Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slouenceo
Velja
za celo leto 4- krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.	Celovec, 31. velikega srpana 1912.
St. 35.
Iz lastne mm.
Slabo so nas šteli pri ljudskem štetju, ne mnogo bolje potem v raznih listih, ko je zagleda! beli dan splošni rezultat ljudskega štetja. Slovenski listi so mnogo razglabljali o minolem ljudskem štetju na Koroškem in iskali vzrokov nazadovanja. Toda noben list ni objavil kaj bistveno novega, razven nekaj pretiravanj v »Slovenskem Narodu«, »Edinosti«, pa tudi v drugih časnikih. Kar drži, je tako precej vse najprej navedel naš list, četudi smo našteli samo nektere poglavitne vzroke, iz kterih pa izvirajo samoposebi še razni drugi vzroki. Kljub temu pa nikakor nočemo trditi, da je bila vsa časnikarska kampanja vsled ljudskega štetja nepotrebna.
Vzrokov nazadovanja ne bomo vnovič navajali, pač pa hočemo vzeti v pretres nektere trditve, ki smo jih čitali po raznih listih. Liberalci so spisali tozadevne članke bolj za svoje strankarsko izkoriščanje, kakor da bi res hoteli izslediti prave vzroke ponemčevanja in nuditi koroškim Slovencem v pomoč svojo roko. »Edinost« je potrebovala članke zase in je skušala na podlagi rezultata ljudskega štetja dokazati, da je edino politika tržaških Slovencev prava. »Slovenski Narod« je pa zopet razpravljal o svoji fiksni ideji, da more le liberalizem in politika kranjskih liberalcev zajeziti prodiranje nemštva na Koroškem. Kdor ima fiksne ideje, je pa ponavadi neozdravljiv, in če mu stokrat dokažeš, da se moti, se bo vendar iznova lovil za svojimi fiksnimi idejami (namišljenimi idejami, ki prevzamejo celega človeka, da mu jih ni mogoče izbiti tudi ne z najboljšimi dokazi). Zato bi bilo škoda vsake besede v tem pogledu. Naivno je, tožiti, da so bili na Koroškem posvetnja-ki samo pomočniki duhovnikov, vpliva pa da niso imeli nikoli posebnega, odločilne j
besede 'sploh nikdar. Kateri posvetnjaki pa? Tisti posvetnjaki, ki so hoteli narodno delovati, ne pa moči cepiti in razdira-t i, so bili vedno dobrodošli in niso imeli manj vpliva, kakor narodno duhovništvo; nasprotno, mnogokrat so duhovniki izražali srčno željo, da bi politično vodstvo prevzel kak posvetnjak, toda — ni ga bilo, dokler ni prišel dr. Brejc. Slovenska duhovščina je vedno kazala tako nesebično požrtvovalnost in neupognjeno značajnost, kakor je v enakih razmerah pri posvetni inteligenci ni ravno v izobilju.
Slovenske posvetne inteligence je bilo tako malo, da bi sploh ne bila mogla ustvariti kake lastne' stranke, neodvisne od slovenske duhovščine; zato je naravnost smešno, če »Slovenski Narod« toži, da slovenski posvetnjaki niso hodili po samostojni poti.
Da slovenski liberalci prav nič ne poznajo politične zgodovine koroških Slovencev, potrjuje »Narodova« trditev, da so koroški slovenski politiki prakticirali »študentovsko politiko«. Res je, da je bila v do-bi pred dr. Brejcem nekaj časa nekaka politična stagnacija', ali »študentovske politike« tudi tedaj niso uganjali. Politika koroških Slovencev je bila vedno smotrena, mogoče bolj kakor v drugih deželah; če pa ni imela pravih uspehov, gre to na račun posebnih, izjemnih razmer. Andrej Einspieler je ustvaril program, kakor ga ni imela nobena druga politična stranka na Slovenskem, mož je bil drugim politikom za 50 let naprej! In po tem programu so delovali njegovi nasledniki. Kdo pa uganja dandanes študentovsko, ali recimo raje otročjo politiko, o tem bo sodila nepristranska zgodovina.
Prav puhla fraza je tudi, če se očita voditeljem koroških Slovencev, da so pred vsem pozabili, da ima nemški živelj na Koroškem vse drugačno moč in veljavo kakor
na Kranjskem, Primorskem in tudi na Sp. Štajerskem. Na Koroškem smo se tega vedno zavedali in žal le zaman trobili v ušesa Slovencem v drugih deželah. Le dopisniki liberalnih listov dokazujejo, da tega še niso spoznali, ker pripisujejo nazadovanje slovenskega življa S. L. S., oziroma voditeljem koroških Slovencev, namesto tisti izredni moči in veljavi nemškega življa na Koroškem, ki ga ne nahajamo tudi ne na Spodnjem Štajerskem, tem manj seveda v Trstu.
Čisto navadna, pa tudi grda laž je, da bi bilo politično vodstvo koroških Slovencev agitiralo zoper šolo sploh ali zoper pouk nemščine v šolah. To se je morda zgodilo v eni ali drugi občini, kjer so nerodni krajevni voditelji »morda« kaj takega zagrešili, ali vodstvo koroških Slovencev tega nikdar ni storilo, marveč je vedno zahtevalo le slovenski učni jezik v šoli. Zavzemalo je torej le isto stališče, kakor ga zavzema še dandanes. In tega stališča ne sme in ne bo nikdar zapustilo, če noče — smrti koroških Slovencev. Da bi bili zoper pouk nemškega jezika, so trdili, to je 1 a g a 1 i le nemškutarji, oziroma nemški nacionalci, da bi ljudstvo preslepili!
Da bi bil dr. Brejc streljal v boju za narodno enakopravnost čez cilj, more trditi le tisti, ki je zadovoljen z razmerami pri sodiščih na Koroškem, vsled katerih niso imeli Slovenci dejansko pravic, ki so jim zajamčene po zakonih, ali pa tisti, ki sodi sedanji nemškonacionalni rod po tistem, ki je rezal kruh »pravice«, to je krivice koroškim Slovencem še pred 20 leti. Naravnost smešno je, če meni kdo, da bi brez — vse hvale vrednega — načelnega boja dr. Brejca bili nemški nacionalci pustili pri sodiščih Slovencem le trohico pravic! Dr. Brejc je začel čisto prav, želeti pa bi bilo, da bi ga bila vsa Slovenija v tem boju podpirala malo
Podlistek.
Lepa Rozika.
(Vizija. — Spisal A. B.) XX.
Možje, nocoj lepé povesti gotovo vam vse ne povem.
Že pozno je, po rimski cesti sodeč ... Pa jutri zopet sem zvečer se v družbi bomo zbrali, povest lepo nadaljevali —
Šumela žita iz daljav, seno duhtelo je z dobrav in' zvezde mirno so gorele ... Domov, misleč, počasi šli, pred nami pa z grabljicami so fantje. A vsem onemele so grla mlada. Marsikdo otiral solzno je oko ...
Tretje poglavje.
I.
Pograbili smo vse, senene so lonce stale naokrog, v večerni zarji ožarjene megle hitele čez obok neba ... Nocoj so nam dekleta, zapoved starega očeta izpolnujoč, prinesle jed na polje. Tajen se šepet med njimi je razvil, mi moški
med tem smo jedli... Lep večer se je napravil, blažen mir ležal je naokrog... Otroški, da, čut me v mraku je prevzel, da uka! s fanti bi in pel...
II.
otožno pesem o devojki, ki je v zeleno goro šla in tožila tam mladi hojki, da nima fanta zalega ...
Pa kaj, ko star sem, na hrbtišči že nosim križev pet, pa vrišči, če se ti ljubi... A povest? ... Devojke prišle bliže sest so k nam, a fantje pa polegli prav poleg njih so, a tako, da k dedu svoje so uho nagnili. Da ne bi posegli v povest, jih dedek posvaril, smehljaje devam zapretil...
III.
»Pretekla od takrat že leta,
— če se ne motim, trideset —
A ko je zima trideseta odšla, pomlad zelena spet od juga solnčnega prispela in travica ozelenela, prišel je tujec v našo vas.
Da bedni Rozi je v obraz podoben, govorili v vasi.
Ni upal vprašati nikdo, od kje in kam in kaj, kako.
I on molčal je. Stari časi so prišli spet v spomin ljudi in spet nikogar bilo ni,
IV.
ki mu povest ni bila znana . . . Cvetel je gozd in log duhtel in zelenela vsa poljana, a tujec mlad ni bil vesel.
Otožen se okoli šetal, zvečer se v govor kmečki vpletal in stare zgodbe mnogokrat je mračen gost poslušal rad.
A vendar ni se htel izdati in vaška radovednost ni odkriti mogla tajnosti, neznanca mogla ni spoznati. Podobnost? — Človek je enak človeku, tak si kmalu vsak
V.
je mislil. Tujec čuden mirno v gostilni vaški je živel.
Čez dan doma je bil, z večerno iz hiše zvezdico odšel, ves temen, grozen, strašen, mračen, kot pred nevihto dan oblačen. Gostilničarka, da bogat, je pravila, je tujec mlad.
In res se nosil je bogato, obleko čedno je imel in ob nedeljah si pripel verižico na prsi zlato.
Berača tudi ni poslal, prav slednjemu je darček dal.
VI.
Nikdo ni znal, kod tujec bodi po noči, ko vse mirno spi —
»Čudak! — Gotovo je po modi: v temi okrog, čez dan leži . . .«
bolj iskreno, dejansko, ne samo pri odvetniških konferencah, in da bi mu vsi odvetniki slovenski brez razlike sledili! Ne bomo valili — tako pavšalno kakor liberalci znajo — krivde, da ni bilo zaželj enega uspeha, izključno slovenski delegaciji, čeravno bi bila res v tem oziru lahko malo več storila, ne rečemo dosegla. Da Slovenci nismo dosegli, kar bi radi, je vzrok političen položaj. Tega razumnim politikom vendar ne bo treba še razlagati kakor otrokom abc.
»Slovenskega«, v resnici nemškutar-skega učiteljstva ni spravilo v nasprotni tabor vodstvo koroških Slovencev, marveč le borba za kruh, nemškonacionalni terorizem, podkupovanje nasprotnikov in nazadnje tudi neznačajnost.
Koroške voditelje, od nepozabnega Einspielerja do dr. Brejca, moramo le občudovati, da v teh izredno težavnih razmerah niso popolnoma obupali, da so z majhnimi razpoložljivimi sredstvi v boju zoper močnega, od vseh vlad podpiranega nasprotnika, vztrajali in še obdržali to, česar bi morda ne bili ob enakih razmerah nikjer drugod! In kako malo podpore smo dobivali Slovenci od drugod! Slišali smo mnogokrat lepe besede, žrtev pa malo! Neupogljiv optimizem je vodil koroške Slovence, in v času, ko so drugi malodušno tožili o izumirajočih koroških Slovencih, je mlajši rod brez tožbe, poln zaupanja, obdan od brezštevilnih sovražnikov in nevarnosti, stopil krepko na plan in kljuboval hudim sistematičnim navalom nasprotnika. Res, da se je učil pri tem od drugih Slovencev, pred vsem od štajerske mladinske organizacije, toda delo, ki ga je izvršil, je njegovo in samo njegovo. Uspehe na izobraževalnem polju smo dosegli sami. Po vzoru starih štajerskih rodoljubov smo si slovenski Korošci ustanovili zopet sami, iz lastne sile, gospodarsko organizacijo. »Koroško slovensko ljudstvo se politično probuja, gospodarsko krepi in kulturno izobražuje« le po lastnih močeh! O tem bi lahko pisali cele razprave, in morda še pride čas za to!
Pozicija koroškega slovenstva se pa s politično pozicijo celokupnega slovenstva žal ni posebno utrdila, toda smelo trdimo, da ne po naši krivdi. Le »Slovenska Straža« je storila svojo dolžnost in koroške Slovence — seveda po svoji možnosti — podpirala.
Če pregledamo politično zgodovino slovenskega naroda na Koroškem, moramo reči, da je iz svoje moči dosegel, kar ima dejanskih uspehov.
Brate po drugih deželah bomo klicali tudi v bodoče na pomoč, jih prosili, od njih
Tako so menili vaščani, pod lipo vaško v miru zbrani.
O letini pogovor bil, kdo letos bode več kosil, kaj vina, če ne bode toče, prinesel bode vinograd in kakšen jabolk, grušek sad, če most bo delati mogoče.
A fantje poleg so deklet prepevali in smeh, šepet
VII.
in namigavanja prikrita z očmi, a vse okoli mir in mrak in vanj bledo razlita svetloba lune ... Ta večer . . . Nikdar ne bodem ga pozabil . . . Lepota, mir me je izvabil, da pustil družbo sem takoj in šel v poljano, v mrak, v pokoj.
Ob cesti stali so topoli, v njih veter lahno se igral in z lističi je šepetal, s skrivnostjo v polju naokoli, pogovor bajen z njo razplel.
V grmovju slavček je žgolel
VIII.
si pesem o cvetočem maji . . .
Jaz šel sem samcat prek poljan . . . Župan sem bil takrat v okraji, od vseh visoko špoštovan . . .
Ne vem, kaj me je v polje gnalo, a srce mi je burno pialo, pred temno slutnjo sem drhtel . . . Ko tiho mimo žegna šel, nekoga slišal sem ihteti . . .
Potihoma sem vstopil v vrt miru . . . Nad vrati smrt
sodelovanja zahtevali, ker je to njihova sveta dolžnost in sicer pred vsem v njihovem lastnem interesu, toda preteklost nas je izučila, da se pri tem ne bomo zanašali le na nje, ampak predvsem na svoje skromne moči!
Kako skednje alioiiol
Človek, ki neizmerno uživa alkoholne pijače, zgubi predvsem pogum in veselje za delo.
Drugič! Alkohol zmanjša v človeku delavno moč, in sicer telesno in duševno. Hribolazci se morajo n. pr. pred vsakim večjim naporom vzdržati zavživanja alkohola, ker bi drugače ne mogli dolgo vztrajati. To po-menja, da vino ne daje moči.
Tretjič! Alkohol množi slučaje ponesre-čenja. To dokazuje statistika. Ob ponedeljkih zjutraj je največ nesreč, ker se v nedeljo zvečer največ pije.
Četrtič! Alkohol provzroča tudi nevarne bolezni, n. pr. bolezni na srcu, obistih, jetrih itd. Po nezmernem uživanju alkohola postane človek dostopen zlasti tuberkulozi. To se zlasti vidi na delavcih v tvornicah. Delavci, ki so vdani nezmernemu popivanju, postanejo kaj radi jetični, dočim ostanejo trezni delavci kljub slabemu zraku v tvornicah zdravi.
Slovenci! Bodite trezni! Le trezni gospodarji napredujejo v gospodarstvu in le trezni narodi se ohranijo. Narodi, ki so uda-ni kralju alkoholu, podležejo drugim narodom, ki so trezni.
Velika loterija „Slo?. Straže“.
V Slomškovem letu vabimo vse Slovenke in Slovence k sodelovanju za rešitev onega, kar znači našo narodno bodočnost — revne slovenske mladine. Petdesetletnice smrti Antona Martina Slomška se ne moremo lepše spominjati, kakor da vsi, vsak po svojih miceli pripomoremo, da si vse slovensko ljudstvo zavzame za to, da se veliko podjetje »Slovenske Straže« na feirist revnim slovenskim otrokom kar najsijajnejše Izvrši.
Vseslovenski narod — revnim svojim otrokom - - to bo najlepši spomenik na grob narodovega apostola Antona Martina Slomška, ki je bil najodličnejši buditelj in vzgojitelj slovenske mladine.
Obupni klici, ki so prihajali »Slovenski Straži« za pomoč revni slovenski mladini, so napotili »Slovensko Stražo«, da stopi pred slovensko ljudstvo z veliko loterijo in tako poizkusi dobiti blagemu, narodnemu namenu večjo pomoč. Čisti dobiček se porabi edino le za ubogo slovensko mladino. To
železna ... po grobeh se cveti priklanjali . . . Tje v kot sem šel, kjer nekdo vroče je ihtel
IX.
Potihoma sem se približal in kot začaran sem obstal, če varam morda se, zamižal . . .
V	svetlobi lunini spoznal
v neznancu tujca, ki ponoči v poljano hodil ... V solzi vroči neznane boli je hladil . . .
Kdo tujca z boljo napojil?
Zakaj je v kraje prišel naše? . . . Brž padlo mi potem v spomin podobnost tujca Rozi, in da nekdo dajal za njo maše že dolgo časa . . . Ah, in tu, tu Rozin grob je, dom miru . . .
X.
Pristopil k njemu sem, na rame nalahno roko sem mu del. Vzdrhtel in se ozrl vame in ves ko zid je prebledel.
V	zbledelo lice mu sijala je luna, močno trepetala mu roka . . . malo da ni pai, da nisem jaz ga podržal.
V	strahove ni verjel nobene, ustrašil ni se, tega -le
se bal, da bodo vsi ljudje, kdo je, zdaj zvedeli od mene. Tako mi je potem dejal . . . Besedo moško sem mu dal,
XI.
a on povabil v stanovanje me svoje, v krčmo vaško, kjer začel je pripovedovanje
doseči pa imamo čas samo nekaj tednov, ker rok za žrebanje je že 18. novembra. Zato je pri razpečavanju srečk tembolj nujno sodelovanje vseh, ki jim je resno za našo revno mladino.
Loterija obsega 1B0.S08 srečk in 1554 krasnih dobitkov
v sknpni vrednosti 20.00S K!
Srečka samo 1 Ki — Srečka samo 1 Ki
Prvi glavni dobitek v vrednosti 5099 K:
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave, ali
4 do 6 in pol HP. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
Drugi glavni dobitek v vrednos i 1G0G K:
t glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 509 K;
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
Ostali dobitki so vredni 13.000 K, in sicer:
Deset dobitkov v vrednosti po 100 K.
Štirideset dobitkov v vrednosti po 50 K, Sto dobitkov v vrednosti po 28 K.
Dvesto dobitkov v vrednosti po 10 K.
1208 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Dobitki obstoje v dragocenostih in v različnih gospodarskih in gospodinjskih predmetih.
Posebni loterijski odbor, kateremu je kot državni nadzornik pride! j en gospod finančni svetnik Pavel .Terovec, nadzoruje vse delo in dobitke, tako, da je lahko vsak zagotovljen, da bo res dobil dobitke v označeni vrednosti. To je častna zadeva loterijskega odbora, ki poleg tega jamči pri fi-! nančnem ministrstvu za vrednost dobitkov.
Plemenita misel je zasnovala loterijo j »Slovenske Straže« blagemu namenu, ki : 'nora biti enako drag vsakemu Slovencu. I vsaki Slovenki, saj gre za najbolj trpeče med nami, za one, ki so vsak dan v nevarnosti, da ne bodo več naši. Zato: naročajte srečke pri pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani!
Prečastito slovensko duhovščino, naše j svetne zaupnike, naše vrlo dljašivo, naše j občinske in društvene tajnike, Vas vse prosimo za nujno sodelovanje. Od povsod nam naznanjaj te tudi prodajalne srečk! Sijajnemu uspehu loterije »Slovenske Straže« bodi posvečeno naše delo v prihodnjih tednih.
o svojem žitju. Da bankir je in da prišel rojstne kraje ogledat in da je najslaje mu v duši osamljeni, ker na žegen hodi vsak večer h gomili mame zapuščene ...
Na mizo sladko vino dal in se turobno mi smehljal in prosil me, da res nobene besede ziniti ne smem, neznanec rad bi bil ljudem.
XII.
Obljubil sem mu odhajaje, da nikdo zvedel nič ne bo in »lahko noč« mi šepetaje, mi roko stisnil je krepko.
Jaz sem molčal, nikdar besede prelomil nisem, da sosede z novico bi zadovoljil in tajnost temno jim odkril.
Živel je dalje složno v vasi, zvečer na žegen hodil je in po poljani blodil je, še h kmetom nam prisedel včasi in z nami moško modroval, kot bi od rojstva nas poznal.
XIII.
Povesti te nadaljevanje vam bodem, ljubljeni, prebral,
— pri teh besedah je notranje prišitke jopiča razpral, iz njih papirje je izvlekel in s solznimi očmi je rekel:
Poglejte rokopis zbledel —
Tu pisano je vse, trpel
kar Repič mladi je po sveti.
Poslušajte:---------------(Konec sl.)
Vse naše korporacije, posebno slovenska
županstva, vsa naša gospodarska in draga društva in družba, budi Ve naročite zase kolikor mogoče veliko srečk. Vplivne domoljube po posameznih krajih prosimo, da prevzamejo tozadevno inicijativo.
Slovenke, Slovenci S Pomagajte slovenski mladim! Bodočnost bo Vaš trud in žrtve siofero poplačala!
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1912.
GLAVNI ODBOR »SLOVENSKE STRAŽE«: Proiesor Evgen Jarc., državni in deželni poslanec v Ljubljani, predsednik.
Ivan Štele,
urednik »Slovenca« v Ljubljani, tajnik.
Dr, Lambert Ehrlich,
profesor bogoslovja v Celovcu, podpredsednik.
Anton Volta,
blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani, blagajnik.
ODBORNIKI:
Anten Čok, kaplan v Trstu.
Josip Fon,
sodni svetnik, državni in deželni poslanec.
v Gorici.
Ivan Bobršek, župnik v Sevnici ob Savi.
Fr. Sai, Gomilšek,
župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
Jožef Gostinčar, državni poslanec v Ljubljani.
Dr.' Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru.
Fran Jež, abs. iur. v Vipavi.
Vlado Pušenjak,
zadružni nadrevizor v Mariboru, lir. Valentin Rožič,
blagajnik Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Frane Smodej, urednik v Celovcu.
Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Dr. Ivan Svetina,
kanonik in c. kr. profesor v Ljubljani.
Or. Vinko Šarabon, c. kr. profesor v Ljubljani.
Franc Švara, vikar v Šempolaju.
Fran Terseglav, urednik v Ljubljani.
Franc Thaler,
župan v St. liju v Slovenskih goricah.
Dr. Karel Verstovšek,
c. kr. profesor, državni in deželni poslanec v Mariboru.
M, Mi jr i irariia!
Biisfbs aovioe in dopisi
Evharističen kongres. 1. Posebni vlak koroških Slovencev za evharistični kongres ise odpelje dne 11. septembra iz Celovca ob 8. uri 56 minut zjutraj, pride v Sp. Dravograd oh 10. uri 32 minut in dospe na Dunaj ob 7. uri 35 minut zvečer. Nazaj vozi posebni vlak dne 15. septembra in se odpelje od Dunaja ob 9. uri 30 minut zvečer, pride v Spodnji Dravograd dne 16. septembra ob 5. uri 38 minut zjutraj in v Celovec ob 7. uri 19 minut zjutraj. — 2. V petek, dne 30. avgusta, so se razposlale na župnijske urade vstopnice za posebni vlak. Vsak udeleženec mora dobiti od svojega župnika vstopnico; brez te vstopnice nobeden ne more vstopiti v posebni vlak.
Duhovnih vaj v Marijanišču, ki jih je vodil od 26. do 30. avgusia č. g. Vaclav Lerch, ravnatelj bogoslovja, se je udeležilo s prevzv. knezoškofom 77 gospodov duhovnikov, med temi sledeči slovenski gospodje: Dr, Arnejc Ivan, Benet ek Anton, Boštjančič Janez, Dragasnik Janez, dr. Ehrlich Lamb., dr. Ehrlich Martin, Einspieler Andrej. Ga-bron Anton, Greiner Šimen, Hafner Ulrik, Hutter Janez, Kaplan Anton, Kindlman J., Kogelnik Ivan, Krejči Martin, Lasser Fr., Limpel Valentin, Malgaj Friderik, Milil Fr.,
Petek Fr., Peterman Jožef, Podgorc Valent., Poljanec Vinko, Primožič Valentin, Riepl Matej, Rožman Gregor, Singer Štefan, Trei-ber Franc, Trunk Jurij, Virnik Franc, Vuk Franc, Weiss Valentin, Vidovič Janez, Zei-chen Jožef, Žel Ivan (35).
Tržaška »Eilirsosi«, ki se iz narodnega glasila tržaških Slovencev vedno bolj izpre-minja v strogo liberalen list, je objavila 25. t. m. strupen dopis iz Koroške, v katerem očita S. L. S. na Koroškem zahrbtno politiko in zadnji »Mirov« uvodnik neiskren! To dokazuje s sledečim:	»Šlo se je za važno
nadučiteljsko melsto. Slovenski deputaciji, ki je prišla v Celovec prosit, da bi to mesto dobil Slovenec, je pa izjavil duševni vodja koroških Slovencev, naj nikar ne prosijo za slovenskega nadučitelja, češ: ta je nevaren veri, ker zna slovenski. Nemec je boljši, ker ne razume slovenski. Še drugih enakih narodnih činov vemo, ki jih obelodanimo o priliki. Ko so jeli slovenske uradnike kar trumoma (!) premeščati iz Koroške, si je mel slovenski velmož roke.« Ob koncu dopisnik pristavi še krepko psovko: »Hinavci!« Tako pavšalno sumničenje najodločneje zavračamo! Kdo je tisti duševni vodja, velmož, kdaj in komu je rekel zgoraj navedene besede? Na dan z njim in z vsemi »drugimi enakimi narodnimi čini«! Zakaj se ti veliki narodnjaki v »Edinosti« in zahrbtni politiki ne pokažejo nikdar javno? Če imajo res kaka dejstva, na dan ž njimi na občnih zborih političnega društva! Seveda, tam bi nacedili takim natolcevanjem kmalu konec, posebno ko bi se videlo, kdo da je tisti radikalni narodnjak v besedah!
Za Slomškovo proslavo v šolah je pripravljena založiti »Slovenska Straža« krasno podobo Antona Martina Slomška v treh barvah s kratkim živo-opisom slavnega šolnika in -njegovimi najiepšimi izreki. Te slike, ki bi jih »Slovenska Straža« dala za minimalno ceno, naj bi se v trajni spomin razdelile med šolsko mladino. Krajni šolski sveti naj bi takoj naročili take slike pri »Slovenski Straži«, zadnji čas štirinajst dni pred slavnostjo, če le mogoče vsaj do 5. septembra, da se določi, koliko naj se slik natisne. Cena slik bo 4 do 5 vin. izvod. Tudi se pri »Slovenski Straži« dobi proti odškodnini 50 vin. govor o Slomšku šolniku, primeren za šolske -proslave. Govor je sestavil odličen slovenski pedagog. Priporočamo tudi šolam na Kranjskem sliko deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča. Cena posamezni sliki 2 K, dve sliki 3 K.
40Ieinico mature so slavili 21. t. mes. v Celovcu sledeči golspodje:	Deželni glavar
Leopold baron pl. Aichelburg-Labia, dr. Jurij Deschmann, ravnatelj na nekem učiteljišču na Češkem, Gregor Einspieler, infulira-ni prošt v Tinjah, dr. Alojz Feldner, c. kr. dvorni svetnik v Gradcu, Šimen Goritsch-nig, c. kr. dvorni svetnik v Gradcu, c. kr. profesor in kn. šk. duh. svetovalec Janez Hutter v Celovcu, c. kr. deželnega nadsodi-šča svetnik dr. Jožef Kerschbaum iz Gradca, distriktni zdravnik dr. Rudolf pl. Lu-schin, c. i. kr. polkov, v p. Robert Lučovnik iz Gradca, c. kr. deželnega nadsodišča svetnik Ludovik Prettner v Celovcu, c. kr. višji računski svetnik v p. Janez Reiter v Celovcu, c. kr. notar Anton Svetina iz Pliberka, privatni docent profesor dr. Adolf Tobeitz iz Gradca, konzistorialni svetovalec in župnik Janez Volavčnik iz Rude, drž. in dež. poslanec dr. Viktor Waldner in Tomaž Einspieler, c. kr. deželnosodni svetnik v pok. iz Ljubljane. V sredo, 21. t. m., je daroval v stari gimnazijski kapelici prošt Einspieler sveto mašo, ki so se je vsi udeleženci 401et-ne slavnosti udeležili. Prisrčen nagovor je imel s prižnice profesor Janez Hutter. »Pri solncu« so imeli obed. Zvečer so bili povabljeni od g. deželnega glavarja na njegovo posestvo Ehrenthal, kjer so preživeli skupaj nekaj veselih ur, se vpisali v prijateljsko knjigo gostoljubnega g. deželnega glavarja in sklenili, da se po petih letih zopet snidejo.
Razpisano je do 7. septembra mesto okr. sodnika in sodnijskega predstojnika pri okrajnem sodišču v Št. Pavlu ali pri kakem drugem sodišču.
Razpisano je nanovo sistemizirano tretje učno mesto za moško učno moč v definitivno nameščenje na dvojezični štirirazred-nici v Ločah do 15. septembra. Koliko da je vredna »dvojezičnost« te šole, je spoznati že
iz lega, da v razpisu službe ne zahtevajo niti znanja slovenščine. Slovenci, zahtevajte slovenske učitelje!
¥ konkurzu je hotel Zajzera nemškutarja Keila v Ovčjivasi. Polomov med bahavimi nemškutarji v Kanalski dolini menda še ne bo konec.
Pod vlakom. Železniški čuvaj v Gospa Sveti, Franc Štefančič, je pred nekaj dnevi hotel pred dohodom zapreti cesto. Eno za-tvornico je že spustil doli, in ko je stopil čez progo, da bi zaprl še drugo, ga jo zgrabil tovorni vlak in povozil, da je revež umrl.
Ali. imafe že srečke »Slovenske Straže«? Posamezna srečka 1 K, Vrednost glavnega dobitka 50f!8 K. Vrednost vseh dobitkov 20.800 K.
Zoper evharistični kongres na Dunaju prav grdo psujejo nemškonacionalni in so-cialnodemokratični listi, zlasti, ker je vojni minister odredil, da bodo dobili dopust vsi častniki, ki se hočejo udeležiti kongresa. Evharistični kongres je strogo verska zadeva. in vendar se zaganjajo neprestano vanj listi, ki sicer zatrjujejo, da niso ne proti veri ne proti katoliški cerkvi, ampak le zoper »klerikalizem«. Tudi ta slučaj vnovič dokazuje, da vse te vrste listi ropočejo zoper »klerikalizem«, v mislih pa imajo katoliško cerkev.
Nezgoda na Vrbskem jezeru. Družina grofa Gocssa iz Žrelca, dve dami in dva mlada gospoda, se je 21. t. m. ob hudem valovanju Vrbskega jezera podala s čolnom na jezero med vojaškim plavališčem in Goričico. Vihar je preobrnil čoln, na katerega robu so se držali ponesrečenci, dokler ni prišla pomoč z vojaškega plavališča, od koder so šli vojaki in dva člana društva veslačev »Albatros« na pomoč s čolni. Vojak 17. pešpolka Edvard Kolesa je rešil gospo in še eno damo, za kar mu je podarila pozneje rešena gospa 100 K.
Turško - italijanska vojska in notranje turške homatije nimajo prav nobenega vpliva na vrednost turških srečk, kar je najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Poleg tega pa tudi ni nobene druge srečke, ki bi imela šest žrebanj in za 1,800.000 zlatih frankov samih glavnih dobitkov vsako leto, kot jih ima turška srečka. »Slovenska Straža« preskrbi to izborno srečko, ki ima vedno svojo vrednost in mora zadeti vsaj 400 frankov, vsakomur na mesečne obroke po 4 K 75 h. Kdor tedaj pomisli, da s tem majhnim mesečnim plačilom naštedi gotovo glavnico in da ima poleg tega takoj po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico, ki mu v srečnem slučaju čez noč zamore prinesti bogastvo, ta gotovo postane naročnik turške srečke. Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko »Slovenske Straže« v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5009 kron zastonj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
14 glav živine poginilo na paši. Posestniki Štefan Kulterer p. d. Virnik, Lovrenc Rab, p. d. Herbert, in Karel Frank so imeli svojo živino na paši v zagrajenem pašniku na Tinjskem polju, občina Grabštanj. Ponoči 23. t. m. so obolele in kmalu nato poginile Kultererju iri krave in ena telica v vrednosti 2000 K, Rabu dva vola in dve telici v vrednosti 1400 K in Franku šest goved v vrednosti 2200 K. Kmetje sumijo, da je vzrok pogina živine umetni gnoj.
Ali imate že Slomškove razglednice? Naročila na »Slovensko Stražo«.
Slabo se jim mora že zgoditi. Sprejeli smo sledeči dopis: »Danes tukaj, jutri tam«, te pesnikove besede veljajo v polnem obsegu tudi o meni; zakaj če le morem, poiščem svojo popotno palico in si grem ogledovat svet in ljudi in proučevat njihovo življenje in navade. V tem namenu sem pred kratkim prepotoval tudi vzhodni ali spodnji del slovenskega Korotana. Zelo me je razveselilo, ko sem videl, da se je naše ljudstvo tu-patam začelo prav resno probujati; a navzlic temu se ne more tajiti, da drugod manjka še marsikaj v tem oziru in da traja ponekod narodna nezavednost in brezbrižnost našega ljudstva deloma vendar še naprej. Prišel sem namreč na tem svojem potovanju v razna nemčurska gnezda, med drugimi tudi — navedel bi seveda lahko še več takih krajev — v Prevalje. Prebivalstvo te občine in sploh vse okolice je, kakor sem
kmalu spoznal, če ne izključno, pa vsaj po ogromni večini slovensko. A kako se začudim, ko grem počasi naprej po cesti mimo Hiš in berem tukaj »Gasthaus«, tam »Fleischhauerei« itd. Ali je kaj takega mogoče v slovenski občini? Še dvojezičnega napisa ni! No, si mislim, Slovenci smo pač priznano najprizanesljivejši ljudje na svetu, posebno pa to velja menda o Korošcih. In tako jo maham naprej po cesti mimo občinske hiše. A glej ga spaka, kaj pa je to, se vprašam, ko tu zagledam naenkrat dvojezičen napis za občinsko hranilnico in posojilnico. Mislil sem si na prvi hip: ta mora gotovo biti slovenska. Toda čudno se mi je zdelo, kako se to vjema: občina v nemčur-skih rokah, občinska hranilnica pa v slovenskih. In ko ravno to premišljujem, mi pride mladi delavec nasproti; pozdravim ga slovensko in ker mi prijazno slovenski odzdravi, sem se ojunačil in ga vprašal, kaj je pravzaprav s posojilnico in zakaj ima dvojezičen napis. Nato mi je začel pripovedovati, da je sicer v nemčurskih rokah, da se pa tukaj povsod tako dela od strani naših nasprotnikov in da so to le limanice za slovenske ptiče, da je znotraj na vratih celo samoslovenski napis, a uraduje se vendar le samonemško. »Imamo tukaj«, je pravil nadalje, »tudi staro slovensko posojilnico, kateri tale tukaj skuša delati konkurenco. —■ Ustanovil je to nemčursko posojilnico župan Pristou, ko so ga bili našinci pred nekaterimi leti vrgli iz odbora slovenske posojilnice. — Ta odgovor me je pa spravil popolnoma iz ravnotežja, in naprej grede sem ogorčeno premišljeval o tej hinavski špekulaciji na ljudsko nezavednost: zunaj dvojezičen napis, da se privabi kmeta; znotraj na vratih celo samoslovenski, da ne spregleda in jo popiha še o pravem času; ko ga pa enkrat imajo popolnoma v svojih rokah, potem je pa brez ozira vse nemško. Kakor sem se pozneje preplačal, je ta posojilnica, v katero donašajo nezavedni Slovenci svoj težko prisluženi denar, učlanjena pri zvezi koroških nemškonacionalnih posojilnic in v njenem odboru sede sami Nemci in nem-čurji razun dveh, ki se pa menda že dolgo kesata, da sta se prenaglila in vstopila v ta odbor, kjer sedaj tem ljudem služita le za štafažo.
To sem torej doživel v Prevaljah in si tudi dobro zapomnil; na svojem nadaljnjem potovanju po Koroškem sem potem napravil tudi še marsikatero tako izkušnjo, a prišla mi je vselej ta misel: Prav pasje slabo se mora že goditi tem nemčurskim posojilnicam, da se morejo vzdrževati le z lovom na naše ljudi.
Šmarjeta v Rožu. V zadnjem »Štajercu« se tukajšnji dopisun prav po farizejsko zaletava v našega gospoda župnika, češ, da božje službe prav ne opravljajo, ker so šli s šmarješko procesijo na Visoko Bistrico romat, po njegovem »sprehajat se«. Neumno je pravzaprav odgovarjati na to; ampak ker dopisuna in njegove čedne prijateljčke božja služba tako zelo skrbi, akoravno jih velikokrat zavoljo kšefta ali lova ali mačka ni v cerkev, moramo enkrat odgovoriti. Naš g. fajmošter božjo službo natančno in prav opravljajo. Ako bi dopisnik prišel v cerkev vsakikrat, bi vedel, da imajo že nad dva meseca vsakikrat drugo sveto mašo v Šmar-jeti. Za Apače morajo skrbeti, ker so tudi za to' faro dušni pastir. In da imajo tudi večkrat sveto mašo v Apačah, jim gre le čast in hvala, ker zato več trpijo. Mi v Šmarjeti škode zategadelj nimamo, ker imamo navrh drugo mašo. Apačani so pa g. fajmoštru hvaležni, da imajo prvo sv. mašo — in to večkrat kakor dozdaj. In tudi Šmar-ječani iz Hmelš, Sela, Vrha in Zgornje vasi radi hitimo k prvi sveti maši v Apače, ker se od božje službe hitro vrnemo in potem svoje varhe pošljemo k drugi božji službi v Šmarjeto. Da se ta ali oni štacunar, katerega nikdar v cerkvi ne vidimo, zavoljo tega jezi, ker manj proda, nas in našega fajmo-štra ne briga. Fajmošter so za farmane in dokler imajo zraven Apače, tudi Apačane tukaj, ne pa za štacunarje. Zavoljo tega ne bodo šli vprašat ne učitelja, ne štacunar j a, ali smejo brati dve sveti maši, ampak le prevzvišenega kneza in škofa. Bogu in svoji vesti so odgovorni, nikdar pa omenjenim, še manj pa »Štajercu«. Na Visoko Bistrico so seveda šli, in sicer z nami Šmarječani romat. To so dvakrat naznanili v sveti cerkvi.
Procesija na Visoko Bistrico je od davnej vpeljana. Šmarječani imajo pred Veliko Go-spojnico ta večer svoj blagoslov in na Vel. Gospojnico svojo sveto mašo. Gospod fajmošter so šli, ker so to vedeli kot nekdanji bistriški župnik. Zameriti jim noben ne more, ker tudi vemo, da se spodobi za g. fajmo-štra, da vsaj prvikrat svoje farane vpeljejo. Če si ti, dopisun, in tvoji tukaj zna,ni prijatelji tako pobožni (?), če vam ne gre le za kšeft, zakaj tudi vi niste šli romat? Mislim, da je boljše na božjo pot iti, kakor med božjo službo v gostilni sedeti ali z lovom cel Bogu posvečeni dan potratiti in na noč iti pijan domov, ali ker je nedelja ali praznik, dopoldan spati. Kako ;so se g. fajmošter sprehajali, kako so se romarji takrat sprehajali, le vprašaj jih! Zato pusti le, dopisun-ček, našega g. fajmoštra v miru. Šmarječani smo ž njimi zadovoljni, ker vidimo in vemo, da se nas, preprostega slovenskega ljudstva, ne sramujejo, da se med nami, v naši družbi dobro počutijo, da pa za vašo čedno družbo ne marajo. Da, pogruntali so vaš g. fajmošter, kajne? Prav je — in mi si le želimo, da bi taki zmiraj ostali. Sovraštva k nam in med nas niso prinesli. Sovraštvo med nami farani in fajmoštrom hočeš delati le ti, dopisun, hujskati nas hočeš zoper g. fajmoštra le ti s svojim govorjenjem po gostilnah in s svojim pisanjem v »Štajercu«. Uverjen bodi, da se g. fajmošter tvojega »zmolanega befela« ne ustrašijo. To kar pišeš v »Štajercu«, že tvoji ljudje prej izblebetajo. Občina in tudi župan te bo težko ubogal. Če pa misliš »poprejšnjega, jako zaslužnega župana«, ta pa mogoče že; saj bi bil zopet rad župan in ključar, ampak mi se zahvalimo, ker častilca »Štajerca« za ta častna mesta ne rabimo. Zato te bodi sram, dopisun, da si med nami, da našo in svojo lastno faro v takem listu, katerega celo socialni demokrati imajo za nič vrednega, tako nesramno in lažnjivo blatiš in v slab glas spravljaš.	Eden za vse.
Železna Kapla. (Občinske volit-v e.) Dne 24. t. m. so se vršile občinske, volitve za veliko občino Bela pri Železni Kapli. Udeležba je bila povoljna. Iz kapelske, ko-privniške in obirske župnije je prišla večina volilcev, iz Kort vsi, naj starejši, 85 let star, iz Koprivne. Kar pa so vsi navzoči kmečki volilci obžalovali, je žalostna resnica, da iz bližnje reberške župnije razen gospoda komendatorja ni bilo nobenega volil-ca. Zmagali smo na celi črti, ker smo vzdržali drugi in tretji razred in pridobili zopet nazaj prvi razred, ker so bili našinci soglasno izvoljeni. Slava zavednim volilcem!
G-rebinj. (»N a r o d n i Do m.«) Tržaška »Edinost« hoče vse boljše poznati naše razmere, kakor mi domačini. Pred kratkim je napadla velikovško posojilnico in kanonika Dobrovca, ker mora najemnik tukajšnjega »Narodnega Doma«, V. Hofmeister, iti. Najemnika silno hvali kot nesebičnega oštirja in trgovca. V kolikor je) ta hvale vreden, lahko »Edinost« spozna iz tega, da mu je posojilnica morala odpovedati. Ako bi bil mož storil svojo dolžnost, bi se to ne bilo nikdar storilo. Kar piše »Edinost« o najemninskem kontraktu, je vse zlagano. Najemninska pogodba se ni.sklepala pri nobenem notarju in je kljub temu popolnoma pravilna, kar je priznalo tudi sodišče. Na podlagi te pogodbe je posojilnica tudi v postavnem roku Hofmeistru odpovedala, in je slednji odpoved tudi sprejel. Ker pa vsled raznih zaprek ni bilo mogočei dobiti do 1. marca t. 1. novega najemnika, se je v postavnem roku sklenil z g. Hofmeistrom začasen dogovor, po katerem se mu je dovolilo, da sme še nadalje ostati, a samo tako dolgo, da pride novi najemnik. In ta začasen dogovor je pregledal tudi neki jurist, ki ga je odobril in ga je Hofmeister tudi podpisal. Torej ravno narobe, kar trdi »Edinost«. In ta začasen dogovor je odobrila tudi prva sodna instanca, in na podlagi tega razsodila v prid posojilnici. In ravnokar je tudi prizivno sodišče v Celovcu odločilo v prid velikovški posojilnici. To naj bo kratek odgovor tržaški »Edinosti«, ki le naj v mirti pusti take koroške zadeve, v katerih se toliko spozna, »kakor zajec na boben«.
Velikovec. (Žalostno !) Lutrovska »Bauernzeitung« se zgraža, da je »Mir« objavil, kaj znajo tukajšnji meščanski šolarji, namreč obešati se in z revolverjem se poškodovati. Omenjeni lutrovski list, ali bo-
lje rečeno nemškohacionalni dopisnik tako-rekoč zagovarja take žalostne poizkuse mlečnozobih paglavcev. Daleč smo prišli. Brezdvomno je dotični članek skrpucal kak velikovški nemškonacionalni učitelj. Dobro! To nam katoliškim Velikovčanom in Slovencem prinaja ravno prav. Poleg tega pa danes še pribijemo, da dotična šolarja nista bila nič posebno kaznovana. Seveda strogih kazni na tukajšnji meščanski šoli ne smejo rabiti, ker bi za to ponemče-valnico ne dobili dovolj učencev. Saj jih itak morajo iz cele Koroške vkup bobnati, da se izplača pouk. Slovenski starisi, pošljite svoje otroke v šentrupersko šolo! Tudi tam se otroci učijo nemščine!
Ujekše. (Občni zbor hranilnice in posojilnice) pretečeno nedeljo se je vršil oh povoljni udeležbi in je bil zelo zanimiv. Pokazalo se je, da stoji zadruga na trdnih nogah, da vestno in natančno posluje in vživa zato splošno zaupanje. Denarni promet za leto 1911 je znašal 292.702 K 2 v., koncem leta je bilo skupno vloženega denarja 188.099 K 70 v in posojil 124.439 K 54 vinarjev. Posojilnična hiša se je precej popravila in izboljšala, kar je stalo 1886 K 19 vinarjev. Zaradi tega izdatka zna»a čisti dobiček samo 215 K 10 vin., ki se je ves pri-djal rezervnemu zakladu. Občni zbor je enoglasno izrekel popolno priznanje in iskreno zahvalo gospodu župniku Karolu H r a b a, ki je devet let naš zavod vestno in požrtvovalno vodil ter ga s svojim neumornim prizadevanjem privedel do sedanjih lepih uspehov.
Žilica pri Podkloštru. (Živinska kuga) na gobcu in parkljih se je pojavila 21. avgusta na Žilici in v Podkloštru pri peterih posestnikih in se hitro širi. V teku šestih dni je že deset hlevov okuženih. Kljub temu, da se je kuga takoj javila občinskemu uradu, so potekli štirje dnevi, da je prišel iz Beljaka živinozdravnik ter odredil varnostne predpise. Interesirani živinorejci z opravičeno nejevoljo povprašujejo, zakaj takšno nedopustno zavlačevanje prevažne zadeve, ki lahko kmeta znatno oškoduje. Radovedni smo, kdo je kriv, ali beljaški sanitetni oddelek ali kdo drugi. Čemu neki taki natančni predpisi glede kuge, če se pa ne izvajajo? Od 25. avgusta naprej je za Podklošter živinski promet zaprt. (K temu imamo le pripomniti, da bi bilo treba zapreti tudi »človeški promet« k »Sommer-festu« 25. avgusta, o čemur poročamo že na drugem mestu, ker bodo Podklošterčani vsled kuge na gobcih in parkljih imeli pač več škode, nego koristi od tistega »Sommer-festa«. — Pripomba uredništva.)
Bekštanj. (Uradna 1 a ž n j i v o s t i n šlamp arija našega župana na dnevnem r e d u.) Ni dovolj, da se je našemu županu Matevžu Wielitschu v Malo-ščah pred kratkem pri beljaški sodniji dokazala »uradna šlamparija«, ampak je, posebno kar se tiče »uradne lažnjivosti«, dosegel rekord. Ciril-Metodova družba je namreč vložila rekurz zoper uradno postopanje bekštanjskega župana, zadevno stavbeno dovoljenje za slovensko šolo v slovenskem jeziku. Župan je poslal to slovensko vlogo c. kr. okrajnemu glavarstvu s pripombo »um gutige Ubersetzungs-Veranlassung, indenti weder ich noch der Gemeindesekretar der slovenischen Schriftsprache vollkom-men machtig sind und daher dieses Ansu-chen nicht verstehen«. C, kr. okrajno glavarstvo je prestavo odklonilo, češ, ker ima pomanjkanje na osobju in ker to lahko stori kak občan. Župan M. Wielitsch je vlogo nato Ciril-Metodovi družbi vrnil s pripombo, da je tukajšnjemu uradu nerazumljiva in da c. kr. o”kr. glavarstvo vsled pomanjkanja osobja ne more v slovenščino prestaviti. Ni omenil pa g. župan tega, da je c. kr. okr. glavarstvo prepričano, da to stori lahko kak občan. Dalje pravi, da to »serbokroatischc Schriftsprache« v občini nihče razen Ant. Gastlna ne razume, in da je ta spis za njega nerazumljiv. Prej sam prizna, da je to »slovenische Schriftsprache«, potem jo pa imenuje »serbokroatische«. Mi pribijemo to kot uradno šlamparijo in laž bekštanj skega župana M. Wielitscha, ker je mnogo oseb v občini, ki slovenski pismeni jezik v besedi in pisavi obvladujejo in je to dejstvo županu jako dobro znano. Da v njegovem dopisu ne manjka zlobnosti, to še posebej ne omenjamo, ker je itak znano, da ni sposoben
boljše manire, ampak da obstaja njegova modrost v zelo nizkem »Holzkneclit-deutsch«. Celo njemu bi bilo v korist, ako bi slovenski šoli ne nasprotoval ter se prvi kot učenec v njo vpisal, da bi se vsaj toliko v njej naučil, kolikor je za dostojno županovo pismeno obnašanje neobhodno potrebno. On se pa tega boji, ker bi bilo potem konec neumnosti, katero on tako prisrčno ljubi; olika mu je neznana reč. — Habe die Ehre, Herr Biirgermeister von Finkenstein!
Velikovec, (Škandal.) Na cesarjev rojstni dan so zopet naši naceljni pokazali svoj avstrijski čut s tem, da zopet niso razobesili zastav. Neki posestnik je razobesil zastavo. Njegov sosed, po kojega žilah teče slovenska kranjska kri, ga je radi tega nahrulil z besedami:	»Zakaj si pa danes iz-
obesil zastavo?« Za odgovor je dobil zasoljene besede: »Seveda, če se priklatijo v Velikovec nemškonacionalni smrkolini, potem je vse mesto v zastavah. Ako pa obhaja naš sivolasi cesar svoj rojstni dan, tedaj se pa nihče ne gane.« Da, to je zares škandal! Ako se vrši kaka prusofilska prireditev, ne vedo naši naceljni, koliko zastav bi izobesili. Na Hrvaškem vohajo za srbofili, med nemškimi nacionalci pa ne vidijo prusofilstva. Heil pa »Die Wacht am Rhein«, dann Osterreich magst ruhig (!) sein!
Ruda, K dopisu »Allgem. Bauernztg.« od 9. avgusta 1912, štev. 32, omenim sledeče: Po cerkvenem pravu in po navodilu za duhovno zak. sodišče našega cesarstva § 208. je med razlogi, da se zakonskim dovoli začasna ločitev, imenovana tudi »nevarnost za dušni blagor« zakonskih. Ta paragraf ima svojo veljavo tudi za zakonska Janeza Oeschnika in njegovo ženo Jero rojeno Pfeifer. Lansko leto 29. jun. je Jan. Oresch-nik izstopil iz katoliške cerkve in je prestopil k protestantovski veri. Seboj je potegnil tudi svojega dveletnega sinčka Alberta; kakor so pravili sosedje, si je prizadeval, pregovoriti tudi ženo, da bi prestopila, ali do-sedaj se mu to še ni posrečilo; žena je ostala še stanovitna v katoliški veri in jej gre za to vsa čast. Sredi meseca junija t. 1. pa je žena porodila deklico, katera bi morala biti po civilni in cerkveni postavi katoliško krščena, ali mož se je temu ustavljal in po sili zahteval, da naj krsti pastor, in žena je samega strahu pred možem privolila v to. Ko me je še pred krstom vprašala babica za mnenje v tej zadevi, sem odgovoril, da naj žena svoje pravice ne izpusti, in če mož ne odjenja. je boljši, da ga zapusti in se da začasno ločiti od njega, kakor da bi vse svoje otroke izročila luteranstvu in svojo vero spravljala v nevarnost. Torej ne iz jeze ali sovraštva, ampak zavoljo dušnega blagra žene in otrok sem dal ta nasvet začasne ločitve za slučaj, če mož ne odjenja. Da vera žene ni brez nevarnosti, se vidi tudi iz tega, da nje'n mož ni samo domačih nagovarjal za prestop k lutrovski veri, ampak tudi sosede, posebno s posojevanjem lutrovskih knjig. Ali neka sosedova žena ga je dobro izplačala. Ko je zapazila, da njen mož prebira lutrovske bukve, mu jih je vzela rekoč: »V teh bukvah ni kaj o sveti maši« ter jih je kar vrgla v ogenj in sežgala. — Ta vzgled je posnemanja vreden. Če bi Oresch-nikova žena bila tako odločna, bi morebiti bila odpad zabranila. Nadalje zagovarja dopisnik odpadnika ter pravi, da ni izpremenil vere, ampak samo veroizpoved (Konfes-sion), da je protestantovska veroizpoved enake vrednosti z rimsko katoliško in državno pripoznana itd. Cel kup zmot in zvijač je skrit v teh besedah. Vera je zapopa-dek resnic in dolžnosti, ki izhajajo za človeka iz njegove absolutne odvisnosti od Boga; veroizpoved (Konfession) pa je izpove-danje ali spoznavanje svoje vere. Vera in veroizpoved sta si tedaj v tesni zvezi med seboj; kdor izpremeni svojo veroizpoved, iz-premeni tudi svojo vero. Kako tedaj dopisnik more reči, da je Janez Oreschnik izpre-menil samo svojo veroizpoved, ne pa svoje vere? Vsak količkaj podučen kristjan ve, da je med rimsko katoliško in protestan-tovsko vero velik in bistven razloček, ker je Luter zavrgel mnogo naukov svete katoliške cerkve, in kako pisec o vsakem prepričanju hoče govoriti, ko sam ne ve, kaj je vera in kaj da veruje? Njemu je veroizpoved samo verska obleka. Nam katoličanom je vera in spoznavanje vere več, kakor kaka strgana verska obleka; vera je dar božji, po-
I doben po besedah Gospodovih kvasu, ki prešine celega človeka in ga krepča na duši in telesu. Katoliška vera je čednost, po kateri imamo vse za resnico, kar je Bog razodel in nam po katoliški cerkvi zapoveduje verovati. Kaj o odpadu uči sveta cerkev, vsak lahko bere v katekizmu. »Bauernztg.« je hotela pač tako zvito pisati, da bi zopet dobila kakega lahkoverneža in slabo poučenega na svoje limanice. Da je v 16. stoletju Lutrova vera hudo razsajala na Koroškem, mi je znano, res je pa tudi, da Slovencem ni veliko škodovala, čeravno se je baron Ivan Lhignad iz Ženeka za to veliko trudil in tudi dosti denarja za to potrosil. Zato ni lahko misliti, da bi moji predniki bili luteranci. Kdor je zvest svojemu narodu, je navadno tudi zvest svoji veri in dober katoličan, zato si prizadevajo naši nasprotniki, da bi Slovence najprej ponemčili, ker bi jih potem lož je poluteranili. Zato se varujmo nemškutarije!	— Janez Valoučnik,
župnik.
Čuden uradnik je g. dr. L ah o un ig, komisar pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Beljaku, ki je zastopal 14. avgusta politično oblast pri občinskih volitvah v Strajivasi. Za nekega volilca smo imeli mi in nemškutarji pooblastilo, mi novejše, oni starejše. Gospod komisar da po večini nemškutarsM volilni komisiji na glasovanje, velja li starejše pooblastilo nemškutarjev. Kaj pa, da so kimali, oziroma vzdignili roke. Pa ni mogla obveljati ta modrost. Naš volilec je ugovarjal in nato šele pravi gospod župan, »da moramo ostati konsekventni«. Gospod župan, bodite konsekventni ali pa ne, novejše pooblastilo, na katerem so vsa starejša preklicana, mora obveljati. Kajne, gospod komisar? Pa to ni edina raca volilne komisije!
proti bljuvanju in črevesnemu katarju
najlaže varujemo dojence, ako jih prehranjamo s »Kufeke« in mlekom. Oboje skupaj želodec dobro prebavi in -v črevesu manj lahko kakor samo mleko preide v knhanje. »K u-feke« daje mleku večjo redilnost, ga vsi otroci radi uživajo, vrhutega pa tvori racionalen prehod do trde hrane. 49.
Sv. Križ pri Belih vodah na štajerskem.
Petdesetletnica posvetitve križke romarske cerkve se bo vršila na angelsko nedeljo, to je 1. septembra, is sledečim sporedom: Prejšnji večer pridiga, nato rimska procesija s svečami in pete litanije. Na angelsko nedeljo zjutraj od pete ure naprej sv. maše in obhajanje. Ob sedmih slavnostna pridiga (profesor dr. Medved), slovesna sv. maša za dobrotnike križke cerkve in procesija s presv. Rešnjim Telesom. Ob 10. uri bo drugo sveto opravilo. — Kakor vse kaže, bo udeležba velikanska, ker se vsak še posebno zanima za priljubljenega slavnostnega govornika, ki bo v vzneseni besedi proslavljal posvetitelja cerkve, škofa A.. M. Slomška. — Železniška postaja za Sv. Križ je Šoštanj.
Globasnica. V nedeljo, dne 18. velikega srpana, je bil vesel in naroden dan za Globasnico, ker se je uprizorila na našem odru narodna igra »Miklova Zala«, katera je nad vse pričakovanje uspela. Udeležba je bila od strani ljudstva naravnost ogromna. Igralci so svoje uloge izvrstno pogodili, zlasti se nam je prikupila s svojim nastopom Zala in njena nasprotnica Almira in njujin izvoljenec Mirko. Želeti bi bilo, da bi se igra še enkrat uprizorila.
Črna. Gospod Markovič, c. kr. orožniški vodja v črni. pričakuje za časa svojega bivanja v Črni že v tretje veselega dogodka. Čestitamo! Gospod orožniški postajenačel-nik Raj oh, pa je na dopustu, s katerega se baje več ne vrne na prejšnje, mesto v Črno! Nam je seve zelo žal, da izgubijo tukajšnji fabricirani nemškutarji zopet enega toplega prijatelja. Slava njegovemu odhodu!
Šmarjeta v Rožu. Rojstni dan našega pre svit lega cesarja se je v naši fari letos dvakrat opravljal, in sicer za šolarje v soboto, da tako naši učitelji, ker so z delom preobloženi, po veliki skrbi deželnega šolskega sveta zopet dobijo en prost dan, in v nedeljo za farane. Naš znani šolski vodja Gabron je zopet moral pokazati svojo veliko ljubezen do naših slovenskih otrok s tem, da je cesarsko pesem z njimi na koncil svete maše pel nemško. Ali se to pravi otroke vzgojevati, če celo to, kar mora vsakemu po Bogu in domovini biti nasvetejše, učijo naši učitelji naše otroke v tujem jeziku? Ali ni za to materni jezik najprimernej-
ši? Ali ni to izzivanje, ko si kaj takega upa učitelj, ki je od nas plačan, in to na kraju, v cerkvi, kjer se le slovensko moli, pridigu-je in poje. Radovedni smo, ali je imel Gabron, štajerski rojak, za to dovoljenje od tukajšnjega župnijskega urada, Kaj poreče na to slavna c. kr. koroška vlada? (Pohvalila ga bo. Op. ured.) Zato se je obhajal v v nedeljo rojstni dan našega presvetlega cesarja prav slovesno. Župnik so nas pri pridigi opomnili na našo dolžnost, da presvetlega cesarja ne nehamo ljubiti, za njega moliti. Sveta maša je bila slovesna s Tantum ergo in Te Deum, na vrh pa so nam naši izvrstni pevci krasno zapeli slovensko cesarsko pesem. Zunaj so pa topiči okolici oznanjali, da smo Šmarječani zvesti svojemu Bogu, domovini in cesarju! Hvala gre gospodu župniku, ki je zares pokazal, da je vojak.
Dob jitri Pliberku. Dan duševnega užitka nam je bila paternuževa nedelja, ko so udje Pliberškega izobraževalnega društva predstavljali ob obilni udeležbi lepo narodno igro »Divji lovec«, v kateri se proslavlja idealna ljubezen, ki ‘se nahaja med našo mladino — žalibog — tako redko. Še posebej hvaliti izvrstne igralce, posebno v glavnih vlogah, bi bilo odveč. Vmes so prepevali znani žvabeški pevci. Spretni gospod aranžer, naj bi vas topli jug še večkrat prinesel k nam!
Črna, V nedeljo, «ine 18. avgusta t. 1. je priredila tukajšnja požarna bramba cesarsko slavnost rojstva našega presvitlega cesarja, obenem pa tudi zaslužno dekoracijo dolgoletnega prejšnjega načelnika požarne brambe g. Punzengruberja. Da je seve lepo, slaviti našega milega cesarja, se razume samo ob sebi; tudi je prav, slaviti moža, kot je g. Punzengruber, ker ima zasluge kot dolgoletni načelnik požarne brambe. Kar nas pa žali na svoji slovenski zemlji in kar po pravici zasluži karanja, je prenapetost nekaterih nemškcnacionalnih petelinov, ki seve ob nobeni priliki ne morejo drugače, nego da pokažejo svoje protiavstrijsko mišljenje in imajo vrhunec svojega veselja, v tem, da poslušajo »Die Wacht am Rhein« in »Das deutsche treue Mutterherz«, katere komade so jim na komando godbenega načelnika in željo drugih nacionalcev zaigrali popolnoma slovenski sinovi, ki še znabiti ne vedo, kai pomenite te dve skladbi. Taki protiavstrijski komadi pri patriotičnih slavnostih niso na mestu; požarna bramba v andar ni nacionalno propagandno društvo, ker mora služiti v splošno korist, ne pa v raznarodovanje ali pa za propagando za Bero-lin! To se je godilo na pristnih slovenskih tleh! Pomislimo, ako bi Slovenci na kakšnem nemškem kraju pustili zaigrati ali peti »Naprej zastava slave«, ki je melodioz-no petkrat krasnejša kot »Die Wacht am Rhein«, bi nas Nemci drugače prijeli, kot pri takih slučajih storimo Slovenci. Vidi se potrpežljivost, ki je ravno vzrok, da ne pride naše ljudstvo k pravi zavednosti.
Timenica. (Ogenj.) V noči od 21. do 22. avgusta so pogoreli svinjski hlevi pri Wieserju v Škofjem dvoru. Ogenj je nastal po neprevidnosti dekle, ki je pozabila v svihjakih gorečo svečo. Le slučaju, da je zvečer močno deževalo in je bila noč popolnoma mirna, se jc zahvaliti, da se ogenj ni dalje razširil.
' Timenica. (Sadno let o.) Imamo letos zopet dobro sadno leto. Vse sadje dobro kaže. Upamo, da bo prišlo tudi dosti kupcev, saj tukajšnji kraj po svojem sadju slovi daleč na okoli.
Sva če. (O d g o v o r »štimcam« od dne 26. t. m., št.' 132.) V celovških »štimcah« me nek zakoten dopisun napada ter daje duska svoji jezi nad tem, da sem dne 17. t. m., ko se je po končani šolarski maši začela peti cesarska pesem nemško, »kakor blisk sel od oltarja proč«, dočim da sem drugi dan, ko se je po cesarski maši pela ista pesem slovensko, ostal »lepo pri oltarju«, dokler ni bila pesem končana. Ako si skrivni dopi-simčck lasti pravico, meni predpisovati, kako dolgo smem in moram ostati pred oltarjem, naj mi vsaj navede dotični cerkveni predpis. Šolsko vodstvo si je dovolilo, v cerkvi popolnoma slovenske župnije peti cesarsko pesem nemško, ne da bi se popre] bilo obrnilo na cerkveno predstojništvo lem preje sem si smel dovoliti jaz, da sem po končani sveti maši in zahvalni pesmi zapu-
sti oltar, ne da bi bil poprej vprašal onega dopisana. Ali Vam je, gospod dopisan, sploh znano, kdo ima oblast, zapovedovati v cerkvi? — Nadalje pišete, da hi se isto nedeljo bilo moralo obhajati »zegnanje« pri St. Rupertu na Mačah ter do, sem jaz to cerkveno slovesnost »kratkomalo prestavil za dva tedna«. Oprostite, gospod dopisan, .ia Vas tu zopet nisem prosti dovoljenja! Toda prej moram še vedeti Vaše ime. Ali tukaj ste se enkrat precej vrezali. Znamenje, da navadno ne zahajate k službi božji. »Zegnanje« bi se moralo vršiti dne 25. t. m. in ne 18. t. m., ter se je preložilo na l. september, torej za eno nedeljo, ne za. dve, kakor pišete Vi. Sicer pa sc je to zgodilo v spo-razutuljenju s cerkvenimi ključarji in na željo Mačanov samih, ki so se hoteli udeležili orlovske slavnosti dne 25. t. m Gotovo pa poznajo Orli več patriotizma kakor pristaši Vaše »Stidmarke«. Zato se ne smete čuditi, da sem zanje bolj vnet, kakor za Vaša društva. Nadalje imenujete naš jezik »bindišerski«. To priča o Vaši »visoki« kulturni izobrazbi. Menda pa le teče tudi po Vaših žilah slovenska kri? Za danes dosii! Če Vas veseli, pa se zopet oglasite, da ho kaj zabave! Ta čas pa hajl! — Valentin Moril, kaplan oskrbnik.
S pota. (Nemška koroška »k u 1-tura« huj, — znanje pa pfuj!) Gospod urednik! Izvabilo me je ha Gospojnico na cerkovanje na Spodnje Koroško v neki kraj na severnem bregu Drave, kateri se kaj rad ponaša s svojo »tajč-nacionalnostjo«. Lačen in žejen stopim s svojci v gostilno, da se okrepčamo. Končno hočem plačati, pokličem natakarico, ji napovem svojo cebo, in glej ga spaka! Dekle, ki je obiskovalo ta-mošnjo nemško šolo, uboga žrtev blaznega koroškega šolskega sistema, tisto dekle, ki je po vplivu koroške nemške gonjarske mode, nas pri vstopu takoj znalo pozdraviti z »Guten Morgen«, meneč, da Slovenci zamo-rejo biti le še zadnji hlapci in dekle, tako na/pačno vzgojeno dekle torej, ni znalo zra-čunati zneska 1 K 28 h, kljub vsemu trudu ne slovenski in tudi ne — nemški. Morebiti nekoliko dolgočasen slučaj, a je vzet iz praktičnega življenja in kaže slavni neuspeh učenja, pri katerem se povdarja le nemška podlaga in končno mučenje, nasil-stvo onih Nemcev, neumnost in sovraštvo do Slovencev, ki so na krmilu. Mi smo se takih šol vedno branili, in življenje kaže, da imamo prav le — mi. Pametnim smo to dokazali že neštetokrat. Navadno pa imajo taki prenapeti Nemci in nemčurji odloga 60 let, preden se spametujejo. Računati se je treba pač res naučiti, in to gre najlažje in najbolje v maternem jeziku. Samo nemško izgovarjanje številk še nikakor ne zadostuje.
Tinje. (Velika G o s p o j n i c a.) Go-dovni praznik naše nadžupnije — Vnebovzetje M. D. — so je po stari'šegi tudi letos kar najslovesneje obhajal. Udeležba ljudstva je letos zaostajala za številom drugih let, ker vsled skrajno slabega vremena proti predvečeru ni prišlo od daljnih krajev toliko romarjev. Častno zastopana je bila domača in sosednje župnije. Glavno cerkveno opravilo se je pričelo ob osmi uri z obhodom z Najsvetejšim, pri katerem je sodelovala domača godba. Nato je mil. g. prost daroval ob obilni asistenci, v za ta dan čedno okrašeni cerkvi, slovesno ponti-fikalno mašo. Na koru je lepo se razvijajoči cerkveni zbor pel Foersterjev© latinsko mašo. Žal, da se je pripetila tudi neka nezgoda. Med »pranganjem« se je večernemu zvonu odtrgal klad (knebel), ki je zvonarju zdrčal po križu ter ga precej znatno poškodoval. — Popoldan se je razvila po vasi »žegnanska« zabava. V vseh treh vaških gostilnah so godli in plesali. V eni je bil tudi značajni slovenski mladenič Pavel Miglar, p. d. Kropivnikov. Znana dva pretepača, — ki rada s ponosom povdarjata, da sta »tajč-nacional« (!!)	— in kojih eden ima
baje posebno kosmato vest, ga začneta obdelovati brez pavoda, menda samo zalo, ker ima ta greh, da se čuti za Slovenca, z zaušnicami. Stvar bo imela še sodnijske posledice. Seveda na sejmu mora govoriti »kultura«.
Sineavas, dne 19. avgusta 1912. — f Jan. Šumali, Neizprosna smrt nam je zopet pobrala enega naših najboljših mož. Včeraj je umrl g. Jan. Šumah, posestnik v Sinčivasi,
bivši dolgoletni župan občine Dobrlavas, podpredsednik zadruge v Sinčivasi, ustanovitelj iu dolgoletni predsednik Posojilnice v Sinčivasi, bivši odbornik Katoliškega političnega društva koroških Slovencev. Gosp. Šumah je bil rojen v Sinčivasi leta 1844. iz domače Šumahove rodbine. Brat Valentin sc je posvetil duhovskemu stanu in je bil eden najodličnejših slovenskih duhovnikov na Koroškem; Janez pa je prevzel domačo hišo. Z bratom sta si začrtala svoje delo: oba moža, ki sta umela potrebe naših dni in sta vzvišenemu smotru posvetila vse svoje moči. Bil je g. Šumah izvrsten gospodar, vzorno njegovo gospodarstvo je priča njegovi delavnosti. Zato pa je užival v vsej občini veliko ugleda in so ga občani trikrat volili županom, šele potem, ko je tudi v veliki slovenski občini dobrolski postala agitacija nemških uradnikov vedno hujša, so bili Slovenci potisnjeni v manjšino. Občinsko gospodarstvo g. Šumaha je bilo vzorno in le občinski naš volilni red, ki nekaterim mogotcem zasigurava nadoblast, je zabra-nil, da Slovenci niso mogli več županske časti izročevati občespoštovanemu g. Šu-mahu. Ko se je začela pred dvajsetimi leti ustanavljati posojilnica in je tedanji gosp. kaplan v Dobrlivasi, sedanji župnik v Grab-štanju, g. Št. Baier, predlagal ustanovitev posojilnice za Dobrlovas, je bil g. Šumah izvršujoči organ. Posojilnica se lahko ustanovi, ali težko je leto za letom, deset, dvajset let poslovati in nositi vso odgovornost. Ta tovor bil je za g. Šumaha tem težji, ker so razmere tako nanesle, da je moral posojilnico vzeti v svojo hišo v Sinčivasi, in ker tukaj ni duhovnika, moral je biti sam poslovodja in predsednik. Seveda so mu pomagali drugi posestniki, ali vso skrb in odgovornost je nosil le sam. Ta teža je blagemu pokojniku postala neznosna, ko je lanska denarna kriza delovanje posojilnic tako izredno otežila. Šumahu je vsakdo zaupal, ali prišli so tudi tukaj dnevi kakor drugod, da so ljudje dvigali, predsednik pa ni vedel, od kod se naj izlepa brez odpovedi dobi denarja. Cvetoča posojilnica v Sinčivasi je sad Šumahovega dela. Ko se je leta 1899 ustanovila v Sinčivasi Gospodarska Zadruga, se je zopet vse zateklo k Šumahu. Le on je imel primerno stavbišče za potrebno zgradbo tik kolodvora, le on je mogel nadzorovati stavb, delo, le on je mogel vzeti v roke lokalni denarni promet, sprejemati in izplačevati za Zadrugo. Šumah je vzel vse to delo rad in voljan, kjerkoli se ga je potrebovalo, se je le reklo: Šumah, prosimo, to napravite Vi, in zanesti si se mogel, da je bilo dobro opravljeno. Do letošnjega občnega zbora je bil g. Šumah potem podpredsednik Zadruge, letos je obnemogel in se je moralo voliti drugega. Ni treba naglašati, da je ta mož bil veren katoličan, kakršnih je malo. Na duhovnike se je v svojem delu naslanjal in iz te zaslombe zajemal moči za neumorno delo. V zasebnem življenju je bil ljubezniv in menda nikomur ni kedaj rekel žal besede. S svojo delavnostjo in varčnostjo si je ustvaril lepo domačijo, njegov nastop pa je bil tako skromen, da bi nikdo ne bil v njem spoznal odličnega gospodarja in rodoljuba. Naj blagi mož v miru počiva! Slovenski Korošci mu bodo trajno ohranili hvaležen spomin.
Zafoomee v Ziljski dolim, (Shod.) V nedeljo, 25. avgusta, je izobraževalno društvo po daljšem presledku zopet enkrat priredilo pri Hrepcu zborovanje, pri katerem so uprizorili Finžgarjev igrokaz »Naša kri.« Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, kljubjemu, da je iz kljubovalnosti isto popoldne napovedal učitelj Zwick iz Gorij pri cerkvi brizgalne vaje. (Pri teh vajah so sc tako vadili, da so nekateri hodili po grobovih. To je pa že malo prehudo!) Pomen igre je zelo lepo razložil č. g. Štritof, nakar je govoril o narodnosti g. Smodej iz Celovca. Shod je pokazal, da. Ziljani želijo shodov in jim je treba le večkrat nuditi priložnost.
Borovlje, (Gostje na ž e g n a n j u.) V nedeljo, dne 11. avgusta, smo imeli v Borovljah zegnanje. Po stari navadi se povabijo na žegnanje telesni in duševni sorodniki. Tako je tudi naša požarna hramba povabila svoje sorodnike po krvi in duhu — nemčursko požarno hrambo iz Tržiča. Po dolgem prigovarjanju in za plačo 5 kron za osebo je odposlala tržiška požarna hramba
20 mož čez Ljubelj. Prisrčno povabljeni gostje so prišli v Borovlje mokri kot — miši, da je kar od njih teklo, a tolažili so se z upanjem, da bodo kot povabljeni ravno tako prisrčno sprejeti. Toda namesto slavnega sprejema jih je čakal samo eden. Kako so se gostje spogledavali! ! Pomirili so se nekoliko, ko so videli, da so se Borovčiči potrudili in pozneje naredili nekak običajen sprejem. »Pristno nemško« borovško požarno hrambo pa je čakala še ena blamaža:	gostje iz Tržiča, četudi »Nemci«,
niso znali nemško in tako so morali svetov-noznani »Loibldeutsche von Ferlach« s svojo pravo barvo 'na dan in govoriti z gosti v materinem, slovenskem jeziku, da so se razumeli, kar je bilo za visoke osebe, kot je na primer Damkov Foltej, nadvse oči-' vidno sitno, posebno pa še zato, ker gostje ni o bili tako imenitnega poklica kot korovski gasilci — suhih grl.
Napad na dva duhovnika. V Parizu je napadel 24. t. m. dva duhovnika na sprehodu z revolverjem neki postopač Guinot. Enega duhovnika je zadel v roko, drugega v stegno. Sprehajalci so planili po napadalcu in policiji se je le težko posrečilo, iztrgati zločinca razjarjeni množici. Taki slučaji se dogajajo po navadi vsled grde, brezvestne hujskanje zoper duhovnike. _________
Slovenske občine m slovenska društva ! Spominjajte se v svojiii proračimili „S1q-venske Straže11 !
Politične ?8sti.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Laško-turška vojna je dala balkanskim narodom povod, da so se začeli gibaTi in misliti, kako bi se maščevali nad starim svojim sovražnikom, nad Turki, in bi na njihov račun povečali svoje države. Zadnji čas so Turki zopet začeli v Makedoniji moriti kristjane. To je dalo Bolgarom, Srbom, Črnogorcem in Grkom nov povod za odpor in za vojno razpoloženje. Črnogorci so postavili ob turški meji okrog 30.000 mož. V Belgradu so se vršile demonstracije zoper Turke in v Sofiji je bolgarsko ljudstvo pozivalo vlado, da napove Turčiji vojno. Avstrijski zunanji minister grof Berchtold je hitro poklical druge države na posvetovanje, kako urediti razdrapane notranje turške razmere, da se prepreči vojna, in je tako prehitel Rusijo. Če bi bilo odvisno le od balkanskih narodov, bi bil vojni ples na Balkanu neizogiben, toda dandanes zapovedujejo manjšim državam večje države, kakor Angleška, Francoska, Nemčija, Rusija, ki so ljuboisumpe in ne trpijo, da bi si balkanske države z Avstrijo vred razdelile od Turkov priropano ozemlje in se na škodo teh velikih držav — okrepile.
Društveno gibanje.
Slovensko katehetsko^ društvo vabi na h mesečni sestanek v četrtek, 5. septem-r, ob pol dveh popoldne v župnišču v dkloštru. En referat bo o nazornosti ve-lauka.	Predsednik.
Guštanj. Kat. izobraževalno društvo za stanj iii Tolsti vrh priredi dne 1. sep-nbra »pri Petraču« veselico. Na sporedu Govor, igra »V Ljubljano jo dajmo«, jiva pošta in srečolov. Ako bo slabo vre-• se preloži veselica za 14 dni.
GotreHČe. Gorenš^a dekleta uprizorijo icdeljo, dne 1. septembra, pri Buchbauru dveh popoldne igro »Vestalka«. En go-t*.
Vogrce. Na Malo Gospojnico se popol-e po blagoslovu vrši v gostilni pri Škofu Sni zbor podružnice »Slovenske Straže«.
Odbor.
BiJčovs. Katol. slov. izobraževalno dru-•o »Bilka« napravi svoj mesečni shod v pnišču v Bilčovsu dne 1. septembra 1912, poldne po sveti maši. Na sporedu: dva vora petje moškega in mešanega zbora.
Odbor.
Prevalje. Letošnji občni zbor tukajšnje-slovenskega delavskega društva z obilno letno veselico se vrši na praznik Ma-inega rojstva, v nedeljo, dne 8. kimoveaj noldne po blagoslovu v prostorih Šteklo-gostiine. Na sporedu so: govor, igre »Branice« in »Sinovo maščevanje ali spoštuj
in tnmVvnlo	OrlilOT*.
Slov. katoL izoforaž, drašlvc »Straža«
na Dunaja priredi ob priliki evharističnega kongresa pozdravni večer na čast slovenskim udeležencem. Ta večer naj pokaže, da bivajo na Dunaju tudi Slovenci, in sicer Slovenci, ki niso zatajili v velikem mestu svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki .jih hrabro in vztrajno branijo pred sovražniki slovenskega naroda in katoliške cerkve, naj dobe naši rojaki v tujini novega ognja in navdušenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil živeje pred oči v veliki družbi poštenih slov. src. Zato naj zbere pozdravni večer, ki ga priredi »Straža« v soboto, 14. septembra, ob 8. uri zvečer v V. okraju, Schlofigasse št. 5, vse dunajske Slo- j vence, ki se zbirajo v izobraževalnem društvu »Straža« in udeležence evharističnega shoda.
Gospodarske stvari.
Kmetijska š:-Ia na Grmn prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1912/13. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo predvsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev in sploh mladeničem, ki morejo le po zimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti tudi v drugi tečaj zimske šole, tako da ostanejo le pet mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena predvsem sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
Kuga na gobcih in parkljih se je pojavila v beljaškem in podklošterskem okraju, da nameravajo prepovedati dohod na Do-brač. Kljub temu pa se je vršila v nedeljo, 25. t. m., veselica (Sommerfest) v Podklo-štru, čeravno je bilo živinozdravniku naznanjeno, da se je pojavila v Podkloštru imenovana živinska kuga. Živinozdravnik pa ni ničesar našel in beljaško okrajno glavarstvo seved^ tudi ne. Ko je pa svoj čas S. K. S. Z. priredila v Svečah socialni kurz, ga je celovški, Slovencem »strašno« prijazni okr. glavar takoj prepovedal, četudi ni bilo na vasi te kuge. Vladni organi imajo res čisto posebne oči: kugo najdejo, kjer je ni, ne najdejo pa je, kjer je, čeravno preti živinorejcem velika škoda. Je že tako: Beljaški nem-škutariji se mora ustreči, tudi če trpi kmet, kmete .se pa sicer v tej zadevi strašno šikanira. Oj, blažena Koroška!
Gnojite deteljna polja in travnike. Zna-je, da so vsled lanske suše in suhega vremena v letošnji vigredi deteljna polja ponekod tako trpela, da so jih morali pod-orati. To se je dogajalo tam, kjer je bilo slabo gnojeno. Izredno dobra pa so se držala, kakor poročajo iz izkušnje, deteljišča, ki so bila redno gnojena s Thomasovo moko, ki je znana kot najcenejše gnojilo s fosforovo kislino, ki se najbolje obnese. Kmetovalci naj torej ne zamudijo, nakupiti pravočasno Thomasovo moko, ker se v jeseni toliko povprašuje po njej, da jo je le težko dobiti.
I ffiOJii STARA J
Sj izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo ® B Ste o k enpferd-lilij nomi cenato in ilo od tvrdke I!erg- E j mann & Co. v Dečinu na .L. Kos po 80 h se dobiva povsod. M
Književnost.
»Družinska pratika za leto 1913«, ki se
je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, da se nahaja že skoro v vsaki hiši, je ravnokar izšla. /Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 5 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvami« ali pa y prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod našo »Družinsko Pratiko« s podobo svete družine. Bazproda-3alci dobe znaten popust.
Slovstvena novost. Šmarnice za 1. 1913 se že stavijo v tiskarni novomeški. Na svetlo jih je dal kanonik Žlogar. Na to okolnost opozarjamo za ta slučaj, če bi katera druga tiskarna isto nameravala.
Božena Nčmcova: Češke pravljice. Slovenski mladini priredil Janko Osojnik. 1. zvezek. Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin. V Mariboru 1912. Založil »Mariborski Sokol«. Tiskala Zadružna tiskarna v Krškem. Str. 79.
Listnica uredništva.
Rajhi: Preveč osebna zadeva. — Zg. J.: O takih rečeh se pišeta dva stavka, kar je več, je škoda za prostor v listu. — Globasnica; Take vrste zahvale sei sprejemajo v list le kot inserat, pa so tudi nepotrebne.
Vidite,
kako j e bilo dobro, da ste pazili na
„kavin	|ZIJ
mlinček11	..Jggk
ter da ste zavr- Umis:“a zriaraka-niti oni zavitek kot ne „pravi : Franck iz tovarn Henrik Francka sinovi v Zagrebu.
Pri živilih je predvsem vendar kakovost merodajna, ker ona opraviči tudi ceno radi večje izdatnosti, prijetnega in močnega okusa.
im tOli
Kovačnica na vodo, za orodnega in konjskega kovača, s stanovanjem, je naprodaj. Pojasnila daje gosp. Iv. Eberwein pri Božjem grobu, pošta Pliberk, Koroško.
LoterlisBse števillke.
Brno, 21. avgusta:	30	76	68	85	7
Line, 24. avgusta:	56	66	46	4	24
Trst, 24. avgusta:	6	37	11	8	55
Tržite cene v Celovcu
22. velikega srpana 1912 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica ....					23			
Rž				20	35	23	50	12	86
Ječmen ....			—	—			—				
Ajda				—	—	25	—				
Oves				19	50	21	50	7	7
Proso ....													
Pšeno ....								
Turščica . . .					__			__				
Leča												__	
Fižola rdeča . .														
Repica (krompir)	. .	.	6	—	7	—	3		
Deteljno seme .								
Seno, sladko . .			5		7	50	—		
„ kislo . .			4	50	5	50			—
Slama ....				—	4						
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	_	—-	—	—
Repa, ena vreča								
Mleko, 1 liter			—	24	_	28		
Smetana, 1 „	,	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par			—	16	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	60		
Race									
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	60	3	10		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	30	2	80		
			100 kilogr.					
								
			živa		zaklana			
Živina							ci	1 25
	od	do	od | do		od	do	•k	2
	v kronah						Ph	&
Konji			' -						
Biki		260			—			—			1	i
Voli, pitani . .	. 		—	84	86	—	—	4	4
„ za vožnjo .	500	580	—	—	—	—	20	12
Junci		280	320	76	—	—	—	6	4
Krave	250	610	68	72					188	46
Telice	300	—	—							2	1
Svinje, pitane .	—		—			—				
Praseta, plenuma	12	48	—-	-	—		262	114
Ovce									
»Gostilna Šlajker“ v Logavesi nad Vrbskim jezerom se priporoča p. n. občinstvu, izletnikom in turistom za mnogobrojen obisk.
Zahvala.
Za izraze iskrenega sočutja povodom prehitre smrti nepozabne soproge in matere, gospe
Katarine Gorjanc
roj. jetiko
si usojamo izreči vsem pogrebcem, zlasti sorodnikom iz Ljubljane, svojo najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo slav. odboru in osobju Mohorjeve Družbe za nepričakovano, hitro pomoč. Vsem Bog plačaj !
Št. Rupert pri Celovcu, 21. avgusta 1912.
Žakijoči ostali.
V najem se da
Bille posestvi
z novim poslopjem blizu Velikovca. — Posetve je 20 birnov. Več pove uprav-ništvo „Mira“ pod št. 35. Za odgovor naj se priloži znamko za K) vinarjev.
Penar si grihramie,	I
If&fiiim Maso mokiiio n tun. i
1 kg samo K 1-80, finejša 1 „	„	2-—.
Poskusno blago proti 60 vin. v pisemskih znamkah, ! sicer od 5 kg naprej pošilja franko do poštnega kraja |
trgovina s kavo in kavina pražarna
lanez FMniiš, Biitisj Xl/H, Xalvarisiiirrogasse št. 12. |
HreMlsilea Im posojilnica v ŠiHttielii pr! PIftierkii
registr. zadr. z neomej. zavezo
s tem naznanja, da razen običajnega uradovanja ob četrtkih
©d 1. avgusta 1912 eapref
sprejema hranilne vloge tudi
Kako Mtosje po prvi sveti masi.
Odbor.
Darilo m šiiafeEje ostašlsa.
Da uvedemo svoje izborne zelo elegantne chevro-čevlje iz najboljšega trpežnega usnja, moderne fasone, darujemo 3000 parov čevljev, kakor na podobi. Le za delo je treba plačati K 15-— za Spare. Pošiljamo čisto po volji čevlje na jermene za gospode ali gospe z vsako poljubno številko ali po vsaki centimetrski meri. Dobite torej za samo K 16-— 3 pare izbornih čevljev, ki stanejo sicer K 42-— in s katerimi boste gotovo zelo zadovoljni.*
Pošiijatve po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena, torej noben riziko. Vsa naročila na naslov
RJERGER-ja elisport čevljev, Dunaj 27, pešlni pretial 112.
* Šele od Vašega priporočila računamo na dobiček.
bui ìv aujL/tnG,
M

Poceni češjio posteljno perje.
Ikg; sivega pukanega K 2-—, boljšega K 2-40, napolbelega K 3-60, belega 4*89, prima puhastega K 6-\ prve vrste 7-20, najboljše vrste K 8*40, najfinejšega snežnobelega9*60 Popolne postelje iz gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, dobro napolnjene, 1 pernica ali 1 spodnja postelj, 180 cm dolga. 110 cm široka K 10, 12, 15, 18. 200 cm dolga, 140 cm široka K 13. 15, 18, 21, 1 blazina 80 cm dolga, 58 cm široka K 3, 3 50, 4; 90 cm dolga, 70cm široka K 4*50 5 50, G Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. — Natančen ilustr. .•'*nik na vsčkiaie
brezpiaču". geMSifo Sssiise!, LobBs ši.015 p?i Pitna itoo).
Ino društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.


Od 1878!
Povsod izkušeni sloveči in priljubljeni domači zdravili. Pri večjih naročilih znatno znižane cene.
iSa JLTIilernMa MUEM.
Edino pristen z zeleno redov; ico kot varstveno znamko.
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba, posnemanje in razprodaja drugih balzamov z 'znamko, ki lahko moti. se bo sodnijskim potom zasledovalo in kaznovalo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zasliženju, hripavosti, olajša katar, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnim boleznim, vnetju jeter in sle-zene, netočnosti, slabi prebavi, zapeki. proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih. opeklinami, prišču itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika specialna steklenica stane K 5*60.
Letalo l Tliierry-jo
edino pristno
cotifGliiskos stoazil®
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem	^
še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, nljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3*60.
Razpošilja: Lekarna »Pri an- ^ gelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Na Debele v medicinaldrogerijeh.
fiČHDIEN
iiigin echter Balsam
a us der Schulzonsel-Apelhekcui
AJfciawy in Pregrada
bi MaM-SuutaaB,
Družinska
PRATI KH
za leto 1913
le ratmohar izšla
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški Bukvami", prodajalni „Katol. tiskovnega društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskovnega društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 v več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.
m—sr-3tr^iaaE_jE-an
D D D D □
D D D D D D D
a □
D
a
nr-inr-ar—igraaaaame-jgcacjat
je nanovo izšla knjiga:
ŽivIMe svetnikov svetnic božlib.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike K 6-—, po pošti franko KI’— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12•—, za družnike K 8-80, po pošti franko K 1 ‘— več.
D D D D D D 0 a
D [] D
n
D D
n
D
o
E3D
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
stabilen ali nepremaklj. in
poljBÈlsfei Sinji
li»	Iz tovarne
C Prosdi, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja !



fileisa,
ki je vešč slovenščine in nemščine, sprejme Josip Kandut, trgovina s steklenino v Borovljah.

nVsUisiesMDiiožjeioEeiiein
H Hli tinrofo irc^i M i/inarimr na tarfosi 7rh/ns/nii 0
P Potem pišite „Slov. Straži" v Ljubljani po knji- p? U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U Q ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Q
□C3ac3aac3tz3cr3c~3agi3 caratai caagzsa
ìli iiočeie vso! 10 vinarjev na leBen zrivovaii H za svojo oziroma za priMosl svojlii olrok? \\
¥eliko posestvo
naprodaj z dvonadstropno hišo v dobrem stanu, z lepimi obokanimi hlevi, novo-zidanim skednjem in uto za drva ter s hišnim mlinom. — Skupnega zemljišča je 67 oralov, vse lepo arondirano. — Več pove posestnica Ana Sabotnik v Šmarjeti nad Ribnico, pošta Hodiše, Koroško.
fUlF
" i Titaa teiiiMii u Strin km
rsr\ 	_ _____*5 rr	i*rv
fi 1
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega železa in 1	\
jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Naj-	.
manjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna llilsSfe;
litania cantrifioe,
Stroji u sejanje, za Gliracanie sena, senene grablje itd.
najboljše kakovosti.
Tifania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko.
ZasSaissfgsa psassad S ® — Pošiljamo na poizkušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki se iščejo povsod.
jpnippek Ml


Edino siooensfeo narodno podjetie
Hotel Trabesinger
«asas** «	lelškssislka cesta st. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste ——— vedno dobro postreženi. ——-
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Loizika in Pepca Leon.
.<••>	:-v	,*.Y v<

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.030. Rezervni fond čez K 800.000.
Denarne \\m irestniei pa
(JI eDilnevjose l j | lo Ine vzia.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Tr tn, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 o/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prožila «sh vrst vi si tapiri«» proli gcuvioi po dnevium kana.

Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt'v Tinjah. - Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. - Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.