Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 7. maja 1939. 19 SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: čela stran 800 Din., pol stran 400 Din. I tak niže poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Za svetovni mir. Začnimo pri sebi. Na Angleškom so zad- nje čase začnoli novo akcijo za mir. Mlade gospodične so se odločile, da bodo apoš- tolke mira. Med narodom širijo navuk mira i to z le- taki i plakati. Na malih listi- čaj dajo natiskati nekaj lepih navukov za lüdi, kak naj skrbijo, da bodo v miri ži- veli v domačoj drüžini, v miri s sosidami, v miri v občini, i če je što s kem v svaji kak naj se potrüdijo, da jiva po- miri. če samo ednoga po- miriš, pa že pomoreš, da ostane svetovni mir. Takše i spodobne navuke razširjajo med narodom z svedočenjom, da na te način odlično de- lajo za mir. Te apoštolke so spoz- nale, da morajo najprle med narodom samim, pri vsakšem človeki posebi dosegnoti, da bo poštüvao mir. I če bi vsi lüdje poštüvali te mir pri samom sebi, te bojna ne bi bila mogoča, zato ka se te nišče ne bi šteo biti. Takši način delüvanja za mir je zaistino pravi, sa- mo, da bi se to moglo raz- širiti na vse lüdi celoga sveta. Vsi moremo pri Samih sebi vrediti vse, ka moti mir. Če smo dosledni, najprvle svoje srce v red spraviti, če je nemirno. Nemirno je srce, če nosi kaj v sebi, ka ne od Boga, ali išče nekaj i želi, ka nega v Bogi (to je nekaj grešnoga). Takše srce je ne- mirno. 1 sv. Augustin lepo pravi: „Nemirno je naše srce, dokeč si ne počine v Tebi, o Bog. Gda sem sam svoje srce vredio i z Bogom zdrü- žo, te komaj lejko idem med lüdi i jim pomagam, da oni tüdi zadobijo te mir v svo- jem srci. Na te način se od- stranijo tüdi vsi nemiri v vnogih drüžinaj, nemiri med sosidami, nemiri med obči- nami i to je že jako velka pomoč za svetovni mir. Edna mala prispodoba bi bila naslednje: v nešter- nih cerkvaj se lüdje radi sü- njavlejo, tak da včasih od zadnjih dvér do oltara leti sünek. Kak do toga pride? Eden ali več jih odzaja po rinejo naprej stoječe, te se naslonijo pa na pred njimi stoječe i tak ide vdilen po cerkvi. Če bi pa vsakši za se- be pri miri stao, pa ne bi bilo nikšega sünjavanja. — Ali če vržeš kamen v mirno vodo, se valovi širijo daleč naokoli, pa je samo eden kamenček spadno v vodo. — Tak se od ednoga samoga človeka lehko nemir širi na vso njegovo okroglino. Lüd- je se na te način vzgajajo v nemiri, šteroga se pomali navadijo i niti v pamet ne vzemejo, gda se začne bur- kati celo morje. Delo za mir se mora začnoti pri vsakšem človeki posebi. Ne čakati, da drügi začne. Drügi ravno tak čaka na tretjega, tretji na štrtoga i tak se nikdar ne začne, vsi ostanemo kakši smo bili. To je edna velka napaka, da vsakši čaka na drügoga, gda se ide za kakšo stvar, ki bi bila na hasek vsem lüdem. Zatogavolo smo že mi kris- tjani vnogokaj zgübili, da smo navadno čakali, ka drügi za- čnejo. Menka nam pravoga düha požrtvovalnosti, samo- zatajüvanja. Samoga sebe klešimo, vrejüjmo, s tem naj- bole pomagamo, da ostane red i mir med nami. Izseljenci i domači dom. Jezeri i jezeri se pa selijo v tüjino. Idejo po zaslüžek. Radi bi si spravili lepšo bodočnost. Do toga ma vsakši pravico. Vnogi v Franciji i Nemčiji gle- dajo tisto oblübleno deželo, gde si spravijo lepšo bodočnost. Pa se vnogi znori. V tüjini ne najde tisto, ka je šteo dosegnoti. Če- ravno si nekaj penez spravi, pa gda pride domo, pri vseh svo- jih penezaj li ne srečen, zado- volen. Lejko si hižo zozida i kaj zemle naküpi, ali v srci le nema tistoga, ka je od tüjine čakao. Ešče nekak bole nezadovolen je. Tüjina najmre poleg vsega drügoga tüdi zato kvarno vpliva na našega človeka, ka se tam navadi na vekše gospodarstvo: velke hiše, dosta njiv, vnogo ži- vine, Vseširom elektrika, motori, gospocka obleka. Hlapec, ki ver- no slüži svojemi gospodari, tak vzlübi celo gospodarstvo, da bi njegovo bilo. To so naše njive, to je naša hiša, pravi, čeravno nikaj ne njegovoga. — Gospodar njemi da nekaj grošov i s tistim je vöplačeni. Mora iti domo. Doma ga pa Čaka mala, cim- prana hižička, gde nega prostora, okna mala, večer zakajeni lam- paš, v štali edna ali dve kravici, v hlevi trije gudeki „v tremiškajˮ frtao plüga, v „jagodiščiˮ pol plüga, pa plüg agrarne zemle. To je vse. Dokeč je ne vido v tüjini velke hiše, cele marofe, po šterih se z motorom vozo, je bio zadovolen s svojim siroma- štvom, ne vzeo v pamet, kak je pravzaprav siromaški, Tüjina njemi je odprla oči, gda je vido zaisüno bogástvo i te se njemi domači domek i grüntek strašno malo vidi. Te postane nezado- volen s tem ka ma. To vse je premalo, dosta premalo za njega i za njegovo drüžino. Pred očmi ma tista širila pola v Franciji, pp šterih se z motorami vozo i v srci se njemi zbüdi skrita žela, da bi on tüdi dosta meo. Da pa zabadav. Pri nas je to nemogo- če, da smo vsi siromacje i si je nikak nemogoče spraviti tak vel- ko imanje. Gda se naš izseljenec povrne i v pamet vzeme, ka de doma pa siromak i ostane siro- mak do smrti, ne tak kak nje- gov „patron” v tüjini, te postane nesrečen i je nesrečen bole kak je bio prle, dokeč ne, šou z do- ma. Ta „nesreča, srčna neza- dovolnost je sad tüjine. Mi Slovenci v Slovenskoj Krajini v istini gnesden dosta bolše živimo, kak so naši dede- ki živeli. Takšega krüha so neg- da pri najbole „bogatihˮ hišaj ne meli, kak ga zdaj pri najbole siromaškoj majo. Tak so se ne- gda najbole bogati ne oblačili, kak se zdaj najboje siromaški oblačijo. Negda so deca vö be- žala, če se što z biciklinom pe- lao skoz našo ves. Zdaj je bi- ciklin skoro pri vsakšoj hiši i se že skoro vsakše mlajše zna voziti. I vse nede dugo ka de motor brno po vseh naših vu- licaj. Nazlük vsemi tomi so pa lüdje dosta bole nezadovolni, kak so bili naši dedeki, ki so jeli krüh z kocenja i graja, ki so nosili brguše i za svetek ro- gače takše, kak zdaj ponjave i travnjače mamo. Odked ta nezadovolnost? Tüjina nam jo je dala. Človek je pač človek: več vidi, več bi rad meo. I ka v tüjini vse vidi, toga v naših siromaških krajih nikdar ne bo meo. Te je pa ne- zadovolen, nesrečen. I vsi naši jezeri izseljencov prinesejo s se- bov iz tüjine to nezadovolnost, i tak se mirno i zadovolno živ- lenje v naših domekaj spremeni v nemir i nezadovolnost, čeravno bomo bole „bogati”, kak smo zdaj. To je tüdi edna velka rana našega izseljenstva. Sestanek v Franciji: 14. maja v Ars Laquenexy, poleg Metz-a (Moselle). Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu svetega zakona. Nerazdružljivost zakona. Kar je enotno, mora biti tudi nerazdružljivo. Krščanska poroka, veljavno sklenjena in izvršena, ima po božji volji najtrajnejši obstoj in nerazdružljivost, ki je nobena človeška oblast ne more zmanjšati. Katera človeška oblast bi si upala ločiti to, kar je združil Bog? „Kar je združil Bog, naj človek ne loči.ˮ (Mt. 19, 6.) Sveti Pavel nas uči, da je krščanski zakon slika one popol- ne zveze, ki je med Kristusom in Cerkvijo: Kristus je glava, a Cerkev njegovo telo. Kdo bi mo- gel ločiti Cerkev od Kristusa! Kdo bi si upal ločiti glavo od telesa ? Isti apostol nas uči, da je Kristus z neizmerno ljubeznijo ljubil Cerkev in samega sebe za njo daroval. Kristus ne ljubi Cerkev radi samega sebe, ampak jo ljubi, ker ima pred očmi korist svoje za- ročenke. Nikoli je ne zapušča, ampak ostaja z njo vse dni do konca sveta. Po Kristusovem zgledu ne sme mož nikoli zapustiti svoje žene, ampak mora za njo delati in se za njo žrtvovati._________ In kakor Cerkev ljubi Kris- tusa in ga uboga kot svojo gla- vo ter se nikoli ne loči od njega, tako se tudi žena ne sme nikoli ločiti od svojega moža. Razveza zakona (razporoka) je veliko zlo. Razveza zakona, ki jo da- nes mnogi zahtevajo, je velik greh proti tej skrivnosti, ki je velika v Kristusu in Cerkvi, je velika nesreča za oba zakonca, zlasti za ženo. Svestna zveza se ne more nikdar in pod nobenim pogojem pretrgati. Kar je s poroko zveza- no in izvršene, je zveza Bog, a te zveze ne sme prekiniti noben človeški zakon. Ako ljudje to zvezo pretr- gajo, je to krivično in neveljavno. Tak postopek je poseganje v božje pravice, a vsako poseganje v božje pravice je greh za po- sameznike in nesreča za človeš- ki rod, za družbo. Vedite, dragi verniki, da ločena žena ali ločeni mož nik- dar ne moreta skleniti novega zakona. Kristus je svečano izja- vil; „Kdorkoli se loči od svoje žene in se oženi z drugo, pre- šuštvuje, in kdor se oženi z lo- čeno prešuštvuje.ˮ (Mt 19, 9.) Kralici Maja. Zelene so trate krepijo oči, cveteče jablane se dišec širi . . . Vso krasno naravo čüj kak govori: „Za Njo me napravo, za njene oči, na Njenoj lepoti vsa moja blišči... Marija v kreposti cel’ svet prekosi... Po lepoj naravi glej Njeni obraz: Božanski to pravi stvoritelski glas Srčen. Razgled po katoličanskom sveti. Za mir sveta. Sveti Oča, Pij XII. so pozvali celi svet, naj moli meseca maja za blaženi mir. Bar edno, samo edno Zdra- vo Marijo, zmolite, drage düše, na čast Kralici mirü vsaki den v tom meseci za mir. Da se papa X. Pij po- digne kak blaženi na oltar, so sv. Oča imenüvali kardinala Salotti Karola za voditela te lepe akcije. Pij X. so živeli svetniško, živlenje i oni so dečico osrečiti s tem, da v ranoj mladosti sme k Jezuši pristopiti i oni so biti goreči širiteo gostoga sv. pre- čiščavanja. Ki hodite gostokrat k Jezuši, v toj sreči svojoj se ne spozabite prositi Jezuša, da dá čast oltara svojemi namestniki, Piji X. Vatikansko mesto. Deseti mednarodni kongres ženske omla- dine K. A. V vüzemskom tjedni je bio v Rimi otvorjeni deseti mednarodni kongres ženske omla- dine Katoliške akcije. Navzočih je bilo okoli 1000 vdeleženk. Kongres je otvoro kardinal Piz- zardo s slovesnov slüžbov božov. Vdeleženke kongresa je prijao tüdi sv. Oča, ki je v svojem go- vori povdarjao, da se mora pos- taviti drüžabno živlenje na krš- čanski fundament i te se bo na sveti zbolšalo. V zdajšnjem časi je tüdi ženska pozvana k obnovi drüžabnoga živlenja, mora biti sodelavka možka i njemi v tom pomagati. Nemčija. V bavarskoj pro- vinci je bio na sam Vüzem za- preti jezuitski zavod Sankt Bla- siusi. Te zavod, v šterom so se vzgajati nemški katoličanski di- jaki, je bio odpreti pred petimi leti s posebnim dovolenjom nem- ških oblasti. Vseedno je bio zdaj zapreti. Vodstvo zavoda je bilo 15 dni naprej obveščeno, da bo zavod zapreti. — Zadnji katoličan- ski dnevnik v Berlini je prehenjao izhajati. To je „Márkische Volks- zeitungˮ, ar je meo premalo na- ročnikov, je morao prehenjati, tak pravi sam list. Tak je kato- liško novinarstvo v Nemčiji kon- čano. (Katoliki list, Zagreb.) Sto, petsto i jezero- dinarske banke ne smete pošilati iz inozemstva domo. Takša pošilátev sé za- pleni i peneze zgübite. Zakaj se plačüje glavarja? Finančni zakon, šteri je s 1. aprilom stopo v valanost, je zbrisao glavarino, to je 100 Din. plačila od stranih delavcov, ki so šli prek mej države na delo. Do 1. aprila je po starom za- koni vsaki mogo to glavari plačati. Po 1. aprili jo tüdi vsa more plačati, dokeč se ne iza se pravilnik k zakoni. Dozdaj se záto mogo zavolo velikih zvünešnj je. političnih dogodkov. Ešče le ka se bo gotovo izdao. To za norji. jasnilo delavcom. 2 NOVINE 7. maja 1939. Nedela po Vüzmi štrta. Pravo je Jezuš vučenikom svojim: »Idem k onomi, ki me je posteo,” i níšče od vas me ne pita: „Kama ideš?” Ali ka sam vam eta pravo, je žalost napunila vaše srce. Ali istino Velim vam; za vas je dobro, da odidem. Ar če ne odidem, ove- seliteo ne pride k vam, če pa odidem, vam ga pošlem. I gda on pride, karao de svet od gre- ha, i od pravice, i od sodbe. Od greha zato, ka so nej vervali v mene; od pravice pa, ka idem k oči i že me ne te vidili; od sodbe pa, ar je poglavnik etoga sveta že osojeni. Ešče vnoga vam mam praviti, a zdaj ne mo- rete nositi. Kda pa pride on, Düh pravice, vas bo včio na vso pra- vico; ne bo najmre gučao sam od sebe, nego šterakoli bo čüo, bode gučao i štera so Prišestna, vam nazvesti. On bo mene dičo, ar z mojega vzeme i vam naz- vesti. (Jan. 16. 5—14.) * Prav je bilo, da je Kristuš odišeo s sveta v svojem vne- bohodi. Inači se apoštoli i ver- niki ne bi mogli osvedočiti, da je Kristuš ne krao toga sveta, nego naših düš i da kralüje v nebesaj. Trbelo je tüdi izpuniti lübezen apoštolov, ki je bila dozdaj premalo čista i prava. Tüdi vera apoštolov i vernikov je ne mogla biti zadosta popuna, dokeč je Gospod prebivao med njimi. Nam je zadosta, da je med nami nazoči v presv. Oltarskom Svestvi. Zveličar sam navaja kak glavni vzrok, da mora iti k Oči: Če ne idem, Oveseliteo ne bo k vam prišeo.ˮ Sv. Düh, posvečevalec, je ne mogeo priti, dokeč je Kris- tuš s svojim trplenjem ne pomi- ro človeči rod z Bogom. Ar smo samo po Kristušovom trplenji posvečeni v Sv. Dühi. Zveličar je šteo oditi prle v nebesa, da verjemo, da nam on pošila Sv. Düha. Pa tüdi zato, da spozna- mo, da Sv. Düh vlada sv. Ma- tercerkev po svojih čüdah i po svojoj pomoči. Če bi pa bio Kristuš ešče med nami, bi to delovanje pripisüvali njemi. Zveličar je pravo apoštolom, da jim ešče dosta ma povedati, ki pa oni ešče nemrejo nositi. Ka je to ? Ne bi mogli razmiti i prenesti, če bi jim povedao, da bodo mogli za njega vmreti. Kes- nej pa so bili tak vtrjeni i tak puni lübezni do Zveličara, da so z veseljom trpeti i vmrli za nje- ga. Ravnotak je kesnej bilo brez števila mož i žensk, mladencov i devic venčanih z mučeniškov koronov. To se dogaja tüdi v denešnjem časi. Vej ešče dnesdén nemrejo lüdje vsega prenesti, ka je v evangeliji. Poganom se vidi nez- nosno, nespametno i nemogoče, da bi svet stvoro tisti, ki je bio križam. Židovje s čemeri odbi- jajo miseo, da bi bio Mesija tisti ki je odpravo stare njihove ob- rede. Krivovercom Arijancom se je vidilo neznosno, da bi Sin bio vednaki Oči. Protestantom (luteranom i kalvinom) se vidi nemogoče, da bi v podobi krüha (hoštije) bilo Kristušovo Telo. Sv. Düh, gda pride, „ne bo govoro sam iz sebe, nego ka bo čüo, bo govorio.ˮ Kak to? Sv. Düh ne bo govorio sam, to je ne brezi vole Oče i Sina, ar izhaja iz Oče pa iz Sina. Če se pravi, da Bog Oča govori i Sin poslüša, to pomeni, da sta oba ene nature i da se popunoma strinjata. I Sv. Düh, ti Düh istine, tüdi od Boga ta ne Zvedi nikaj, ka tüdi sam bi že znao, ar je On tisto, iz Sina izhaja. Iz večne istine —-ajoča istina, iz tolažnika iz- roči tolažnik. Za rojstno godovno Njegovoga Visočanstva Kneza Pavla, ki v tej zburkanih časaj tak modro vodi našo državo, iz srca Želemo i to tüdi prosimo dobroga Boga, naj v krepkoj düševnoj i telovnoj moči z nebes blagoslovlen čuva še naprej Jugos- lavijo i njene narode v blaženom miri. Na belo nedelo. Prišeo je veseli den za nas Slovence, den našega sestanka v Evaux les Bains. G. Camplin so prišli že 15. aprila odvečera, po- čakao sam ji v Montlucon, na našoj postaji v Budeliere pa so naj čakali naš g. plivanoš. Od- pelali smo se na moj domen i tü so meli g. Camplin mali obed. Namesto njüve primicije je bilo, štere ne sam se vdeležo, ar nej sam bio doma. Z njimi pa sam si v rodi. Po obedi smo se fo- tografirali, nato si ogledali zelene brege i velki železen most, ki je dugi okoli 250 m, visiki pa okoli 130 m. Most je napravo inženir Eiffel, ki je napravo tüdi zname- niti železen stolp — Tour — v Parizi. Večer ob 6 so nas g. pli- vanoš z autom odpelali v Eraux les Bains, kde se nas je nekelko že večer spovedalo. Med potjov smo si ogledali, mesto, kde zlato rüdo kopajo. Letno pridobijo iz te rüde 40—50 kg zlata, zato nam ne zamerite, či mo vsi meli zlate zobe, kda pridemo v do- movino ... V nedelo se je spovedava- nje začnolo ob 7. Slovenci smo prihajali vküper, zbralo se nas je lepo število — okoli 60. Ob 10 smo meli popevano sv. mešo. V začetki nam je malo slabo šlo, nato pa jako dobro. Naš g. dü- hovnik so nam v pregdi pojas- nili, odkod ime „Bela nedeteˮ— v prvij krščanskij časaj so novo- krščenci nosili od dneva krsta — velke Sobote — do te nedele belo obleko. Po sv. meši so se ešče 4 spovedali, mi smo pa za- spevali par pesmi. Francozi, šte- rih je dosta prišlo v cerkev, so nas z zanimanjom poslüšali i hva- lili naš sestanek. Sküpnoga obe- da so se vdeležili tüdi tamošnji g. kaplan, ki so jako prijazen gospod. Ka smo se tüdi fotogra- firali, se razmi. Po obedi smo meli večernice, popevali smo li- tanije. Küšüvali smo ostanke sv. Marijana. Sv. Marijan je biopü- ščavnik, spao je vsikdar na ed- nom kamli. Na kraji, kde je mro, je njemi na čast zozidana kape- lica. Vsako leto idejo v proše- cijov na božo pot k sv. Marijani. Francozi pripovedavlejo, ka so v rokaj mrtvoga svetnika najšli pi- smo, v šterom je bilo napisano, naj ga pokopajo v Evaux les Bains ali pa v Chambon s/ Vo- neize. Ar so prebivalci obeh kra- jov šteli meti telo sv. Marijana, so si tak zgučali, ka vprežejo dva mladiva jünca (ki ne sta znala voziti), ednoga iz Chambon, ed- noga iz Evaux. Nato se jiva pü- stili, kama odpelala sv. telo tam do je zakapati. Jünca sta je od- pelala k cerkvi v Evaux les Bains. — Ogledali smo si tüdi lepe i velke toplice (Bains) i se tam fotografirali. Med tem pa je že prišeo čas, ka smo se morali ločiti. Sprevodili smo g. Cam- plin na postajo. Pri toj priliki se vsi izsel- jenci, ki smo se vdeležili sestanka — (bilo nas je okrog 60 — Slo- venci, nekaj Hrvatov i celo pra- voslavni) — zahvalimo g. Cam- plin^ ki so napravili 400 km dugo pot iz Pariza k nam i na- hranih naše düše z nebeskov hranov. Naj njim Bog plača i blagoslovi vse njihovo delo, to njim vsi iz srca Želemo. Najlepša hvala tüdi g. de- kani i g. kaplani, ki sta nam za- gotovila, da nam je cerkev za prihodnji sestanek na razpolago. Nemec. Slovo delavcov! Pomlad se na zemljo vrne Petje slavcev se zbüdi V cvetje zemlja se zagrne Za nas pa pomladi ni ! V najlepših časih, v lepoj rožnoj pomladi, se je toplota sunca vzdramila, cvetje in zele- nje se je prebüdilo. Vse se že zeleni, vsaka rožica. cveté, vsaki ptiček si žvrgoli in se veseli, ar se je vrno k nam pomladni raj, za nas delavce je pa prežalostno, ar moramo zapüstiti svoj rojstni kraj! Z žalostnim srcom jemlemo slovo od Tebe, prelepa nam Slo- venska Krajina! Si nam lepa, a presiromaška si za nas, nemoreš nas vse izdržavati, zato se mo- ramo v drüge kraje in v tüjino podati. V bridkosti in žalosti bodo naša srca, a vendar se spominajo na tebe predragi nam dom. Mi gorimo za te Slovenska Krajina, za Tvoj mili zatirani narod i za svoj rod. Težko se ločimo od svoj- cov, roditelov, bratov in sestric, šteri ostanejo doma, a mi pa moramo odhajati. Na Boga za- vüpamo sebe i nje. V jako ža- lostnih razmerah živemo, žalostna je Usoda nas delavcov. V najlep- ših časih, v cveti svoje mladosti v cvetji bitja i razvitja preživla naša mladina čase, kakših še neje doživeo naš rod. A Bog nas ne bo zapüsto, če ostanemo nje- mi verni. Poslavlamo se od vseh nam dragih. Da bi nas Bog obvarüvao i nam srečno vrnitev dao ! V imeni delavcov: Ljudevit Cifer. „Ubogoj srniciˮ Bilo je zimskoga dneva. Že od jütra je snežilo, megla se je vlekla od sevra proti jugi. Ar si človek neve kaj začnoti, smo se zbrali pri sosedi Martini, preci vekša drüžba. Sedeli smo okoli stola pa okoli peči; Med sebov se pogovarjamo od raznih stvari, pogovor nanesemo na lov na zav- ce pa srne. Kda se tak pogo- varjamo od srn, se zgene stari Brtalan, ki je dozdaj tiho sedo pri peči. „Popravi si pipo v vüs- taj pa nam pravi: Če ščete, vam povem od mojega lova na srne.ˮ Ar so nas srne posebno zani- mate, njemi pravimo: „Le po- vejte, ka ste doživeli pri svojem lovi !“ Bilo je pred par leti, kda sem po naklüčji dobo marof v Nemčiji. Meo sem par moškov pa par žensk i deklin. Tam okoli je bilo dosta lesov, šteri so bili puni zavcov, posebno mali, tak- zvani „Lappeˮ, pa srn. Dobro vam je znano, da se v Nemčiji največ jej krumpiš. Že smo se navolili te večne krumpišove žu- pe, pa se nam je zaostalo malo mesa. Bilo je ravno pred Risali tisto soboto smo samo do štrte vöre delali. Kda smo se malo po deli spucali, se vsi moški odpravimo v les lovit zavce. Pri- demo v les, zavcov je bilo dosta, pred nami, pa za nami so ska- kali sem tá, kak, da bi se šteli norca deteti z nas. Skačemo za njimi po grmovji, ali vse zob- stom, kda smo se navolili toga skakanja, si pogučimo, ka mo šli probat srne lovit, lejko de tam vekša sréča. Resan idemo dale, gde so se v žiti i ovsi pasli celi šeregi srn, ali kda smo prišli do srn bliže, so začnole bežati pa ska- kao pred nami, da drügo nesmo vidli, kak njuve kratke repe. Ar tüdi pri srnaj nesmo meli sreče, se odpravimo proti domi. Že je bite preci kmica. Kda idemo po cesti proti domi, zapazimo, da pred nami nikaj skače. Kda pri- demo bliže, vidimo, da se stare i mlade srne med sebov špilajo, a gda nas zapazijo, se mlade hitro poslujejo v bližnjo lucerno, stare pa odbežijo kakši 50 met- rov naprej, potem postanejo i gledajo kaj bode. Dva izmed nas hitro skočita v lucerno i začneta iskati mlade srne; za eden čas se eden prigne i hitro nikaj skrije za kaput i ideta nazaj proti nam. Znate, sta prineste mlado sulico, štera nas je jako nemilo gledala. Vsi ostali idemo iskat več srn, resan smo ešče edno najšli. Tak sta bile lepivi, da mi je ešče zdaj žao za njevi. Dene- mo jivi v žakeo, šteroga smo meli z sebov, ga zavežemo, i skrijemo v grmovji. (Dale.) Zveza polj. delavcev prekoračila 12.000. Pred kratkim je pristopil k ZPD 12-tisoči poljedelski de- lavec in je teko ZPD prekora- čila število 12.000 svojih orga- niziranih članov. Naše poljedelsko delavstvo, ki si s svojimi pridnimi rokami služi svoj težki krüh v tu in inozemstvu, vidi v domači krš- čanski in strokovni organizaciji ZPD krepkega in neumahljivega boritelja za svoje pravice. Delavci, ki še niste člani te naše organizacije pristopite tudi vi, da na ta način pomagate sebi in vsem, ki leto za letom za- puščajo rodno grudo in gredo v tujino in da boste skoraj prišli do onih pravic, ki Vam pripa- dajo, kakor vsem ostalim Točnim delavcem. Kmečki tabor v Celji. V nedelo se je vršo veli- kanski kmečki tabor v Celji pri sv. Jožefi, šteroga se je vdele- žite dvajseti jezero našega kmeč- koga naroda. Glavni govornik je bio minister g. Snoj, šteroga reči, ka so meje naše države zavarovane i se bliža sporazum z Hrvati i avtonomija Slovenije, je narod sprejeo z najvekšim navdüšenjom i toplo pozdrávlao naš kralevski dom. Za rojstni den Njeg. Vis. kneza Pavla, šteri se je te dni slavio, je to najlepši pozdrav. Kongres krsčánske kmečke mladine v Parizu; Desetletnico dete so slavili. Začeli so v petek 21. aprila po- poldne, ko so bili Predstavniki J. A. C. (= jeunesse agricole chrétienne, krščanska kmečka mladina) slovesno sprejeti v Ho- tel de Ville. Zvečer so potežili venec na grob neznanega vojaka in tako počastili spomin nešte- vilnih kmečkih sinov, ki so padli za domovino. Naslednji dan sem priso- stvoval rani maši s skupnim Sve- tim obhajilom in s skupnimi maš- nimi molitvami. Pridiga je bilo med mašo in škof pridigar je odločno povedal, naj bo ta kon- gres kakor „Udarec v glavo” vsem tistim, ki nočejo videti no- ve kmečke krščanske mladine. Sveto obhajilo se je delite pri glavnem in pri stranskih oltarjih istočasno v prostrani cerkvi Saint Sulpice. Sledilo je studijsko zboro- vanje v najobširnejši Pariški dvo- rani „Palais des sports.” Govo- rili so „o kmečkem dečku in njegovem življenju”. Zborovanje se je popoldne nadaljevalo. Sem prisostvoval in občudoval 13 letnega dečkeca Gabriela, kako brez strahu in navdüšeno je govoril tisočem. Med govori je bil nastop skupin iz raznih francoskih pokrajin s petjem in z narodnimi plesi. Naj- bolj zanimivi so bili gotovo tisti, ki so plesali s hoduljami („kante”) ob zvokih harmonike. Tudi na- rodne noše so bite slikovite in stotine zastav veličastne. Zvečer je bila ura molitve v stolni cerki „Notre Dame de Paris”. Aparat je deloval brez- hibno: povsod srno krasno sli- šali glas vodje molitev v krasni gotski katedrali, kjer že stavba sama zove kvišku. Ali prav čü- jem? „Prosimo, Gospod, za tiste, ki jih Ti najbolj ljubiš, ker jih njihov položaj približuje Tebi. najbolj revne in zapüščene, a katerih naloga je najtežja za slüž- kinje na kmetih in za poljedelec, ki jih tolikrat zaničüjejo in vča- sih celo zlorabljajo, pa naj si bodo Francozinje ali inozemke; Tvoji otroci so in naše sestre, Gospod! Priporočamo Ti je. In iz ljubezni do Tebe, jih bomo spoštovali, Gospod! Hočemo iz- boljšali njih usodo, dvigniti njih dostojanstvo ...” Prvemu molil- cu krepko odgovarja tisoče mla- dih grl. Gotovo Naša ljuba Gos- pa s posebno ljubeznijo to pro- šnjo izroča Svojemu Sinu. Nedelja Dobrega Pastirja 23. aprila je najslovesnejši za- kljüček te mogočne tridnevnice. Dopoldne „maša kmetov”, v ka- teri — kakor prejšnji dan —na zelo posrečen način izražajo; in vpletajo v razlago mašnih mo- litev težave in želje svojega sta- nu, v posamezni in zborni mo- litvi, v posamezni in zborni pes- mi tisočev navzočih. Popoldne pa zborna igra „Združeni za žetev”, 500 igral- cov v zboru, ki jim vsi navzoči odgovarjajo: Začne sejavec, ki seje. Utru- jenemu od dela da nove moči otrok in žena, ki ga prideta spremljat domov. Osnovna celi- ca, družina. Žetev je dozorela, prihajajo kosci in žanjejo, da jim znoj za- liva čete. Žene z vrči jih pri- dejo krepčat. Snopje so zvezali. Že so ga omlatili. Kmalu so pšenična zrna že zdrüžena v beli pogači. In kmet hrani tečne množice vseh stanov, ki željno prosijo kruha. Ali človek ne živi samo od telesnega kruha. Tudi duša čuti strahotni glad, ki ga noben drugi krüh ne mora potešiti kakor te tisti Kruh, ki se je iz prejšnjega kruha v Njegovo presvéto Telo izpremenil. Torej kmečko dete vendar ni nekaj malenkostnega, še manj zaničevanja vrednega, če je pa On sam kmečki pride- lek izbral zato, da ga izpreminja! Kakšen stvariteljski ponos se rodi iz tega. Tudi jacistično gibanje se je rodilo iz tega sve- tega verskega ponosa. Zato zdaj njihove zastave ponosno prihajajo v njih sredino, dokler niso vse sredi njih brez- končnega kroga. Potem pa po- nosno korakajo naokoli, brez konca in kraja, kakor je to gi- banje brezkončno, vedno iska- joče novih rešilnih poti, ki jih le v Kristusu in apostolstvu najde. „Nov duh ponosa je zavel; in čistosti in veselja, zmage! Giba- nje rodi cvetje, cvet najrazlič- nejših barv snopa zdrüženih že- tev. Snop se dviga, vedno višje, v sinje nebo, proti Kristu”, kar tako pretresljivo podčrta najvišji dvig vseh zastav v sredi in dvig rok obrobnih vrst. Nepozabni zakljüčni prizor, ki mora ganiti tudi kamenito srce ! Po vsem tem se gotovo ne boste Čüdili, da so prireditvam prisostvovali in predsedovali: papežev nuncij, kardinal!, da o škofih in duhovniki niti pose- bej ne govorim. Pa da je sam papež telegrafično čestital. Da jim je pisal tudi Mud (medna- rodni urad dela). In jih je spre- jel minister za poljedelstvo ter poslušal njih predloge. 25.000 kmečkih fantov na kongresu v Parizu pač nekaj pomeni! 6. maja 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Sveta Etna. Misijonska tis- karna v Grobljah p. Domžale je izdala lepo knigo od sv. Eme. Uvodne reči so napisali h knigi prezv. g. ljubljanski knezoškof, dr. Rožman Gregorij. V teh po- zdigavajo sv. Eme smilenost do Slovencov, i to smilenost pripo- ročajo vsem v denešnjih teških časaj. Knigo obsega 215 strani, Naroči se pri Misijonskoj tiskarni. Toplo jo priporačamo. Zavolo vmora je obso- jen. Hozjan Ignac z Trnja je obsojen na 4 leta voze i 12 jezer dinarov odškodnine za vmor Horvat Ignaca iz V. Polane. Vmor se je zgodo po nesreči, je ne bio premišlen. Smrt zgledne sirote. Ču- rič Ana, občinska sirota v Žiž- kih, je Vmrla 27. aprila. Pokoj- na je bila 27. let goreča kotriga tretjega reda ! 27 let je leto za letom ponavlala zaoblübo deviš- tva, štero je darüvala za sveto kat. cerkev. Poleg siromaštva so jo trli tüdi betegi, oplantala je i oslepnola. Po palici je vendar po šlati prihajala k Jezuši, do- keč je beteg ne v posteo vrgeo. Z Jezušom zdrüžena je zročila svojo düšo njemi, Oči sirot i čaka od njega večno bogastvo za zemelsko par letno siromašt- vo. To njej naj da dober Bog, ga prosimo za njo. On pa naj zroči zadevo prve hiše sirote v Slov. Krajini Njemi, ka je bla- goslovo. Bogato naročnino v znes- ki 100 din so nam poslali preč. g. dr. Meško Josip, profesor bo- goslovja v Maribori. Bog po vrni ! Prosečkaves. V Gospodi je mirno zaspala po težkom, petmesečnom betegi žena širitela naših listov Kerec Štefana, Ro- zalija. V časi svojega betega je dvakrat sprejela sv. svestvo i je želno čakala svojo smrtno vöro. Neštetokrat je zazvala mater Marijo i lüblenoga Jezuša, naj jo vzemeta k sebi, ar je trpela nepopisne bolečine. Pokopana je bila 19. aprila z velikov vdelež- bov lüdi iz sebeščanske fare. — Pri toj priliki se mož, deca i ostali rod pokojne najlepše zah- valüje g. plivanoši Bejeki i bo- goslovci Kerčmari, ki sta jo spre- vodila na njeno zadnje počiva- lišče. Bog plati vsem, ki so darüvali vence i ki so molili za pokoj njene düše, pa tüdi ga- silcom, ki so jo nesli na poko- pališče. — Naj bo srce Jezušo- vo smileno düši + Rozalije, nje- ne domače pa naj potolaži. Zbetežali so na influenzi urednik Novin. So že bolši, a potrebüjejo dugši čas za prido- bitev krepkoga zdravja. Na Kerecov misijon je N. N. darüvao z Radikovec 100 D. Odposlali po čeki Novin na Ra- kovnik. Na Dom sv. Frančiška v Čren- sovcih so brezplačno vozili pesek i kamen sledeči: Z Črensovec: Bauer Šamuel, Grüškovnjak Štefan, Hozjan Marko. Z Žižkov: Prša Janoš, Tibaut Martin, hš. 64, Žerdin Štefan, Kramar Martin, Haklin Martin, Gerič Jožef, Čurič Treza, Hanc Martin, Tibaut Martin hš. 57, Hozjan Matjaš, Prša Jo- žef, Žalig Jožef, Kovač Mihal, Škafar Ivan, Škafar Jožef, Cigan Marija, Kralj Ana, Lonec Katá. Z D. Bistrice: Maučec Ivan, Kolarič Katá. Naj oča sirot vsem v obilnosti povrne. Odbor. PROSVETA. „Slovenska mati.ˮ Dekliški krožek v Murski Soboti priredi materinsko proslavo pod geslom „Slovenska matiˮ. Na sporedu je slovesen sprejem, proste vaje članic, mladenk in gojenk, več otroških prizorov in deklamacij, simbolične vaje, petje in igra. Predstave bodo v soboto 13. maja ob 8. uri zvečer in v ne- deljo 14. maja popoldne ob 5. uri pred šmamicami. Vstopnina običajna. V nedeljo popoldan za otroke zastonj. Starši, pridite pogledat s svojimi otrok! kako ljübijo vaše hčere vas, svoje matere. — Odbor. Slavilo: PIJU XII. Zvonovi cerkve sv. Petra pojo, veselo novico po svetu neso: „Izvoljen je vladar cerkve naše, naj donijo k Bogu zanj molitve vaše!ˮ Vladarja smo dobili, zvonovi so zvonili. Zvestobo Tebi, sv. Oče, prisegamo in zvesti Ti vedno ostanemo. Molimo torej za vladala, naj Bog z darovi ga obdaja, da cerkvi dober bo vladar, zato molimo zanj vsegdar. Hitlerov govor. Preminoči petek je na seji Reicha kancelar Hitler držo go- vor v šterom je dao odgovor amerikanskomi predsedniki, Roo- sevelti. Zednim pa je odpovedo pomorski sporazum z Anglijov, šteri je bio lani sklenjeni med Nemčijov pa Anglijov i nenapa- dalno pogodbo z Poljskov, štera je bila sklenjena že pred leti Očina palica. Tinek je prneso očino pa- lico k kolari, naj bi jo malo od- rezao, ar njim je preduga. .Nego morete jo zgoraj odrezati, ar njim je previsika, odspodi je njim čisto prav,- — je naročo Tinek kolari. Stáro deklo pita sodeč: — Kelko ste stari, gospo- dičina? — Tak med tresetim i šti- ridesetim sam. — Kda te štirideset stari? — Vütro. Kak de vas drügi poštüvao v vašem lepom ledičnom stáni, či sami sebé ne bodete? Eden vdarec. Žena (k moževi): Ti gučiš vsigdar od mojih stroškov; nego vi pa se li ne bodete vu vašem klubi za robačne (srajčne) gom- be igrali. — Mož; To mi niti nemremo. — Žena: Zakaj pa nej? — Mož: Mi smo vsi Ožen- jeni i navékše eden nema na robači gomb. Iz šole. Vučiteo: Iz toga, kaj sam vam zdaj razlagao, znate, ka je zemla okrogla i da na nasprot- noj strani od nas tüdi lüdje pre- bivajo. I či bi tü, gde smo zdaj mi skoz zemle zvrtali gde bi prišli na svetlo? — Šolar: pri lüknji. Lepi hižni red. Žena prinese punčiko de- teta moževi i pravi: Celo do pol- dne smo iskali punčiko naše Li- zike, tam je bila v lonci v kisi- lom zelji. Vidiš, človek, ka se v našoj hiži nikaj ne zgübi. Apotekar i čemér. Eden Vožar je poslao v apo- teko po čemér, s šterim je na- meravao podgani zapraviti. Apo- tekar, boječ se, da bi se Vožar nej zapravo, njemi je nej šteo dati čemera. Za nikeliko dni je apotekar potrebüvao vajat zato pošle po njo ravno k tistomi Vo- žar! šteri je od njega ščeo če- mér meti. Vožar njemi pa od- govori, da njemi nemore vajati poslati, ar se boji, ka bi se apo- tekar znao obesiti. Pijajce. Doktor: Kak se kaj počüti gnjes vaš mož? Žena: Že ide na bouše, go- spod doktor. Doktor: Ve san znao, ka do njemi pijajce pomagale. Žena; Znate gospod doktor, ve je strašno žmetno šlo. Prvo je šče zato z velkov mantračov pežro živo, drügivi dvej pa san njemi že mogla ocvreti. NAOPAK JA RAZMO Vanek je šou z materjov k botri. Botra so njima ocvrli vel- ki tenjer cvrtine. Vanek je metao v sebe kak če bi v prepast ka- palo. Mati ga brsne pod stolom in njemi z očmi seka, naj si po- mete dene. Vanek pa začne s podvojenov silov tak, ka njemi je dvakrat zaletelo. Mati ga zno- va brše in kroti z očmi. Vanek se spüsti v joč i brekne: .Nem- rem bole, kakšte te me brsali”. Katehet: Kak dugo sta bila Adam i Eva v paradižomi? Nacek: Do jeseni. Katehet: Kak to? Nacek: Zato ka so jaboka komaj v jeseni zrela. Gospodarstvo. Plemenski sejem v Beltincih V ponedeljek 24. aprila t.1. se je vršil v Beltincih na občin- skem sejmišču spomladanski ple- menski sejem rodovniške živine sveüolisastega goveda. Na sejem je bilo prignanih 146 komadov mladih plemenskih bikcev. Kakovost prignanih bikov je bila prav dobra. Posebno dobre bike so postavili na sejem Živinska društva iz; Lutvercev, Nedelica, Male Polane in Kapce. Žalibog bilo pa je zelo malo kupcev. Prodanih je bilo le 27 kom. bikcev za pleme. Cene bi- kov so bile približno: za prvo- vrstne Din 7—9 po 1 kg. žive teže, za drugo vrsto pa 5.50 do 6.50 Din po 1 kg. žive teže. Biki so bili kupljeni za živinorejska društva in občine. Mnogo pod- por kralj, banske uprave in kme- tijskih odborov pa je ostalo ne- izrabljenih, ker priglašeni rejci ne morejo prevzeti bikov. Mno- go rejcev je takih, da imajo sta- rejše skrmljene bike. Dokler tis- tih ne prodajo, ne morejo kupiti mladih, kateri bi jim za pleme bili potrebni. Mnogo rejcev pa se tudi ni moglo odločiti za na- küp, ker se radi dosedanje suše boje, da jim bo letos premanj- kovalo krme. Za dobre bike ki niso bili Prodam, je nakupovalna komisija izplačala dogonske nagrade in to za živali, ki so bile prignane dálj kot 15 km. na sejem. Položaj živinorejcev pri da- našnjih slabih cenah živine je zelo težak. Vzrok slabim cenam pa je predvsem mali izvoz v ino- zemstvo, veliko število neproda- nih živali radi dolgotrajne sli- navke in slab izgled za letešnjo krmo. Kljub temu pa naš živino- rejec ne sme obupati. Vsi izgledi so, da se izvoz v kratkem odpre in da bo naša neprodana živina našla trg in boljšo ceno. Vsi pa upamo, da bo do letošnjega jesenskega plemenske- ga sejma v Beltincih nastopil tudi boljši izgled za vnovčevanje naše priznane plemenske živine. Grofov kočiš se je napio. Grof ga zagledne v jarki poleg ceste pijanoga kak dešč pa se obregne v njega: „Ka pa ležiš tü pijanec?ˮ Kočiš: „Poglednite gospod. Jes nemam kočiša, da bi me domo odpelo kda san pijen, kak ga mate vi.ˮ Nikak Pa Nišče so notri šli v edno prazno hižo. Obprvim je vöprišeo Nikak, potom tüdi Nišče, što je notri ostao? Ki vgonijo, oni naj na kárti odpišejo rediteli do konca maja pa šte- roga ime se vöpotegno med njimi, on dobi zaman edno knigo. Kaj, ko bi se tudi naši po- ljedelski delavci enkrat zbrali na (seveda v 100 krat v manjšem) verskem sestanku v Parizu? Mor- da ta dan ni več daleč . . . Camplin. Drüžimo se s ple- menitimi značaji. Nemški pesnik Goethe pra- vi: „Človek, ki se drüži z ne- značajneži dela neznačajno, člo- vek pa, ki se drüži z plemeniti- mi značaji postane plemenit in mož na svojem mestu”. (Faust II. Str. 134). „Človek, ki se suče v oz- kem krogu postane omejen, ne- sodoben. V občevanju z površ- neži, šaljivci, postane povpreč- než, velike misli (ideje) v njem ne bodo vsklile. V času dühovne suhote postane občevanje z pov- prečno ljudmi, pravo duhovno umiranje. Zato se pa drüžimo in občujmo z ljudmi širokih pogle- dov, oni, ki hoče storiti nekaj velikega mora imeti velik cilj in se posvetuje z človekom velikih zmožnosti, kajti Sicer mu ope- šajo moči in upade pogura”, tako Jean Paul. Družba resnično duhovnih „plemičev” — aristo- kratov nas dviga, plemeniti in vzgaja. Tako nam plemič! po rojstvu kažejo fineso nastopa, izobrazbe, poklicao visokostoječi možje nas uče zvesto spolnjeva- nje poklicne dolžnosti. Duhovni delavci nam dvigajo duha in vspodbujajo k študiju in bistre- nju naše duše. Možje nam kažejo moč volje, ki najbolj utrjuje in vpliva na popolnost značaja. Mož- je velike srčne kulture nas na- ravnost silijo k plemenitost! Dan- danes se dobe mnogi, ki z za- smehom in omalovaževanjem gle- dajo tistega, ki se še upa govo- riti o pozitivni vrednosti plem- stva, Toda, človek, ki se je vse svoje življenje' kretal med ljudmi visike naobrazbe, finega nastopa, tak človek dobi nehote gotov plemenit nastop, misel, zalet, ki mu vraste v dušo in četudi kro- ne kdaj spoti, ga gotove kretnje, izrazi, izdajajo, da ni iz mase neoblikovana gmota. Vzgoja in šola pritisne^ pečat in okolica mu da elan, da pravimo, rojen na parketu. Paso gotovi, celo naobražen! ljudje, ki smatrajo, da je dovolj kar so v šolski klopi pridobili, ter vsakega ki skuša v Življenju ispopolniti svojo duhovno po- dobo, smatrajo za stremuha — posebnega. Ti so v Zmoti in krivični, ne napredni, ampak rekli bi v senci — dühovne letargije. Dobro, bodo rekli zopet oni, ki so voljni izpopolni svojo voljo, le kako priti v stik z ljud- mi plemenitoga značaja? Z viso- kim! krogi, ki smo na nižjem ali pa na Srednjem'položaju res težko pridemo v stik. Nič nede. Prave plemenitost! najdemo več v naših vrstah nego v vrstah viš- jih plasti. Kakor se drago ka- menje skriva v globini, zlato in srebro v notranjosti gora, biseri na dnu morja in kakor se pristen dragulj pozna po tem, da se manj blišči od nepristnega, tako se res velike dühovne veličine skri- vajo med nami in jih opazimo le, če opazüjemo svojo okolico. Največja Svetovna osebnost Je- zus Kristus je živel več let v Na- zaretu bil na Veliki petek od vseh zapuščen, zasramovan. Da, veliki značaji, veliki dühovi so skriti med nami, ljübijo samoto, mir, globino misli, ne obešajo svoje dejanje na veliki zvon. Evo nekaj primerov pleme- nitih dejanj: Dijak hodi vsak večer v prostim času v drüštvo kegljašev, da jim postavlja figure in zato dobi malo nagrado. To nagrado podari svojemu tovariša da si plača hrano. Brat gre slü- žit zaradi slepe sestre brezplačno samo, da bo slepa sestra pre- skrbljena do smrti. Sirota gre za natakarico in v prostem času šiva obleke in perilo ubogim otrokom. Neka gospodična pije zjutraj črno ka- vo i ne mlečno, s prihrankom pa plača ubogemu dijaku zajtrk. Taki in podobni skriti dob- rodelni ljudje nas srečujejo v življenju češče. Mala dela, mala zatajevanja postanejo velika, ako pomislimo, da so storjena z žrtvijo. O dobrodelnosti se da pi- sati cele knjige. Ogromni zavodi žive od dobrodelnosti. Pri nas je še žal zelo nepoznana, to naj- bolje vedo naši dijaki in reveži. Lepo vedenje, dobra bese- da, tudi neljubemu človeku — to pa dela naravnost čudeže, Koli- ko prepirov, kletvic, jeze bi se izogniti, ko bi to uporablja!! Mladi rod, naša nada, na tebi je ležeča vsa bodočnost in velikost našega narodnega du- hovnega življenja. Štefan Rous, Maribor. Zaletenci pa morje. Narodna. Zaletenci so negda čüli pra- viti, ka je morje sivo, pa ka gda veter piše, se valovi pa burka. Te se je pa zgodilo, ka je ednok šlo šest Zaletencov z sosedne vesi z mlatidbe. Bili so jako trüdni, pa gda so prišli do nek- šega lenü, šteri len je ravno bio v cvetji, pa je veter ž njim sem- tam mahao, so Zaletenci mislili, ka je to morje, pa so se šli v nje kopat. Gda so se že skopali, pa nazaj vö prišli, bi jako radi znali, či se je nej šteri vtopo, zato so se začali šteti, pa je tak vseli samo pet prešteo. Gda se je drügi hapo šteti, je pa tak napravo kak prvi, ka je sebe nej v račun vzeo, pa je zato vseli samo pet prešteo. Zakon- com se je to jako Čüdno vidlo, zato, ka so to nikak nej mogli vgoniti, šteri bi se vtopo, pre- šteli so pa vseli samo pet, čirav- no, ka jih je šest bilo. Bili so v velkoj nevoli, kda je prišeo eden mesar, pa jih je rešo s te nevole. Mesar je pitao, ka delajo. Zaletenci so njemi odgovorili, ka se nikak nemrejo zračunati. Mesar je nato pravo, ka je on že zračuna, samo ka on ovači neve šteti, ka vsakoga ednok vdari z batom po hrbti. Začao je zato kučti po hrbti. Gda je prišeo do Petoga, je pravo, ka se je zmešao, ka se je zato znova hapó tučti Zaletence. Tej so se pa že te nej dali več biti, zato ka so znali, ka jih vseh šest je, pa so šli z veseljom domo, ka se jih je nieden nej vtopo v morji. 4 N O V I N E 7. maja 1939. Hozjan Marija á Nouselle. Predragi naš dühovnik! Nemrem Vam odpisati, kak srečna i mir- na se počütim od toga dneva, kak ste nas Vi obiskali. Oh, sreč- na, presrčna je bila ta „Bela na- delaˮ za nas! Oprali smo si naše düše na te lepi den, šteroga smo vsi tak žmetno čakali. Hvala Vam jezerokrat za Vašo nepopisno lübezen i trüd, štero žrtvüjete za nas, uboge izseljence. Nemremo se Bogi zahvaliti za to velko dobroto. Mi vsi se Vas spomi- njamo v molitvi i prosimo lübo- ga Boga, naj Vas ohrani šče vnogo, vnogo let med nami siro- maškimi izseljenci. Vi ste nam edina tolažba v toj žalostnoj Franciji. Daj Vám Bog bogato žetev na tom trnjavom poli. Kda se pa zaprejo Vaše trüdne oči i ne bodo poznale več zemelskih skrbi, te pa Jezuš i Marija naj Vam bota plačnika za Vaš velki trüd. O Bog, poslühni naše male molitve i pripelaj nas ednok vse izseljence z našim dühovnikom v sveto nebo. Tam gori več ne bomo poznali trplenja, tam bo večna „Bela nedela”. Žao mi je, zakaj se Vam nesam z rečjov zahvalila za Vaš trüd, s šterim ste nam pripravili eden tak veseli den. Rada bi preveč, ali nesam mogla najti reči. Zakaj? Srce se je topilo v skuzaj od Prevelke sreče, štero smo vživali te den. Zato pa prosim dovolite, da se Vam zahvalim v imeni vseh Slo- vencov, ki smo bili te den zbrani okoli Vas. Hvala Vam tisočera, Bog Vas živi šče vnogo, vnogo let! Posebno Vas pa pozdravlajo vsi iz Trnja, najbole šče jaz Mariča. Zahvala izseljenke pesmarce v Ourville: Prečastiti gospod naš izseljenski dühovnik! Približao se je veseli den, v šterom smo oči- stili srca i okrepčali naše düše. Prečastiti gospod dühovnik, zato se Vam pa dnes v imeni vseh, šteri smo se tü zbrali, prav iskre- no i najlepše zahvalim za Vašo velko i lübo vam skrb i za va- še veliko misijonsko delo, štero mate za nas izseljence. Mi vam oblübimo vedno zvestobo do vaših navukov i sv. Cerkve. Preč. g. dühovnik, na poziv Gospodov ste prišli med nas, vsem trpečim ste v tolažbo i našim düšam v mir. Jarem Kristušov nosite, ho- dile njegovo pot, v Njem i z Njim vse pretrpite, slava vaša naj bo povsod. Blagoslov naj se razleva na vaša težavna dela naokrog i kda dopunjeno bo delo, vaš plačnik naj bo večni Bog, Bo- dite jezerokrat pozdravleni iz na- ših src, Prečastiti naš g. izseljen- ski dühovnik. Pozdravleni, po- zdravleni, v tüjino k nam po- stavleni. Anika Hozjan. Bokan Terezija, á Baynes. Spoštüvani g. urednik! Lepo vas pozdravlam i vam želem lübo zdravje, ka bi ešče duga lejta živeli i skrbeli za nas izseljence po naših krščanskih listih. Lepo se Vam zahvalim na rednom po- šilanji Novin, naročnino sam poslala. Ošaj Franc, Druelle. Pre- častiti g. urednik! Iz srca vas najlepše pozdravlam i se Vam zahvalim na rednom pošilanji listov, vsikdar je točno dobim. Poslao sam naročnino, ostanek Pošlem drügoč. Bog naj vam poplača vse trüde, štere Pona- šate za nas, ki smo v tüjini. Felbar Franci á Charlevllle. Prečastiti g. urednik! V prvoj vrsti nas najlepše pozdravlam i vam naznanim, ka sam mesto spremeno. Na staro mesto sam liste redno dobivao i se vam lepo zahvalim za to. Bog vas živi ešče vnogo let, ka bote vre- jüvali naše liste i po njih vodili posebno izseljence. Lipič Štefan, Pinchemont. Vlč. gospod! Nemrem iti mimo toga, ka Vam ne bi pisao, ka sam doživo na letošnji Vüzem i ešče tem bole kajti na velki pon- delek mi je bilo petdvajseti let kak sam zagledno beli den, zato bo ostala ta sv. spoved ob pet- dvajseti letnici rojstva v mojem spomini do groba. Kak sam Vam Sporočo, ka bom na Vüzem pri spovedi pri francuskom g. žup- niki, v istini se je tüdi tak zgo- dilo. Na cvetno nedelo sam po- vedao g. župniki, ka v nedelo pridem k spovedi, z veselim obrazom me pita ob Šteroj vöri pridem, njemi odgovorim, ka ob desetoj, on pravi, dobro v tu- kajšne) cerkvi je boža slüžba ob pouedenajstoj vöri rejsan pridem gnes v cerkev pred desetov, sa- mo naednok se odprejo cerkve- ne dveri, g. župnik vstopi, veseli je, kda me zagledne. Vido je, da sam tüdi zaistino prišeo, opra- vka sv. spoved, mi podeli sv. obhajilo, opravlam molitvi, pride k meni pa me pozove na farof, kde me je že čakao dober zajtrk on pa odide nazaj v cerkev. Opravi daritev sv. meše i ešče opravla svoje molitvi, počakam ga pred cerkvijov se njemi za- hvalim za vse, ka mi je bilo mogoče povedati zato Vas pro- sim, da se tüdi Vi kak naš iz- selj. dühovnik zahvalite od svoje i moje strani za lübeznivost, štero je skazao do inozemca napišite list ga pošlete meni i jaz ga pri- šestno nedelo njemi zročim. Bog živi. Pozdrav i rokopoljub. Čeh Marija, Chilleurs-aus Bols. Velečastiti g. urednik! V imeni Jezuša i Marije Vam zač- nem pisati par reči. Naznanim Vam, da sam dobila Novine, Ma- rijine liste i Kalendar Srca Jezu- šovoga, na šterom se njim naj- lepše zahvalim, ar je jako lepi. 22. marca smo pa meli veliko veselje, obiskali so nas vlč. g. Camplin v Engenvile. Bilo je slabo vreme pa delaven den i dosta izseljencov se nej moglo vdele- žiti sestanka. Sedaj pa še jij ednok lepo pozdravim i se njim zahvalim na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista. Po- zdravlam svoje domače, rojstno ves Nedelico, törjansko faro, g. dekana i celo Slovensko Krajino. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej razpošila: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Vsaki osebi — družini nudimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučagomila. Prošnja občin lendavskoga sreza za uvedbo novoga poštnoga aotobusa. Ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu. Podpisane občine, ki pred- stavlajo večino lendavskega sreza, ki šteje 38.052 prebivalcev, pro- simo v imenu vsega tükajšnjega prebivalstva visoki naslov, da blagovoli v bližnji bodočnosti odrediti, da bode začel voziti na progi Dolnja Lendava—Bel- tinci—Murska Sobota poleg že dosedanjega avtobusa, ki vozi na progi D. Lendava—Turnišče— Dobrovnik—Murska Sobota, nov avtobus in Sicer tako, da bode odhajal iz D. Lendave vsako jutro okrog 7. ure in okrog 12. ure dopoldne v Mursko Soboto, iz Murske Sobote pa bode odha- jal preko Beltinec in Črensovec tudi dnevno dvakrat in sicer okrog 9. ure dopoldne in okrog 13.30 ure. Čez noč bi ostajal v Dol, Lendavi. Za uvedbo te nove zveze prosimo podpisani predsedniki večine tukajšnji!! občin iz Slede- čih razlogov: 1.) Geografično, Zgodovin- sko in deloma tudi kulturno tvori Prekmurje za sebe eno naravno celoto, katerega središče je pos- tala M. Sobota, ki se zlasti s pridobitvami zadnjega časa dvi- ga v veliko gospodarsko središ- če celega Prekmurja. Naravna posledica tega velikega razvoja Murske Sobote je, da se morajo vse občine obeh prekmurskih srezov začeti usmerjati, zlasti v gospodarskem oziru, ne proti Savski banovini, ampak proti naši metropoli Murski Soboti. 2.) Murska Sobota je do- bila pred ednim mesecem tudi okrožno sodišče, pod čigar pod- ročje spadajo tudi podpisane ob- čine, Vsled tega je nujno potreb- no, da imajo podpisane občine čim hitrejšo in čimbolj direktno zvezo z Mursko Soboto, katere doslej nismo imeli. 3.) Vsako leto ide iz pod- pisanih občin približno 11.000 sezonskih delavcev na Sezonsko delo, bodisi v tujino, bodisi v Banat. Vsi ti delavci morajo v Mursko Soboto na borzo dela radi potrebnih dokumentov in zopet v Dol. Lendavo na Sresko načelstvo radi Potnih listov. Do* sedaj so vse te nujne posle mo* rali urejevati večinoma z veliko zamüdo časa in peš. 4.) Ves lendavski srez nima nobenega modernega prometnega sredstva, t. j. ne železnice in ne avtobusa, čeprav so razdalje po- sameznih občin do sedeža sreza in do raznih drugih prvoinstan- čnih oblasti v Lendavi zelo ve- like, radi tega je tudi iz tega vi- dika uvedba novega avtobusa na tej progi nujno potrebna, da bo- do mogli ljudje pravočasno in brez velike zamüde časa ureje- vati v bodoče svoje urádne reči v Lendavi. 5.) Če primerjamo našo po- krajino z drugimi pokrajinami v državi, tedaj moramo ugotoviti dejstvo, da je doslej naša po- krajina bila ena izmed najbolj zapostavljeni!!, kar se tiče lübih in direktnih prometnih sredstev, to tembolj, ker železnice sploh nimamo nobene, edini dosedanji avtobus med Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto pa vozi tik ob Madjarski meji ter pasira niti ene tretjine vasi, ki spadajo pod lendavski srez. Zato iz vseh navedenih raz- logov prosimo visoki naslov, naj nam blagovoli poleg že obsto- ječe avtobusne zveze, dati še to novo avtobusno zvezo, ki bode pasirala pretežno večino vasi lendavskega sreza. Pripomnimo, da bi ta novi avtobus lahko vo- zil pošto iz Beltinc v Črensovce in v Beltince iz Lendave za ob- močje tamošnjih poštnih okolišev. Ker smo trdno prepričani, da nam visoki naslov upravičene prošnje ne bo mogel odklonili, zato se podpisani predsedniki prizadetih občin v imenu vsega prebivalstva visokemu naslovu najiskreneje zahvaljujemo že v naprej za blagohotno uslišanje naše prošnje. D. Lendava, dne 14. jun. 1939. Sledijo podpisi predsedni- kov občin: Orešje, Gaberje, Črensovci, Beltinci, Lendava, Po- lana, Odranci, Turnišče. Ministerstvo je pod brojem 39998/38-16. VI. 1938. Odgo- vorilo direkciji v Ljubljano, da njej. dovoli, če si naroči za linijo D. Lendava, Črensovci, M. So- bota, G. Lendava novi aotobus in naj zahteva načelno odobrenje za nabavo aotobusa. Fantovske odsekom. Mladec s ponosom služi svo- jemu narodu in svoji državi: Majhen je naš slovenski narod. Komaj dober miljonček nas je in še ta narodič živi na usodnem zgodovinskem in zem- ljepisnem ozemlju, kar ga je vz- gajalo za največja junaštva, ko je hotel ohraniti svojo grudo, svoj jezik, svojo kulturo. Naš narod je bil vedno narod junakov. Z vzhoda je skozi stoletja napadal Turek, pustošil je, mo- ril, uničeval in naš narod je kr- vavel in branil ne je svojo po- sest in življenje, ampak tudi kr- ščanstvo. Vse je ohranil in oču- val proti temu sovragu. Na jugu je Živel velik narod, ki je silil na sever; naravna bogastva so ga vabila. Na severu je živel še mogočnejši narod, ki je hotel preko Slovenske zemlje in preko slovenskega ljudstva na jüg do Jadranskoga morja. Skozi stoletja je vladal nad našim narodom, preganjal našo besedo, oviral in zatiral našo kulturo, s svojimi zakoni in mogočimi denarnimi sredstvi je hotel pokupiti našo zemljo. Saj je po svoji lepoti bila in je še danes košček raja na zemlji. Veliko je trpel naš na- rod in krvavel. Vse svoje trplje- nje, vse svoje gorje je polagal v svojo narodno pesem, ki je bila in je še danes prav radi tega najlepši in največji naš narodni zaklad, tej pesmi se je zate- kal, ob tej pesmi je rastél, ob tej pesmi zmagoval. Trd, krat, dolgotrajen in neenak je bil v preteklosti boj slovenskega Na- roda. In vendar: Slovenec je o- hranil svojo, zemljo, ohranil je svojo besedo ohranil je svojo pesem ; ne le ohranjal je vse to; zgradil si je iz lastnih moči, iz lastne nadarjenosti,. iz lastnih moči, iz lastnih žrtev svojo kulturo in to tako visoko, da spada med najkulturnejše na- rode zemlje. Kako bi torej ne bili ponosni na to, da smo Slovenci, da smo člani tako težko preizkušenega, tako junaš- kega, vedno zmagovitega, tako kulturnega naroča! Slovensko zemljo, sloven- sko besedo, pesem, našo in našo kulturo, šege naše. in naše obi- čaje, vse to ti daje naš narod. Glej, vse to so silni zakladi, ki blažijo tvoje srce in bodo kra- sili tvoje življenje do konca dni. Koliko stoletij jé preteklo, pre- den si je tvoj narod zgradil te šege in navade, koliko dela je prestal, da si je zgradil svojo kulturo. S koliko, ljubeznijo je lepšal svoj jezik skozi stoletja, da je postal tako prožen in bla- goglasen, kot je danes! Koliko bojev je tvoj narod prestal, da ti je vse to ohranil in ti vse to položil v tvojo zibelko kot tvoj najdragocenejši zaklad! Vse to si prejel brez lastnih zaslug, sa- mo zato, ker si se rodil kot član svojega naroda. Pač vzroka do- volj, da ti tudi vzljubiš svoj na- rod in mu služiš_vsekdar. To je tvoja prirodna dolžnost. A tvoja dolžnost je, da ga Ijubiš z dejanji. Naj ti bo zem- ljica naša tako sveta, da ne boš nikdar nikomur prodajal niti ene same grude! Spoštuj svojo be- sedo tako, da se je ne boš sra- moval nikjer in je nikoli ne boš zamenjaval s tujo besedo! Ohra- njaj slovensko narodno pesem kot slovenski zaklad! S svojim delom dvigaj in bogati po svojih močeh slovensko kulturo! To je, mladci, naša dolžnost, ki nam jo narekuje naš ponos in ljubezen do naroda našega. Danes imamo že svojo na- rodno državo Jugoslavijo! Ima- mo to, o čemer so samo sanjali predniki naši. Dosegli smo, v kar so samo zaupali voditelji naši prejšnjih stoletij. Naša država je sad stoletah bojev, je sad pre- stanega gorja, krivic in trpljenja. Ustvarjali so jo in jo ustvarili naši največji in najboljši možje. Zato je naša dolžnost, da mi ljubimo, da čuvamo to svojo dr- žavo Jugoslavijo. In mi jo ho- čemo čuvati, jo hočemo braniti pred vsakim sovražnikom našim, ker vemo, da nam je potrebna, če hočemo ohranjati in ohraniti svoje Slovenske svetinje. Vemo, da je potrebna prav tako Slo- vencem, kot tudi Hrvatom in Srbom. A le medsebojna sloga in enotnost nam daje zagotovilo, da bomo mogli zmagati vse na- pore in premagati vse nakane onih, ki bi nas mogoče radi vrgli v položaj tlačanov in brez- pravne. Za nas Slovence, Hrvate in Srbe velja v polnem pomenu: kdor noče imeti brata za brata, bo imel tüjca za gospodarja! Mladci! Mi smo ponosni Slovenci in odločni Jugoslovani. Iz tega ponosa naj raste odločno delo naše, s katerim bomo čuvali svojo zemljo, svojo besedo, pe- sem, s katerim bomo gradili svojo kulturo. Hočemo graditi v trudu in znoju, polnem radosti, svojemu narodu in svoji državi slavo in čast! Pošta. Ficko Mihael, G. Črnci St. 14. Za sina Avgusta v Nemčiji za lansko leto vse plačano. Mogoče smo vam Ček poslali, kda vi peneze i tak se je oboje srečalo. Za letos sprejeli 50 din. Bertalanič Franc, Grilly. Sprejeli 63 din. Ropoša Franc, Hopital St. Simon. Sprejeli 63 din. 30 din spisali na 1938. 1., telko je bilo duga, 33 din na letos. Bokan Terezija, á Baynes. Sprejeli 63. D. Kerec Aleksander, Vidonci 107. Vaše pismo s priporočilom poslali na merodajno mesto. Pintarič Štefan. Živ- lenje od f Matjašec Jožefa dobili i objavili od druge strani. Lepa hvala za poslane vrstice, ki odkrivajo veliko bralsko lübezen. Živeli. Švarda Franjo, Le Marals par Nevers. Sprejeli 105. din, na koj je višek? Ošlaj Franc, á Druelle. Sprejeli 63 din. Dündek Ka- rol, Sallmov Nemčija. Pismo sprejeli 1. maja i je včasi poslali v Soboto s prošnjo, da tvojo želo spunijo. Sprejmem takoj pridnega hlapca h konjem. Plača Din. 200 mesečno. Naslov se zve pri uredništvu Novine. Oglas. Občina Ljutomer bo dne 26. maja 1939. ob 10. uri pred- poldne dražbenim potem prodala pritlično hišo z vrtom ob bano- vinski cesti v Ljutomeru ter vi- ničarijo z gospodarskim poslop- jem in prešo ter vinogradom, sadonosnikom, njivo in gozdovi v Desnjaku. Opis imetja in dražbeni po- goji so izvidni pri občini Ljutomer. Občina Ljutomer. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.