giev. 100,___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Lreoniftvo: Ulic« Sv Franćišk* Asiškega St 20, L nadatr. — V* t er raj se poflljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma m m sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Jidii&iell ta edeovorni trrednik Štefan Godina. Lastnik konsordj fieta Ecircsti". — Tisk tiskarne .Edino«ti\ vpisene zadruge t c trejenitD Fcrc?tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asi&ega C3& Telefon tredniStv« ta uprave štev. 11-97. f»arcčnlni inaJa; Za celo leto......t , K 21-» Iz po! leta................ • 1J— H tri . ............. ......... za redeljsk« iidijo u ctlo teto........ 5JQ ii pel leta..........• • • » • • • M® V Tratti, y wd«Uo t. aprila 116. i.etnik XII. Posamezne Številka .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v girokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mn* po 10 vin. Osmrtnice, lahvafe, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7......r«** P° ?0 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—. vsaka nadaljn« vrsta.......• Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se poSlljajo upravi lista. Plačuje se lakljuČno le upravi .Edinosti*. — PlaUa in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega it 20. — PoStnohranllnični račun St 841.652. I strupene slaščic« ali take, ki so vsebovale 1 vljajo ta govor kot kapitulacijo državne-I nalezljiv® bolezni razširjajoče bakate, me-j ga kancelarja pred svojimi zahtevami. Ce tala na Verono, Jakin in druge kraje, posebno osvetljuje vest iz Bassana, priobcena v »Popolo dMtalla«, po kateri je av-stroogrsko letalo 4. t. m. metalo tamkaj bombe in sta bila tamkaj tedaj aretirana dva moža-, ki sta poizkušala razdeljevati slaščice in bombone sumljive naravi. Le z veliko težavo so ju iztrgali množici, ki ju je hotela linčati._ S turških mu. CARIGRAD. 6. (Agence Tel. MiUi.) Glavni stan poroča: Z vseh raznih front se ne poroča nobeno važno podjetje. CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: .Nič važnega. — Kavkaška fronta: V raznih odsekih brezpomembni boji med poizvedovalnimi kolonami. V enem teh spopadov smo ujeli 70 Rusov. - Dar-danelska fronta. — Ko je plulo dne 4. aprila 8 sovražnih letal čez Gall-polski polotok, Hh le napadel stotnik Bu-dike in sestrelil tekom boja eno sovražno letalo pri Kumdere. Letalo se le tako} potopilo v valovih. Poizvedovanja sovražnih torpedovk, ki so došla na pomoč, so bila brezuspešna. Henriki IržflVHi zbor. BERLIN, 8. (Kor.) Zbornica je končala justični proračun in pričela drugo čitanje proračuna državno-zakladnega urada. Posl. Liebknecht, ki se je oglasil k besedi, Je kritiziral posojilo in njegov sestoj na način, ki je bil naravnost antipatrijotičen. Poslušalcev se je polastilo veliko razburjenje. Bili so natlačeni pred mizo zbornice in zahtevali z viharnimi medklici, kakor: »Lopov! Vi spadate v norišnico!«, da naj se govorniku odvzame beseda-Polkrog pred mizo zbornice je poln srdito gestikulirajočih, ogorčenih in naravnost divjih poslancev. Nenadoma skoči naprednjak Hubrlch pred govorniško tribuno, iztrga Liebknechtu rokopis in ga vrže na tla. Viharno odobravanje v zbornici in na tribunah m vedno se ponavljajoči Hoch-klici na Hubricha. Socialistični poslanec Dlttmatm je pobral rokopis in ga izročil Liebknechtu. Medtem je izrazil predsednik dr. Kaempf obžalovanje, da je zamogel nastopiti Nemec s takimi izvajanji, odvzel Liebknechtu besedo in ga, ker ni hotel zapustiti tribune, ampak je nadaljeval govor, radi pregreska proti zborniškemu redu izključil od seje. Posl. Liebknecht ni hotel zapustiti tribune. Naprednjak Mttller Je zaman poizjeusil potisniti Liebknechta iz tribune* Predsednik Kaempf je napravil konec s tem, da je kotistatiral nesklepčnost zbornice in od-godil sejo na pondeljek. BERLIN, 7. (Kor.) Državni zbor je sprejel po kratki debati vojaški proračun, proračun državnega vojaškega sodišča in mornariški proračun. Pri proračunu državnega vojaškega sodišča je bil sprejet predlog za skorajšnji predlog zakonskega osnutka glede znižanja najmanjšega kazenskega odmerka v vojaškem kazenskem zakoniku. Pri mornariškem proračunu je poizkušal posl. Liebknecht na podlagi odstopa bivšega državnega tajnika pl. Tirpitza ponovno preiti na pod-vodniško vprašanje, a mu Je predsednik med živahnim odobravanjem to vedno zabranil. Potem ko je bil dvakrat poklican k stvari, mu je bila po vprašanju zbornice odvzeta beseda. K govoru nemškega državnega kancelarja. ROTTERDAM, 7. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča is Londona: »Dai1*r News« pišejo v uvodniku o govoru nemškega državnega kancelarja pl. Beth-mann Hollwega, da ie državni kancelar v svojih izvajanjih i glede belgijskega i poljskega vprašanja iskal nejasnosti. Kar se tiče Belgije, imajo nemške stranke, ki so za aneksijo, dovolj povoda, da pozdra- Bethmann Hollweg zastopa zmernejšo obeh skupin nemškega javnega mnenja, ki se borite za nadvlado, je upanje, da bi se zopet spametovala Nemčija, v resnici še zelo oddaljeno. Celo za nevtraice nima državni kancelar nič drugega kot ravnodušnost, ki se skriva pod videzom vljudnosti. Nasproti besedam državnega kancelarja o podvodniški vojni je njegovo zagotavljanje, da se bodo spoštovale pravice nevtralcev, le poizkus trošitve peska v oči. PARIZ, 7. (Kor.) Listi razpravljajo o govoru nemškega državnega kancelarja v državnem zboru. Mnenje listov se more ixraziti takole: Najzanimivejše v -govoru državnega kancelarja je ono, česar ni povedal, kar se pa mora čitati med vrstami. Ni mu bilo mogoče govoriti o pomorski vojni, ker bi bil drugače razdražil nevtraice. Bilo mu tudi ni mogoče, hvaliti militaričnega položaja, ker bi drugače moral povedati svoje razočaranje, in ni mu bilo mogoče poudarjati finančnih pomožnih virov, ker bi bil drugače moral ponavljati fantastična Hellferichova poročila. _ Hoill&nsRB zbornici CURIH, 8. (Kor.) V italijanski zbornici je neki poslanec izražal svoje zadovoljstvo, da je bil peti zračni napad na Jakln odbit. Zbornični predsednik Marcora je opozarjal, da so poleg Jakina tudi mesta Videm, Benetke, Brescia, Veiona, Rastljivi gospe,« je nadaljeval prebendar, opazivši gospi pod lipami, »oprostite, da vaju nadlegujem, ali po strogi zapovedi prečast-nega gospoda strica te izgubljene ovce moram inkvizicijo dognati do kraja in povrniti ga V svet® zidove zagrebškega semenišča..« Gospe ste se jako čudiH temu precej smešnemu pojavu. Slednjič je rekla gospa Miličeva v šali: »Da ste mi dobrodošli, velečastni gospod! Nu, kakor vidim, ste se med potoma izmučili na stresajočem se vozu*« »Prosim, milostljiva, per pedes apo-stolorum, na svojih vrancih.« »Ali je možno? Pa vidite, ne bi-li poprej čašico vina?« »Prosim milostljiva, sprejemam hvaležno ponujano mi dobrodošlico, toda — post inquisitionem. Predobro poznate prečastnega svojega brata, s katerim mi je čast ob mesnih in postnih dneh sedeti za isto mizo. Ko je, povrni vši se iz ko-pelji, čul, da je ta vaš — salva venia — nevredni sin obesil reverendo na klin, ga je Iznova napadlo trganje in zaklica1 mi je: Amice! Podbrusite pete, primite ga, inkvirirajte zavrženega sinu, privlecite ga k meni in pozdravite ml sestro — sicer ne dobite pri moji mizi skozi polnih dvanajst mesecev drugega nego semeniške juhe. A vi, milostljiva, veste, da se navadno pri vašem gospodu bratu dobro je, a k temu dodajam prepokorno, da sem se v mladih letih dovolj najedel semeniške juhe. Ergo mora vaš sin z mano.« »Velečastni,« Je zaktical Milan, izvivši se prebendarju, »Jaz stojim tu na svoji posesti, na plemiški zemlji in oponiram slovesno proti vaši eksekuciji.« nizacije. Ideal, ki ga zasledujete stranki je svoboda državljana, i v političnem i v gospodarskem pogledu, in obe stranki boste glasovali proti proračunu. flnglešKa zSonuo. LONDON, 7. (Kor.) Dolnja zbornica ie včeraj z 247 proti 32 glasovom odklonila predlog unijonista. Baribnryna, da naj bi se suspendirale plače članov parlamenta. Francoska zbornica. PARIZ, 7. (Kor.) Zbornica je razpravljala o zakonskem predlogu glede pomladitve armadnih kadrov. Vladna predlona je bila z 254 proti 218 glasovom izročena armadnemu odseku v svrho studiranja. Angleška prepovedala izvoz žvepla in bakra na Romunsko. MILAN, 7. (Kor.) Kakor poroča »Se-colo« iz Unghenija, je angleška vlada prepovedala izvoz žvepla in bakra, ki ga ie Romunska kupila na Angleškem. Romunska vlada je nato izrekla v Londonu svoje presenečenje zaradi tega ukrepa in izrazila upanje, da dobi dovoljenje za izvoz. ._ Slučaj »Palembanga«. HAAO, 7. (Kor.) Ministrstvo sporoča, da je nemška vlada sporočila nizozemski naslednje o uspehu po nemških oblastih uvedene preiskave zaradi potopitve par-nika »Palembanga«: Dospela so sedaj poročila vseh le količkaj v poštev prihajajočih nemških vojnih ladij. V trenutku, ko se Je zgodila nezgoda »Palembanga« ni bilo niti ene nemškemu vojnemu brodovlu pripadajoče ladje niti v bližini kraja nesreče. Motnost, da bi bil nehote kak proti kaki sovražni vojni ladji namenjen torpedo zadel nizozemski parnik, se mora torej tudi smatrati za izključeno. Angleški poslanik v avdljenci pri papežu. RIM, 8. (Kor.) »Osservatore Romano« javlja 6. t. m. uradno, da je papež dovolil avdijenco angleškemu poslaniku in gospodu Armandu Nisardu. Protest nevtralcev proti Angleški. ZURI H, 7. (Kor.) »Neue ZUrcher Zei-tung« javlja iz Amsterdama: Iz dobrega vira se poroča, da bodo vse nevtralne države protestirale v Londonu proti pogodbam nasprotujoči razlagi londonskih deklaracij o poostritvi blokade. Gaflški namestnik umrl. BIALA, 8. (Kor.) GaJiški namestnik, general pehote pl. Kolard, je umrl. Vprašanje sladkorja. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor poročajo listi, namerava vlada zvišati sladkorne Izkaznice za nočne delavce. Ukrene se tudi, da se omogoči nabava v domačih gospodarstvih potrebne množine sladkorja za vkuhavanie sadja. Nadalje se razmišlja o možnosti, da se dovoli poraba saharina v obrtne svrhe. Stavka mornarjev na Nizozemskem. ROTTERDAM, 7. (Kor.) Stavka mornarjev in kurjačev nizozemsko-anteriške proge se razvija, ker se tudi moštvo ladij, ki so se vrnile v domovino, brani pod starimi pogoji zopet nastopiti službo. Uvedba srednjega solnčnega časa v Nemčiji. BERLIN, (Kor.) Zvezni svet je danes sklenil, da naj od 1. maja do 30. septembra 1916 mesto srednjeevropskega časa, ki je uveden v Nemčiji z državnim zakonom z dne 12. marca 1913, velja kot zakoniti čas srednji solnčni čas 30° dolžine vzhodno Green\vicha. To pomeni, da bo treba za to dobo pomakniti kazalec za eno uro naprej in se prične torej 1. maj 1916 že dne 30. aprila 1916 ob 11 popoldne, 30. septembra 1916 pa se podaljša za eno uro, da zamore 1 oktobra 1916 stopiti zopet v veljavo srednjeevropski čas. »R&ga se še, ali ste čuli, milostljiva, roga ta, z dovoljenjem govoreč, Dagon, Astarot, Bezebub! — se je razsrdil prebendar.« »Velečastni gospod,« je pripomnila gospa Miličeva, smehljaje se na lahno, »žal mi je, ali tudi jaz kot plemkinja moram na svoji zemlji protestirati in oponirati proti tej cksekuciji. Uverila sem se, da iz mojega sinu ne postane svetnik. Kaj hočete? Očetova kri. Nadejam se, da mi bo tudi kot posvetnjak dober. Prepustite meni, da pomirim svojega brata in ne bojte se semeniške iuhe. Povrniti se Milan ne more nikakor, ker — ker, da vam i-skreno govorim! Ali misliti, da bi bil šel moj pokojni gospod major med duhovnike potem, ko se je seznanil z menoj?« »Aha!« je pokirnal prebendar, »torej tU? « je dodal, pokazavši s prstom na srce, »Tako Je,« velečastni, a proti tel bolezni ni Ieka. Pustimo ga torej, naj gre svojo pot.« »Perem si roke, milostljiva, kakor nekdaj Pilat,« se je poklonil prebendar. (Dalje.) 4tmn li. jcdinusi* ttev. mu. V Trstu, dne 9. aprila 1910 Csr^ral pehote p!. Bsrceolč. napravil za vzor njegovih armad, so imela svoj višek v okupacijski vojni leta (Priobčujemo z dovoljenjem tiskovne- 1878. Hraber se je boril mladi Boroević ga urada c. in kr. vojnega ministrstva.) pri KaJcnju. Kolotiču, Visokem in si je pri Ko je prišedši izpod Komarovega sto- zavzetju Sarajevega prislužil vojaški za- I r 1 riT Iri ia l-ri rn _ cll17ni lrfijflo >» imfrirt Mob-ArOfilA K Ur 1P pfl na čelo III- armade, ki je težko krvavela v začetku vojne, je storil to z naslednjim poveljem: »Vojaki! Prihajajm kot zmagovalec k vam In prevzemam z današnjim dnem poveljstvo III. armade.« Kratko, stvarno, krepko, naravnost napoleon- r, da uporabljamo okrašuioč pridevek, pa se z ozirom na značaj slovitega hrvatskega generala, ki ne pozna fraz, boji nekoliko sam sebe. Ce človek išče pridevek, ki naj bi označal brez pretiravanja narav tega za zmagovalca rojenega »noža, se mu nudi tak pridevek vpričo pokajočili žrel sam: železen. 2elezna vo- služni križec z vojno dekoracijo. Kar je! izkusil v vroči resničnosti, je utrjeval in poglobljeval potem teoretično s študijami v vojni šoli. Ko je dovršil to šo4o z izbornim uspehom, je bil povišan v nadpo-ročnika in je pričel nato četno generalata bno pot, ki ga je kot stotnika do vedla k poveljništvu 15. zboTa. Nato so leta od 1887. do 1891. prinesla nov element v njegovo postajanje: Boroević je deloval kot učitelj taktike in vojstva, začasno tudi vojne zgodovine na terezijanski akademiji v Dunajskem Novemmestu. »Le tisti, ki ima mladost, in če bi imel sedemdeset Ija, železno oko, železna mirnost. Tako let, more govoriti mladini«, pravi Jean je stopil Boroević v to vojno proti pre- Paul; in oni, ki so bili tedaj Boroevicevi moči kot človek brez živcev, ki je odlo- čen od prvega trenutka, da bo gleda! pred drnatega, naravnega, ob vsej strogosti seboj svojo dolžnost in nič več in nič manj. Kadarkoli je odprl usta, da bi se kako osdasii državljanom — ker mu je Drirtferia bojazen pred govorjenjem, te^rav. Leta 1892. je postal major. V tej šarži * . - • • 1 ____a. ! a J a« 1 m a 1nn4- m « X rt 1 *-■ i /y n m nro i storil to zelo poredkoma — je jasna, kratka beseda dolžnosti poletela po monarhiji vsenaokrog, ki je bolje kot vsaka preobilica utrdila splošno zaupanje. »Sedaj se borimo eden proti trem«, je dejal ob času najhujših bojev z Rusi v začetku, »pozneje se bomo borili eden proti dvema; ko bomo eden proti enemu, bo zmaga naša____« Ali pa je dejal: »Da, ko bi Rusi imeli našo pehoto, potem bi morebiti prišli na Dunaj!« Ta vera, ki ne fczhaja iz ustvarjanja razpoloženja, temveč iz znanja, je približala postavo generala srcem prebivalstva, še preden je izvršil svoja dejanja, ki ostanejo. In dasiravno njegovo robato, rezko, kratkobesedno bistvo nikakor nima one pri nas običajne »ljubeznivosti«, je bil Boroević, mož s pestjo, že popularen, še preden so bde popularne njegove bitke. Potem pa ga Je zgodovina postavila večkrat ravno na ono točko, kjer je bilo jedro avstro-ogr-skih življenjskih živcev razgaljeno: Li-manova, Dukta v Karpatih, Soča. Vsaki-krat se je monarhija zdrznila nehote in ji Je zastala sapa. Vojskovodja Svetozar pl. Boroević se je po svoje posmeh 1 jal na kratko, ni govoril ničesar in ni omahoval. Kakor vesoljni potop so se valile tam gori ruske kolone prod našim prelazom. Nikoiajevičevo najboljše moštvo je našlo v Karpatih svoj grob. In ko so italijanski velelopovt mislili, da i zlahka s svojim zahrbtnim napadom utrgajo »cvetko irre-dente«, Trst, »la citt& che attende«, tedaj so zadeli s svojimi glavami ob stražo ob Soči, ki jo je Boroević utrdil v krvav in železen branik, v najneumrljivejši jez zvestobe do države. Zopet je zmagala njegova skoraj demonska vztrajnost nad slamnatim ognjem izdajalcev. Redkokedaj pa sta se tako strinjala zgodovinsko poslanstvo in obris osebe kot tu. Mišičaste postave, glave, ki se v svotih ostrih črtah zdi izklesana iz kamna. kratkobeseden in naraven do robato-sti, pa ne brez humorja, strog proti samemu sebi in vsem odgovornim, brez potreb in nikdar truden - tako spominjata hrvatski general že v svoji osebnosti na najpopularnejše vojskovodje »velike soldateske«. Kakor oni, si zna tudi on vse svoje podrejene brez odpora pokoravati svoji militarični volji, tako da operira s Četami, kot z orodjem lastne iznajdbe. Toda kar ga dviga nad vojskovodje prejšnjega sloga, kar ga v tej moderni tehnič-no-strojni borbi šele popolnoma usposob-lja za reševanje odločilnih nalog, je njegovo nenavadno, sijajno znanje. V strogi vojaški vzgoji, v dolgi, zelo se menjajoči službi si Je to znanje razširil in poglobil tako, da bi lahko uporabljal zase stari rimski izrek nekoliko izpremenjen: »Nič vojaškega mi ni ostalo tuje.* Zibel Svetozarja Boroevića Je stala v Umetiću na Hrvatskem, kier je bil rojen leta 1856. — graničarski otrok, kateremu se je z očetove in materine strani pretakala vojaška kri po žilah. Njegov oče, nad-poročnik v graničarskem polku št. 11, in njegova mati, hči stotnika, nista zaustavljala mogočnega vojaškega nagona, ki že dečku ni dal, da bi si iskal druge radosti v življenju. Čutil se je vojak, vojak je moral postati! Ko je v tedanjem »praktičnem tečaju« v nižjem vzgojevahšču v Ki-seku dobil prvi pouk, je odšel nato v pehotno kadetnico v Gradec in je leta 1872. kot kadet pri pešpolku št. 52 slavil svoj vstop v c. in kr. armado. Poročniška leta, Že obvladovana po onem nenavadnem Čutu dolžnosti, ki je vojskovodjo pozneje Pravljica s sošKlh planin. Nekdaj je bilo ... V cvetoči pomladi... Tain po gorski poti, ozki, kamniti, je stopal Dobran. Zavihal si je rokave svoje bele srajce daleč gori nad komolce. Suknjič mu le visel izpod nahrbtnika. Noge — v težkih okovankah so drobile kamenje v pesek. Cepin je udarjal ob skale... Krepko so se gole roke oprijemale skal, visečih nad zeleno Sočo — šumečo, penečo se globoko tam spodaj... Gola Kolena, kakor bronasta, se niso stresla, kadar je fantu viselo telo nad prepadom. Le solnčno-ožgane prsi so se hitreje dvi- fale. kadar je zastala noga, in je pogled arkih oči plul preko bajne planinske krasote ... In zopet se Je orjaško telo vzpenjalo po sivih skalah. Doli pa se je mlada Soča penila črez zelene mahovite pečine, in na šumečem valovju se je zibala kraljica soških vil v bisernih tenčicah... V mladozeleni Jelši onstran Soče je sedel kosmati kozonog — iztegoval Je roke po svoii ljubici-vili. A vila Je pogledovala tja gor po ska- učenci, se spominjajo gotovo še danes je- svežega načina, kako je svojim učencem podajal ne samo svoje znanje, temveč tudi svojo odkrito, skromno vojaško na- lah, kjer se je svitala v žarnem jutranjem solncu Dobranova postava, vsa žareča, puhteča gorskega mladega življenja... Viline oči so se hipoma zasvetile, ko Je zdaici segel Dobran po šopku rožnordečih planinskih cvetk... Zdaj se je ozrl — ni li še kje drugod kakšen grmič?--- Vila zgrabi nekaj biserov svojega paj-čolana in Jih vrže na breg — v trenutku je zrastel krasen živordeč grm kraj zelene Soče... Ugledal je Dobran vabeče cvetke, noga se mu okrene navzdol proti bregu — a siv oblak se razmakne takrat na gorskem predelu, in v ozadlu se čarobno zasvetilo vrhovi — snežnobeli — kristalni-- Iz Dobranovega grla jim vzkipi nasproti vriskajoč pozdrav — pozabljene so rdeče, vabeče cvetke tam doli ob brezdanji vodi — hitreje stopa mladec po kamniti stezi, zamaknjen z divio lepoto ljubljenih gora... je deloval najprej kot načelnik generalnega štaba 19. pehotne četne divizije v Piznu, potem pri 18. v Mostarju in končno pri 27. v Košicah, v svojem vojnem področju, s katerim naj bi bil pozneje zvezan njegov pohod do vojaške časti in slave. Leta 1895. je postal podpolkovnik in je poučeval na zborni častniški šoli v Košicah. Do leta 1896. je bil nato dodeljen današnjemu zbornemu poveljništvu kot drugi štabni častnik, nakar vidimo Boroevića kot poveljnika priznanega koroškega pešpolka št. 7. Leto 1898. mu je prineslo Čin polkovnika in obenem imenovanje za načelnika generalnega štaba 8. zbora, kjer se mu je pri reichstadtskih cesarskih manevrih kot načelniku štaba nadvojvode Franca Ferdinanda ponudila prilika, da je pokazal razvoj svojih zmožnosti v velikopotezni, prekašajoči dispozicij sk i umetnosti. Po šestletnem delovanju na tem važnem službenem mestu v Pragi je prevzel Boroević kot generalni major 14. gorsko brigado in je od leta 1907. do 1912. kot poveljnik zagrebškega VII. kraljevega ogrskega domobranskega okrožja dajal ožji domovini zgled odločnega vestno svoje dolžnosti vršečega a pri tem vedno velike cilje organizacije zasledujočega delovanja. Enotnost in urejeno sodelovanje vseh delov strumne zagrebške divizije sta že pri vesprimskih armadnih manevrih pokazala krepko delovanje leta 1908. za podmaršala imenovanega okrožnega poveljnika. Oči vseh poznavalcev so bile že tedaj obrnjene nanj kot najmočnejšo, največ obetajočo osebnost armade. Izza vseh robatosti in odur-nosti njegove posebnosti se je lesketal pristni, prirojeni talent »poklicanca«. Leta 1912. je postal poveljnik VI. zbora in poveljujoči general v Košicah, kmalu nato tajni svetnik in general pehote. In s tem svojim zborom je šel tudi na bojišče, ko je vojna postavila voditelje pred najvišjo, zadnjo preizkušnjo njihovega delovanja: pred resničnost. Kar je storil Boroević v vojni, je še žareča sedanjost, ne pa podlaga mirnega, vseobsegajočega zgodovinskega razmatranja. Le nalahno, nekako impresijonisti-čno se more zato naznačiti to mogočno poveljniško delo, ki sega od severa do juga, od karpatskega grebena pa do obali Adrije. VI. zbor se je v zvezi IV. armade krepko toikel pri Komarovem, v prvih ofenzivnih udarcih Danklovih In Auffen-bergovih proti Rusom. Istočasni dogodk; dalje proti vzhodu, ki so nalagali Bruder-mannovi armadi težke žrtve, predvsem vedno širše navaljevanje ruske premoči, so preprečili polno izkoriščenje teh zmag, in ko je stopil Boroević na čelo III. armade, Je šlo za to, da se da armadi, ki je junaški izkrvavela, nova vztrajnost, novo zaupanje. Kdo bi bil boljši mož za to, kot hrvatski general z železnimi živci, ki je prišel iz zmage? Bitka pri Grodku, zbiranje za Sanom, udarce za prvo otet-bo PrzemyšU, vse to je pokazalo, da je na vrhuncu svoje naloge, in v karpatskih naskokih se Je zdelo potem, da je mogočni gorski greben v osebi tega nikdar oma-hujočega moža našel svojo človeško krono. V spominu ostaja Limanova, ta vogelnik dogodkov — obrat k zmagoviti o-brambi monarhije. Hude boje so morali biti Junaki, ki so krili bok naši pri Lapa-novem zmagovito prodirajoči IV, armadi. Z običajno spretnostjo so Rusi pritegnil' bo'ne sile iz Karpatov, da bi naš obleo-ljujoči napad zavrnili z nevarnim sunkom v bok. Toda Boroević je pazil strogo. Ko- maj je opazil, da so se zmanjšale sovražnikove mase, ki so ogrožale njegovo armado, je udaril iz obrambe v napad. In ko je prišel čas krize, so zmagovite kolone III. armade prodrle iz Karpatov pri Novem SonČu proti Gribji, Jasiu in Krasnemu, ogrožujoč bok in ledje v hudem boju zmetega sovražnika, ki se je hitro začel umikati. Tedaj se Je zavalila ruska masa proti Karpatom. Posest gorskega Jeza naj bi jih branila proti brezobzirnim, smrtonosnim, bočnim udarcem, obrambni jez naj bi se razdrl, da bi se osvojevalna povodenj v pomladi mogla razliti po Ogrski. V dolgotrajnih zimskih karpatskih bitkah je pripadla Boroeviču naloga, da zapira najlažji nrehod, Duklanski prelaz; — nepozabni dnevi in tedni velike groze, ker so Rusi žrtvovali hekatombe, da bi skozi ta prelazna vrata vdrli v notranjost naše hiše, kar pa se je razbilo ob krasni odločnosti variha vrat Boroevića. Bitke pri Gorlicah, velikih predornih zmag meseca majnika lanjskega leta se Je poveljnik III. armade soudeleževal vse do zopetne-ga zavzetja Przemyšla, potem ga je izdajstvo Italije postavilo na drugo mesto. Ali je dovolieno reči, da je vsa monarhija, srce za srcem, pest za pestjo, želja za željo, šla ž njim, ki se je tako izkazal, ko jc šel, da prevzame poveljništvo V. armade in obrambo Soče? Vedeli smo, kaj smo imeli v njem — preko njegovega oklepa ne pride nikdar do cilja rospa-željni, končno razkrinkani sovražnik! In res — Svetozar Boroević ni ukanil našega zaupanja, prekosil ga je celo. Le malo Črnovojniških bataljonov Je bilo na licu mesta, ko je z načelnikom svojega generalnega štaba dospel na svoje novo mesto, toda nI obupal, trdno zaupajoč v svojo sposobnost in poveljniško srečo. Ostala mu je zvesta in mu je dovolila nekoliko časa za pripravo, kar se je marljivo izrabilo. Človeška odporna sila se je združila z najvišjo umetnostjo poljske utrdbe v nepredorno pregrajo. V Štirih mogočnih napadnih bitkah so naskakovali Italijani Boroevićev primorski branik, štirikrat so pred njegovo neomajno fronto pustili kupe mrtvecev hi svoje razce-fedrane od reševalne sanje. Trdno in zvesto stoji straža ob Soči! Njeni duševni glavi, vojskovodji Bo-roeviću, je treba samo enkrat pogledati v oko, da se ve: Nikdar se ne izpremeni to! Kjer je taka volja, tam ni poti za sovražnika ! Položaj. Kraljica soških vil pa je zaplakala, vsa užaljena in srdita, da ji je ušel krasni mladec. Na srebrnih meglicah so prihitele do nje sestre iz vseh soških voda — po-. 8. aprila. Vsa poročila o konferencah v Parizu in tudi razni govori in zdravijce italijanskih in francoskih veimož — posebno na zadnjem obisku angleškega ntinistrskeg?. predsednika Asquitha v Rimu — so na-glašali, da vlada med vlastmi četvero-sporazuma popolno soglasje toliko glede ciljev, kolikor glede postopanja Glasom vseh teh zatrdil bi se vzpenjalo nad en-tento kot "oko jasno nebo, Id ga ne kali noben oblačič. Kaj nazorno nam kaže to — soglasje skrajna napetost med Griko in Italije glede vprašanja severnega Epira. Italija je članica entente in Grško smatra en-tenta za svoj privesek, ki ne sme imeti nobene svoje volje, niti glede svojega teritorija. Človek bi torej sodil, da je enten-ta vsaj navzkrižje med italijanskimi in grškimi interesi znala poravnati. Ali tudi tega ne. Grška in Italija sta usuinjenki entente in vendar si stojita na mejah E-pira z napeto puško nasproti. Evo vam krasno ilustruacijo »soglasja« v ententi glede ciljev. Napete puške v Epiru postavljajo Sonnine in Asquithe na laž pred vsem svetom. Zdi se, da vsaj glede Epira hoče Grška razvijati precej energije. Epir reklamira Grška Že davno kot svojo naravno posest in to po njega geografični legi in po narodnem principu. S temi aspiracijami Grške se je morala evropska diplomacija že mnogo baviti. Zadnjikrat se je bavil evropski koncert z Epirom na londonski konferenci veleposlanikov leta 1912, ker je imela konferenca določiti albanske meje in Je nastalo veliko vprašanje, kje nehuje južna Albanija in kje začenja severni Epir. Londonska konferenca je mogla šele v zadnji svoji seji na pol urediti epirsko vprašanje in določiti meje. Od balkanske vojne sem so grške čete zasele vse področje, ki je je zahtevala Grške. Ker pa je mednarodna komisija za določitev me: odloČila proti grškim zahtevam, milovale jo, tolažile — a ona je še vedno ihtela v srčni boli in užaljenem ponosu. »Hoj! kraljica-ljubica! Maščujem te! Prinesem ti jih. fantov krasnih, krepkih... Plakali bodo za svojimi ljubicami in plakale bodo ljube za njimi — kakor plakaš ti sedaj!---Hoj! Hoj!---« in v divjih skokih je oddirjal kozonog, klicaje svoje brate v pomoč... Prišli so bratje, vsi kosmati, kozonogi, grdogledi, temnod4aki. Zborovali so tam za olanmami in prisegli so smrt lepemu Dobranu — smrt in maščevanje vsem krasnim, krepkim mladeničem, ki kooo-nogom Odvračajo prelepe njih ljubice — božanske vile--- Pridrli so do bistre Soče — oj! cela vojska jih je! Razdirajo vasi in mesta, iščejo mladih naših ljubih — naših mo&... Skale vale v dolino — kamenje mečejo do sinjih vrhov — ognjene so njihove puščice — njih dih so morOni oblački... Kot divje grmenje bobni njihov grohot ---slišiš ga lahko podnevi — — ponoči .., VL so se morale grške čete na spomlad 1914 umakniti, na kar pa so grški pristali v Epiru proklamirali avtonomlio severnega Enfra in ^ostavili »začasno avtonomno vlado«, ki jej je bil predsednik njih vodja Zographos, na kar so Že v decembru 1914 grške čete zopet zasele severni E-pir, da napravijo red. In pri tej ureditvi de facto je ostalo do danes. V juniju 1915 so severni Epiročani izvolili zastopnike v grško komoro, ali po pritisku entente tc volitve niso bile pripoznane. V decembru 1915 so bile ponovne volitve, ki so bik v Atenah priznane z navdušenjem. Sedaj m je proglašena aneksija Severnega E-pira!! Osvežili smo te dogodke, ki pojasnjujejo vzroke veliki napetosti med Grško ir Italijo. Epir meji na južno Albanijo, a po-željivost Italije sega dalje preko meje v Epir in se s tem krvavo dotika starih aspiracij Grške na to ozemlje. Navzkrižje je tako ojstro, da ga nobena »konferenca« in tudi ne najlepše zdravijce Sonnina in Asmiitba o popolnem soglasju v ciljih — lic morejo odpraviti. Pa tudi preko Bellinzone prihajajo na podlagi informacij rimskih poLitiških krogov vesti, glasom katerih je prišlo v Pa rizu le do formalnih dogovorov, ker so Itallfani zavzeli strogo negativno stališče napram angleškim in francoskim zahtevam. Italiianski minister za vnanje stvari Sonnino in General Cadorna da sta izja • vi!p Italija ne sedai ne v bodoče ne more poslati znatneja števila čet na bojišča svojih mej. 2e zato ne, ker gospodarska kriza otežuje že vojevanje, omejeno na Italijo in alpske dežele. Po takih izjavah da so se morala pariška posvetovanja omejiti le na splošnosti. »Petit Parisien» pa poroča še da je Cadorna ponovno in izrecno naglašal, da mora Italija, kakor doslej, tudi v bodoče odklanjati sodelovanje na zapadni fronti. Pač pa, da začne četverosporazum skoro z veliko akcijo na drugi fronti, kjer je Italija obvezana v sodelovanje. Kje da je ta »druga fronta«, molči »Petit Parisien«. Iz vsega je torej razvidno, da se je gospodom zgodilo v Parizu po tisti znani: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba, in da so ostavili isto — motno vreme, ka-kršnje so našli in ki vlada gotovo še danes vkljub temu, da je hitel Asqulth v Pmi — vedrit. Res radovedni moramo biti, kako bodo zvenela pojasnila, ki jih poda te dni Sonnino v italijanski komori, kakor se že napoveduje. Sicer pa ne bomo presenečeni, ce bodo tudi to pot po stari navadi lepr fraze zakrivale resnično dejstvo, da v četverosporazumu še ni soglasja ne glede postopanja, ne glede ciljev. Toda, kaj koristi to: zvok fraz odzveneva, trdi glas nesoglasja po ostaja. Poslanec VersMk 9 naSi bodočnosti. Torej — prvi glasi Čitatelji vidijo, da mi z največjo pozornostjo zasledujemo prizadevanje pri različnih narodih naše države za koncentracijo vseh sil, pripravljanje za reševanje velikih problemov, ki bodo neizogibno zahtevali svojo rešitev po sedanji vojni. x Pri tem nam je pred vsem pred očmi moment, ki sili narode k stremljenju po koncentraciji. Je to zavest, da bo od načina rešitve teh problemov odvisna njihova bodočnost, niihova pozicija in veljava v tej državi za dolge čase, ali pa morda celo — za vedno! Narodi se zavedajo veličine teh nalog in njihove neizmerne važnosti, in zato se kot zreli narodi pripravljajo, da bodo v odločilnih tre-notkih mogli vreči na tehtnico svojo besedo in s čim večjo težo zastopati svoje zahteve in branili svoje interese. Malone dan na dan smo mi v zadnjih časih opozarjali rojake na vse te pojave skrbi in misli za bodočnost in smo naše vodilne činitelje poživljali, naj se ganejo tudi oni za konsolidacijo naših vrst. Toda odziva ni hotelo biti nikakega Sele pod konec minolega meseca marca je prišel — prvi glas iz krogov naših vodilnih politikov in legitimnih predstavi-teljev. V mariborski »Straži« od dne 27. marca se je oglasil slovenski državni poslanec In deželni odbornik štajerski, dr. Verstovšek, priobčivši članek pod naslovom: »Kaj pa mi Slovenci?« Da-si nas naziranja gespoda avtorja ne zadovoljujejo — pričakovali bi bili, naravnost bodi povedano, drugačnega od-ziva — vendar ga pozdravljamo tem iskreneje, ker je to — prvi gias iz krogov, do katerih smo se obračali s svojimi a-peli. Hvale mo dolžni gospodu poslancu, da se ie sploh oglasil. Morda njegov izgled vendar oživi vsaj diskusijo. Morda bi bil to vendar prvi korak do dejanj. Kakor pravi tisti pregovor: beseda da besedo! A če jo narekuie blaga in plemenita volja, utegne beseda dozoreti tudi dobro dejanje. Zato pozdravljamo prvo besedo gospoda poslanca Verstovška, četudi nas — kakor že rečeno — ne zadovoljuje. Neprestane razprave posebno v nemških listih o preuredbi Avstrije po vojni in o nje bodočnosti, se zde g. poslancu brez-koristne: vse to pisarjenje in razmotriva-nje da je »prazno ugibanje«. Čas prenov-ljenja in okrepljenja skupne Avstrije da pride ie le tedaj, ko bodo sklenjena mirovna pogajanja, ker še Ie tedaj bomo mogli računati z dejanjskim stanjem in bomo mogli dati novi Avstriji primerno sliko m jo primerno preustrojiti. Na to nas avtor svari pred pesimizmom. 2e deistvo, da visoki krogi izrecno priznavajo našemu narodu, kolike žrtve doprinaša v tej težki borbi fl za varnost in bodočnost države, že to dej- stvo da nam mora daiatf pogin da ne obupujemo nad svoio usodo. Dr. Verstovšek zaupa pravičnosti ovek bi potemtakem mogel sklepati, da bi mogle biti cene nekoliko ni^je, ker je več blaga na razpolago. Ce se pa motimo, kar je v sedanjih časih popolnoma opravičljivo, no, potem se pa motimo m — Bog pomagaj! Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa v ulici Fabio Severo je 8. t. m. umrl pešec Jakob Štefan. Pogreb se bo vršil danes, v nedeljo, 9. t. m., ob 3 pop. iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Svetoivanska mladina priredi danes, v nedeljo, 9. t. m., prireditev v dvorani pri Živcu na Sovranišču. Spored je jako lep, zato upamo, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Cisti dobiček je na-j menjen CMD v Ljublja ii. Vstopnina 40 v, sedeži 20 vin. — Začetek točno ob 4 pop. Potres. Na tržaškem pomorskem opazo-vališču so predvčerajšnjim dopoldne potresni aparati zabeležili potres, čigar središče se ceni na 9300 km oddaljenosti. Začetek ob 10. uri 38 min. 43 sek., največje gibanje tal 0'045 mm ob 11. uri 24 min., konec ob 12'30 opoldne. Fotcaraf *tev. 10. Anton Jerlrič posluje ropet v rvojem ateljeju v Trstu, Via dellc Po-ta 246 IkftlrnnKfnD slamnke priporoča gospodom Valll&UVIalllb trgovcem m slav. občinstvu Fr, CERAR, tovarna v Stob pošta Domžale pri .Ljubljani. 77 iščem učenea. Mizar, ul. Selvedere 10. 183 soba s prostim uhodom se odda nad. vr. št. 3- takoj v ul. Commerciale št. 14, T. 317 flrcfllfA TAzne vrste od K 2'50 do K S 50 JlllSCllS kg; »veži LJPTAUER sir v sodče-kih od 5 kg K 3 -10 za kg; ČEBULA I. vrste za 100 kg K 65; BIŠKOTI v žiatljah od 30—70. 140 kosov. Sprejmem tudi naiočila za izročitev od 15 aprila naprej. — SAMTEL D1CKSTEIN, ulica Vienna št 17. 841 naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačinl, po zmernih cenah. 138 uino belo alica Caserma 8 prodaja vermouth K 2-—, m*r- losn muli sala K 2 8 cipro K 2 SO, crem j. marsula K 2 SO. Arcaro Istria K 2-80. ptlikovrc K ">80, tropin vca navaden K 2*80. tropiuovec fini K 4. slivovic K 3 60, brin i e ve c K 8*60. konjak K 360 lite-, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 1 80. 12 ZAHVALA. Podpi ana Koren Amalija, v Budanjah št. _____________________ .ojno zavarovanje priliki smrti svojega moža Franca Korena, ki tem ga zavarovala za 1GOO K« katero svoto mi jo poslovalnica v Postojni točno in resnično izp'.ačaU. dasi sem bila vplačala le nekaj malega na račun premije 45 K. Ob enem najtopleje priporočam to velekorLrtno napravo s priporočilom, da brez izjeme vs=e družine, koj h svojci se nahajajo v vojaški službi, dotične pravočasno zavarujejo. V BUDANJAH pri Vipavi, 2. apr la 1916. Koren Amalija, L r. Priča t Priča: Ferjanvič Josip. L r. Čermelj Jakob, L r. Poslano *) Poziv I Oni, ki so prisostvovali v nedeljo 26. marca pod noč prizoru med gospodarjem in uslužbencem v baraki pred Starčevo gostilno na štanjeiski postaji, se uljudno naprošajo, da naznanijo svoje naslove odvetniku dr. Ferfoija v Trstu. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja nredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakoo. CESKO - BUDJEVISICA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzoina češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dslle Poste štev. 14. vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI. ĐsfoftlffMSO °ljeve prazne »ode kupujem. — r tli UlJC VC Plačam po visoki ceni. CURET. Settefontane 1. 180 za plin in oglje se p. odajo po K 5 50, rdi strežnice itd. Spre'mem tudi vsako delo po ni/ki ceni. Klepar brgunec uL Farneto 29. 182 tflinVlVfllCt čakije vsake vrste po najvišjih cenah. RUPuJCm J. Stebel Trat, ul Torreote 36. 175 ODDIHI v<*ova sprejme gospodinjstvo pri kaki rUAltSIIU družini Naslov pod „Vdova" na Ins. od i. Edinosti, RliHIIlom žail-i® vsake 'T®1®- Jakob Mareon, ilUpUJlSIII nI. Solitario 6L 21 (?ri mestni bol- nišnici). ISO K'iAP koče prodati volno po pošteni ceni, naj iiuUi se obrne k txg«vcn, kateri kupuje in plaća staro belo volno po najvišjih cenah. Trst, al. Giorgio Vašari St. 18. 155 čelika zalog* papiri a za ovitke, papirnatih vre astne tovarn«. ValCki raznih barv loga čic las in velikosti Cene zmerne, Trst. Via dei Gelsi 16- — Gastone Dollinar 159 Ha de&glo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni »vinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfeu in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19. 62 j 25 35 ® & HS-'"- "-i—-—"1 Kupujem v vsaki množini ocJrezke že rabljenega ali novega sukna, cunje, vrvi, starega papirja, steklo itd. itd. po visoki ceni. Skladišče ulica GaSsi štev. 5. Veliko skladište moških in deških oblek _ 1311a I"iducla,iš u Trst, ul. Scerzeria št. 4 vogal ul. Arcata Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja. — 1B. Ker prodajalna Rima velikih stroškov, prodala po nizkih cenah. — i k ji 0 1 ■p 5 Premija K 700.000 1 Pnrl dobitek K 300.000 j :: Žrebonje 5. razreda:: se uršl od 10. aprila do 8. maju in troja 20 dni. Srečke stanejo Srečke stanejo 'Is R 25, T. K 50, 'k R100, T. R 200.— in se dobivajo pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu ulica Caserma št. 11. V Zatrti loteriji pri Ljubljanski kreditni banki kupljena srečka it. 102C2 je zadela K 300.000 /v°/ A< > Podpisujte četrto Avstrijsko vojno katero se v kratkem iasu izda. Predprijave sprejema ie sedal Žiunostenska banka, podružnica u Via Maria Teresa 20, lastno poslopje. Uradne ure od 9 do 12'A dop. in od 3 do 5 pop. SIROLIN"Roche" Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenca Kdo na/ jemlje Sirolin ? Vsak, ki trpi ne frejnem keglju J 1 Ved učljivi, katerih Sirolin %nmi no —' ' ---- ■ olehča naduho • K 2 -10 K 1'50 K 3,-K —-40 K 12 K 240 K 140 K --90 K 1 — K — 60 Na conah svetilk dobe preprodajalci 107« popusta; cene dragih predmetov so stalne Pošiljatve na deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno počiljatev zneska. RENATO CAPPELLANI — Trs«, Corso 45. - Veliko skladišče vojaških predmetni'. . IGNAZiO POTOČNI ulica Rlborgo štev. 23, vogal ul. Beccheris Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Rangian, Ul-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških | pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbora blaga za moške obleke« Sprejemajo se naročila po meri NOVO POGREBNO PODJETJE - ?1ST CORSO 47 (pri trgu della Legna) TeEefon 10-02). Pravo* mrlltev v tu- in Inozemstvo. Vrši vsakovrstna pograbe z najnovajSo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaikih predmetov. - Nočna Inspekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaikih predmetov: Na Opttnah, v Nabrallni pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik In upravitelj H. STIBiSL. sesanj M »•»»»»♦•♦♦^»»»♦♦♦♦♦♦aTrTaTaaS Hra nilne sprejema od vsakega tudi trn ni ud sadrvre, in jih obra- M^ II 01 vačg« aneaka pc do- staje po |2 jO govor«.TrgevtMi otraija čekovne račune z dnevnim obraato-vanjem. li davek plačuje Vlaga se lahko po eno krono. hibe-mnlM n(■ 75.673 TELEfOH 1M4. ♦ ♦ zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Fnuicesco Stev. 2, I. nadsfi. ! i ! t Posojila Z o , . + o uaje na osebni kredit in na zasfave ♦ proti plačilu po dogovoru-♦ ——. <» X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 Z £ dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % <> Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ nnn« 4F Ai ID At Af S Sib Mk Jfe* ^tf Trst, Via Cassa di Risparmlo Stev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir.e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE 3 %% od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka is tvojega. OBRE8TOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po _dogovoru. FILIJALKE: DUN^J I Te^etliof»trasse 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPAT U A SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERUE. s od 9 do 12 In od 3 do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITi Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. • INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC Tržaška posojilnica in liranilnica POSOJILA DAJE n vknjižbo na menice po 6*/, na zastave in amortizacijo se deiftfto dobo po dogovora •prejema od čefŽmi^^dla^h^^stuj• P« 4'UT. je In vloge na tek. račun po dogovoru. --1 - x * ODDAJA ■^atSTeGaSf4- | regčstrcvana zadruga s emejenSm poroštvom TRST - Plava della Ceserma 3tv. 2, t. nad. -(w lastni vhod po glavnih stopnjah. PoStno-hranilnlčni račun 16 004. TEGEFON 4t. 95-2 Ima varnostna celico (pafe deposite) za shr»«abc vrednost- nih listin, doknm^atov in ra?nih drugih vrednot, etl Qlonil in pof.ar^, urejeno po najnovejšem načinu ter j c oddaja strankam v fcajem pO n»ln3SJih cenah« STANJA VLOO HAP 10 MILIJONOV K ti ON. wn: ci! * 12 fcpU il d 5 a 5 peptli iifhhie sa m\ detetnft ob aniaib araS I UMI II......... varne preti Mp