: Vladimir Pšeničnik, pleskar iz Bojsnega, ki začasno dela v Nemčiji, je izpovedal tako: „Leta 1969 sem nameraval kupiti avto, zato sem hotel pridobiti vozniško dovoljenje, v Brežicah sem dvakrat na izpitu padel, potem sem izvedel, da je vozniško dovoljenje brez težav dobiti v sosednjem "Samoboru. Javil sem se v tamkajšnji pisarni AMD, govoril z dvema moškima, ki sta me peljala na poskusno vožnjo. Izpolnili smo nekaj tiskovin, prinesel sem fotografije in čez nekaj dni sem dobil dovoljenje po pošti.“
Ivan Stopar, delavec iz Hrastja, prav tako zaposlen v Nemčiji, pa je vozniško dovoljenje iz Samobora kupil kar v muenchenski gostilni. Takole je rekel prcch sod iščem: „Bili smo v družbi v neki nemški gostilni, kjer sem pravil, da bi rad delal vozniški izpit. Nekdo od prisotnih, ki ga nisem poznal, mi je ponudil do-
zmenila. Dal sem podatke in fotografije, čez mesec dni sem iz Samobora dobil dovoljenje.“ Stoparja so odkrili miličniki pri kontroli na naši cesti, pred sodiščem pa sta oba dobila po 2 meseca zapora. Nepogoj no! Kazen je že pravnomočna.
dovoljeja - En center za v Samoboru
Da je takih središč za prodajo vozniških dovoljenj pri nas še nekaj, kaže tretji primer brežiškega sodišča. Zdravko Prah iz Čerine, zidar in začasno zaposlen v Švici, je vozni- j ško dovoljenje kupil za 500 frankov 1 od neznanca. Ko sta se v Švici zmenila za kupčijo in zapisala podatke, je čez 14 dni prišlo po pošti dovoljenje iz Novega Sada.
Podobnih primerov je še več. Nekateri so že na sodišču in so pred-obravnavo, nekaj pa jih je še v preiskavi.
Oder v kulturnem domu Repičeve drage je zazijal v dvorano, v kateri so sedeli Repičani in težko čakali pričetka, saj se bodo na odrskih deskah zvrstila znana gledališka imena. Gospa Pekova je rahlo obrnila glavo v desno in opazila, da ima gospa Mesaijeva na glavi prekrasen klobuk, kot bog kupljen kje v inozemstvu, kajti takih klobukov niso tržili po zatohlih repiških trgovinah. In gospo Pekovo je pričela razjedati zavist, najraje bi planila k zabiti Mesarici in ji izpulila klobuk z glave ter si ga namestila na svojo, po angelsko oblikovano betico ...
Osnovnošolska mladež se je gnetla v desnem zadnjem kotu dvorane, kjer je bila pločevinasta peč in po njeni zaslugi tudi nekaj toplote,
LJUBITELJI GLEDALIŠČA
kajti zunaj je zavijal mrzel veter. Šolaiji so se morali ob predstavi lepo zabavati. Prevoznikov Tinče je glasno žvečil gumo, od časa do časa pa je napravil z njo zelo velik balon, ki je od svoje lastne debeline počil kot vol starega Paveija, ko gaje le-ta pred prodajo preveč napolnil s slano vodo. . . .
V	levem kotu, tam, kjer je zaradi vlage odpadal omet, so se stiskali srednješolci. Bili so bolj resni in niso cmokali z usti, ampak so fantje popokali dekleta, si jih pritisnili na prsi, da so se neumno nasmihala tako glasno, da je to motilo gospo učiteljevo, sicer upokojeno, a kljub temu živčno. Le-ta se je med prvim dejanjem trikrat obrnila k hihitajočim pubertetnicam in dosti
glasno siknila: „Če vas predstava ne zanima, pojdite ven!“ Nihče je ni vzel resno, gospa učiteljeva pa seje spomnila na svojega pokojnega ljubega, ki je zblaznel v neki hribovski vasici, ko je učil otroke pisanja črk in številk .. .
Vrata kulturnega doma v Repičevi dragi so se škripajoč odpirala in zapirala. V začetku predstave so jih odpirali zamudniki, med predstavo pa tisti, ki jih je preveč žejalo in so si hodili močit grlo v gostilno Pri treh kegljih, ki ni bila daleč.
V	Repičevi dragi so stala vsa važnejša poslopja drugo zraven drugega: kulturni dom, cerkev, občinska bajta in gostilna Pri treh kegljih, tako da so se lahko srečali pri ,špriceiju‘ mežnar, igralec in predstavnik ljudstva.
Gospa Pekova je u'!* Drol‘ koncu že malce nestrpna. Nekaj zaradi nevoščljivosti zavoljo klobuka, delno pa tudi zato, ker je bil pod njo pretrd stol. Stoli so od začetka do konca Škripali, ropotali, Škrtali, zgodilo pa se je že tudi, da se je stol pod kakšno preobilno bren-tačo sesul, kar je neizmerno zabavalo Repičane in so še dolgo govorili samo o tem, četudi so že zdavnaj pozabili naslov igre, ki so jo tisti večer gledali,. . .
Zastor je padel. Repičani so zaploskali in se usuli proti vratom z vročo željo, da bi bili Čimpreje na planem. In Pekovka je dahnila: „Čudovita predstava.“ Pri tem je pomislila na Mesaričin klobuk. Hudo ji je bilo pri srcu.
TONI GAŠPERIČ
Komisija 12 ocenjevanje trofej pri Lovski zvezi Kočevje ocenjuje enkrat nadeto po vse« .'cv^h družinah na svojem območju lovske trofeje in ugotavlja, če je bil oaV^f1 pn*jjBei»-	v	sestavu
Miran Cilenšek, Ciril Štrumbelj in Maks bičiililj £	•
lovski sobi hotela PUGLED dodelila Matiji Gladu, članu li* ~anJ Loka, za tako jelenovo rogovje oceno 180 točk. (Foto: F. Brus)
Smrt pod traktorjem
Janez Bregar se je ponesrečil, ko je vozil brez izpita traktor brez zavor - Neprevidnost!
15.	februarja okrog 13. ure je 41-letni Janez Bregar iz Mihovega vozil neregistriran traktor po vaški poti med Mihovim in Cerovim logom. Med vožnjo po klancu navzdol je zapeljal s poti, voznik je izgubil ravnotežje in padel pod zadnje levo kolo. Traktor ga je povozil, pri tem pa je Bregar dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Preiskava nesreče je ugotovila, da na traktorju ni delovala zavora. Verjetno je Bregar po klancu navzdol skužil vozilo prestaviti v nižj° prestavo, kar pa mu ni uspelo zaradi premajhne izkušenosti. Vozil je namreč brez izpita. Traktor je tako vozil v prostem teku in s tem & povečal hitrost.
Ker je na deželi vse več kmetij* skih strojev, s katerimi ljudje neprevidno ravnajo, je ta tragični dogodek tudi resen opomin voznikom.